Metoda dela družbenopolitičnega zbora
Družbenopolitični zbor je na 3. seji razpravljal o metodah in vsebini svojega dela. Delegati so ugotavljali, da je vrsta vprašanj tako o vsebini kot o načinu dela nejasnih ter poteka delovanje njegovfln delegatov bolj ali manj ,,po občutku". Kljub temu, da je bilo organizirano republiško posvetovanjee predsednikov DPZ, na posvetu ni bilo danih konkretnfli opredelitev in napotkov za delo teh zborov.
O delu družbenopolitičnega zbora je razpravljal tudi razšir-jeni izvršni odbor OK SZDL. Sprejel je več zaključkov, ki obvezujejo vse dejavnike druž-
benega življenja, tako delegate zbora kot družbenopolitične organizacije in skupščino. Nfaj-pomembnejše so: obveznost družbenopolitičnih organizacij,
da o posameznih vprašanjih za-.-vzemajo jasna stališča, da zago-tavljajo redne in delovne stike zz delegati, da svoja stališča uskla--jujejo v SZDL kot enotni frontii vseh organiziranih socialističnihi sil; skupščina in njeni organi soj nedvomno odgovorni za smotr--no sestavljanje dnevnih redov,, za pravočasno pripravo in do-stavo gradiva ter seveda za izde-lavo nujno potrebnih poslovni-kov.
Sami delegati pa imajo dolž-nost še nadalje aktivno delovati v svoji družbenopolitični orga-nizaciji ter tvorno vplivati na realizacijo stališč in družbenih nalog v družbenopolitičnem zboru in skupščini.
MOŽNA SHEMA
OBLIKOVANJA STALIŠC
DPZ
V razmišljanju o delovanjui družbenopolitičnega zbora se; pojavlja zamisel o obliki, ki bo povsem zagotovljala najtesnejšo in tekočo povezavo med dele--gati in družbenopolitičnimii organizacijami, iz katerih jzha-jajo.
Ob sestavljanju dnevnegai reda zbora se bo moral njegow predsednik posvetovati z vod-stvi družbenopolitičnih organi-zacij o vprašanjih, ki jih bo zbor obravnaval. Dnevni red mora biti seveda usklajen tudi s se-jami ostalih dveh zborov in skupne seje ter programi skup-ščine.  Gradivo za  seje  zbora
morajo poleg dclegatov prejeti tudi vsa vodslva občinskih družbenopolitičnih organizacij. Le-te bi se morale opredeliti, o katerih vprašanjih bodo raz-pravljali njihovi izvršilni organi, o katerih pa morda celo konfe-rence. Vsaka družbenopolitična organizacija bi morala na sejo ustreznega organa povabiti tudi svoje delegate v družbenopoli-
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 1. stram tičnem zboru, da sodelujejo pri oblikovanju stališč.
Druga faza razprave o vpra-šanjih z dnevnega reda DPZ je usklajevanje na ravni izvršnega odbora SZDL. Na izvršnem od-boru bi namreč morali more^ bitna   različna   stališča   posa-
meznih družbenopolitičnih organizacij uskladiti in poeno-titi. To usklajevanje poteka na razšiijeni seji 10, na kateri sode-lujejo tudi delegati DPZ.
Delegati DPZ imajo tako usklajena stališča vseh občin-skih družbenopolitičnih organi-zacij. Na samostojni seji zbora
se delegati v okviru političnih orientacij in stališč družbeno-političnih organizacij odločajo za konkietne sklepe o posamez-nih vprašanjih, ki jih kasneje uskladijo na skupni seji tudi z delegati ostalih dveh zborov.
Shemski prikaz takega obli-kovanja stališč je takle:
Tak način dela in spreje-manje stališč družbenopolitič-' nega zbora pa zbuja nekatere pomisleke zlasti glede obreme-nitve članov zbora in vodstev družbenopolitičnih organizacijl zato bo treba v nekaterih. pri-merih od njega odstopati. Seve-da pa je pomembna odločitev, kdaj in v kolikšni meri je to od-stopanje možno.
Ze v prvi fazi, to je ob raz-pravi v družbenopolitičnih organizacijah, bo prišlo do neke stopnje selekcije. V programih dela družbenopolitičnih organi-zacij so o marsikaterem družbe-nem vprašanju, o katerem bo razpravljal družbenopolitični zbor, že popolnoma jasne opre-delitve    in   stališča.    Delegati
družbenopolitičnih organizacij, ki so hkrati člani konferenc ali drugih organov družbenopoli-tičnih organizacij, so se kot taki dolžni tudi sami opredeljevati do posameznih vprašanj. Druž-benopolitičue ocganizacije pa bodo v svojih organih vsekakor razpravljale o tistih vprašanjih, kjer nimajo jasnih stališč ali pa jih je zaradi razvoja potrebno v neki meri spremeniti. Razprav-ljale bodo tudi o vprašanjih, ki so posebno pomembna za izva-janje družbeno verificiranih do-govorov.
Menimo, da morajo imeti de-legati družbenopolitičnega zbo-ra možnosti prostega odločanja, pri čemer jih seveda vežejo pro-grami   in   usmeritve   njihovili
družbenopolitičnih organizacij, ustavne opredelitve in zaključki kongresov ZKS in ZKJ. Metoda oblikovanja stališč bo dotivela spremembe tudi v reorganizaciji SZDL.
Osnutka stališč RK. SZDL in pravil mestne konference SZDL namreč predvidevata bistveno drugačno sestavo predsedstev. Po teh osnutkih naj bi bila predsedstva konferenc SZDL sestavljena iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij. To pa pomeni, da pri obliko-vanju stališč za družbenopo-litični zbor ne bo potrebno skli-cevati potrebnih usklajevalnih sestankov, marveč bo to vlogo opravilo predsedstvo SZDL.
ERNEST JAZBINŠEK