-Jnton Leni eh 609 Jones St Minn. o ' O.-j MARC 10 N Tiha nedelja 11 P Koleta 12 T Gregorij 13 S Evrazija 2£5 14 C Matilda 15 P I.ongin !£S 16 S Marija, spole. H> 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij « Finska delegacija z min. predsednikom na čelu, vodi pogajanja z Rusijo. — Skandinavija v prvi vrsti zasleduje potek dogodkov, kajti boji se, da ona sama ne postane glavno bojišče. — Nemčija baje pregovorila Rusijo. Stockholm, Švedska. — Te dni se mudi v Moskvi posebna finska delegacija, ki je odšla tja sredi zadnjega tedna, da podvzame s sovjetsko' vlado razgovore za končanje sovražnosti. Delegacija sestoji iz štirih mož, katerim stoji na čelu min. predsednik, Risto Ryti. Odhod te delegacije v Rusijo je bil tajen in se je izvedelo o njem šele v ponedeljek zjutraj, ko je finska vlada podala o njem uradno objavo. Nič pa se ni objavilo, Kake pogoje je stavila Rusija, pač pa se je iz napol uradnih krogov izvedelo, da je do razgovorov prišlo po posredovanju Švedske. Med tem, ko cela Evropa z napetostjo čaka, kak rezultat bodo rodila pogajanja, kajti od njih je v veliki meri odvisno, ali se bo iz vojne na Finskem izcimila tudi vojna med Rusijo in zapadnima državama, pa posvečate celemu poteku dogodkov pozornost zlasti še skandinavski državi, Švedska in Norveška. Zavedate se namreč, da utegne postati njuno ozemlje glavno evropsko bojišče, ako pride do takega razvoja. Anglija, kakor se zdi, ni nič posebno naklonjena mirovnim razgovorom med Finsko in Rusijo, kajti baje naravnost želi, da bi se vojna raztegnila i)a celi sever, ker pHčakuj.e, d'a bi tukaj končno lahko prišla do živega Nemčiji. Sigurno je namreč, da se bo Nemčija čutila prisiljeno, da tudi ona udari na Skandinavski državi, ako bi te dopustile angleški in francoski armadi prehod preko svojega ozemlja na Finsko. Z gotovostjo se domneva, da je igrala Nemčija veliko vlogo pri tem, da je do omenjenih razgovorov v Moskvi prišlo, ter, da je ona pregovorila Rusijo, naj prične pogajanja. Skandinavija, zlasti pa še Švedska, je bila doslej odločno nasprotna, da bi tuja armada šla preko njenega o-zemlja, toda te dni se je izvedelo, da je pričela v tem oziru popuščati, toda le pod pogojem, da bo ta armada res izdatna, namreč vsaj 80,000 mož, ki pa jo morajo spremljati tudi bojne ladje in aero-plani. ITALIJA DOBI PREMOG PO ŽELEZNICI. Belgrad, Jugoslavija. — Nemčija je obvestila jugoslovanske železniške oblasti, da se bo odposlalo preko Češke vsak dan po pet vlakov premoga iz Šlezije v Italijo; vsak vlak bo imel po 50 vozov. Ta transport se je pričel že zadnji teden ter se bo nadaljeval do preklica. Na ta način bo dobila Italija vsaj delno nadomestilo za tisti premog, ki bi imel biti poslan po morju, a so ga zasegle angleške ladje. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' JAPONSKA PROTESTIRA Obsoja ameriško posojilo kitajski vladi. —o— Tokio, Japonska. — Nedavni sklep ameriškega kongresa, po katerem bo dobila kitajska vlada posojilo 20 milijonov dolarjev, je razburil Japonce ter pravijo, da je to neprija-teljski čin napram njim. Tako je neki višji uradnik iz zun. ministerstva povdarjal zadnji petek, da se temu posojilu pripisuje tem v e č j a resnost zato, ker se je sklenilo neposredno pred ustanovitvijo nove kitajske vlade, ki bo poslovala pod pokroviteljstvom Japonske. Obenem ima, kakor je dejal,Ciang Kai-šekova vlada, ki bo posojilo prejela, le še lokalni značaj. --o- DEBATA O PIŠTOLAH ZA IGRAČO Chicago, 111. — Mestni svet je zadnji petek vrnil odboru predlog, po katerem bi se izrekla prepoved nad pištolami, ki jih imajo otroci za igračo. Ta predlog je bil stavljen že pred skoraj letom dni in mest-in svet je bil zdaj na tem, da ga odobri, ko se je ugotovilo, da bi odredba, ako bi bila sprejeta v sedanji obliki, napravila iz otrok zločince; prepoveduje namreč lastovanje takih pištol. Odboru se je zdaj predlog wnil, da ga ta prediuigači v toliko, da bo prepovedano le prodajanje teh igrač. -o- TURKI STRELJALI NA BOLGARSKO LETALO Istanbul, Turčija. — S pro-tizračnimi topovi so Turki zadnji petek prisilili k pristanku neki bolgarski aero-plan, ki je letel preko obmejnih utrdb. Dva bolgarska častnika, ki sta bila v letalu, sta se izrazila, da sta izgubila smer in tako nenamenoma priletela nad turško ozemlje, na kav so jima Turki dovolili, da sta se z letalom vrnila domov. INDIJA ARETIRALA VOD JO SOCIJALISTOV New Delhi, Indija. — Iz mesta Patna je prišlo poročilo, da so oblasti aretirale voditelja i n d i j s k e socijali,stične stranke, J. N,araina, in sicer zaradi nekega govora, v katerem je propagiral proti vojni. Aretiranec je Gandhijev osebni prijatelj. DRUHAL UBILA SVOJO ŽRTEV Atlanta, Ga. — 37 letni I. Gaston je bil obtožen, da je pretepal svojo ženo. Druhal pa je vzela pravico v svoje roke, ugrabila moža in ga linča-la. Nj;egovo raztepeno truplo so našli na nekem samotnem polju. ENOTNO DELO ZAVEZNIC Francija in Anglija odpravili medsebojno konkurenco. London, Anglija. — Obe zavezniški državi, Francija in Anglija, se tekom vojne čim-dalje bolj spojujete, ne samo v vojaškem, marveč tudi v gospodarskem oziru. Tako se je koncem tedna objavilo, da se je med njima sklenila in podpisala ekonomska pogodba, po kateri se bo vsaka konkurenca med njima preprečila. Ustanovil se je tudi posebni anglo-francoski industrijalni svet, ki bo skrbel za to, da bo industrija obeh držav medsebojno sodelovala. Posebej se omenja, da ta zveza ne . bo ostala samo za časa v o j n e, marveč se bo ohranila tudi po sklepu miru. SENAT SE POKLONIL HABSBURŽANU OTONU Washington, D. C. — Bivši habsburški prestolonaslednik Oton, k\ je točasno na obisku v Ameriki, da si pridobi naklonjenost ameriškega javnega mnenja pri poizkusu za zo-petno zasedbo syojega izgubljenega prestola, je zadnji petek obiskal senatsko zbornico ter se s svojim bratom Feliksom vsedel v privatno galerijo. Ko ju je vodja senatske večine, Barkley, opazil, je priporočal senatorjem, naj ju iz vljudnosti pozdravijo s tem, da vstanejo s sedežev. Senatorji so to storili, za kar sta se brata zahvalila s priklonom. Zvečer istega dne sta Habsburžana obiskala predsednika Roosevelta. -o- HOLANDSKA PRIPRAVLJA VOJNO STANJE Ilaag, Nizozemska. — O-brambni minister se je zadnji petek izrazil v parlamentu, da se pripravlja kraljevski proglas, s katerim se bo v večini države uveljavil zakon za vojno stanje, in sicer zato, da se bo lažje pobijala špijonaža. V tem stanju so vsi važnejši strategični kraji že od novembra dalje. JAVNA DOBRODOŠLICA ZA NADŠKOFA Chicago, 111. — Dočim se je novemu nadškofu Stritchu priredil zadnjo sredo, na d a n njegovega prihoda v mesto, nekak uradni (•■prejem in se je dan nato vršilo versko-obred-no ustoličenje, mu je pa bila v nedeljo prirejena javna dobrodošlica. Prireditev se je vršila v Auditorium gledališču ter je na njej nastopilo več govornikov iz duhovniških in lajiških vrst. Med drugimi je govoril tudi neki judovski rabi. PO KAT\SVETU — New York, N. Y. — Nadškof Spe 11 m an je zadnji teden objavil, da je bil ne\v-yorški nadškofiji podarjen od nekega nekatoličana večji kos zemlje, in sicer v spomin pokojnemu kardinalu Hayesu. Darilo je prišlo od upokojenega financirja Thorneja, ki je bil pokojnikov, osebni prijatelj. — Manila, Filfyini. — Pri štetju, ki f,e .je „n,Havnn izvršilo, se je ugotovilo, da je na filipinskih otokih 12,800,000 katoličanov, kar je 80 odstotkov od vsega prebivalstva, katerega je 16 milijonov. — New Orleans. — Neki presbiterijanski pastor je v svojem govoru nedavno povdarjal, da se Zed. države ne morejo več imenovati krščanska dežela, kajti, kakor je dejal, med povprečno vsakimi peterimi osebami so tri take, ki nimajo zvez z nobeno cerkvijo. — Madrid, Španija. — Sedemnajst škofij je točasno v Španiji, ki so brez škofa. Med zadnjimi je škofija Palencia, ko je tamkaj nedavno preminul škof Garcia, star 63 let. -o-— KANADSKI DENAR PADEL Washington, D. C. — Poštni department je objavil zadnji teden, cla se bo z 18. marcem zvišal odbitek za kanadske dolarje od sedanjih 10% na 12%, kar pomeni, da bo s tem dnem kanadski dolar vreden le 88 centov. Ob izbruhu vojne je bila vrednost obeh dolar- VON RIBBEN-TROPV RIMI) Nazijski zun. minister v razgovoru z ^Musscjlinijem. — Napravil obisk tudi pri papežu. Rim, i talija. — Začetkom tedna se je mudil tukaj nazijski zj.m. minister, von Ribben-trop, in njegovemu obisku se pripisuje tem večja važnost, ker se je vršil v izredno kritičnem času, namreč, ko se je odločevalo o bodočnosti spora med Rusijo in Finsko. Kakor se trdi, so se glavni razgovori, ki jih je vodil posetnik v Rimu, v resnici tudi sukali okrog te zadeve. Skoraj neposredno ,po svojem prihodu, v nedeljo zjutraj, je šel von Ribbentrop obiskat Mussolini j a ter je imel z njim daljši razgovor. Kaj sta govorila, je tajnost; uradno se omenja le toliko,da je bil njun razgovor prisrčen ter, da se bosta sestala ponovno zopet prihodnji dan, v ponedeljek. Brez dvoma pa je skušal von Ribbentrop vliti novega življenja v bivšo trdno zvezo med Nemčijo in Italijo, dasi je bil pri tem gotovo toliko previden, da ni Mussoli-nija naravnost pregovarjal, naj stopi v vojno na strani Nemčije. Da ste zapadni državi zainteresirani v ta obisk, se razvidi iz pisanja francoskih časopisov, ki namigava; da je šel von Ribbentrop v Rim prigovarjat Mussoliniju, naj podvzame kako posredovanje za mir, zlasti še, ker se bo vrnil tja prihodnji teden tudi ameriški odposlanec Welles, ki je točasno v Londonu. Posebna važnost pa se vidi tudi v tem, ker je von Ribbentrop v ponedeljek obiskal tudi papeža Pija, kar je bil prvi obisk, ki ga je kaka nazijska višja osebnost napravila v Vatikanu. Iz Jugoslavije Velike neprijetnosti zaradi nagajive zime v škofjeloškem okraju. — Zločinka, ki je izpovedala, da je krivo pričala zoper svojo sestro. — Smrtna kosa. — Drugo iz stare domovine. jev enaka, a tekom časa je kanad:ski kmalu padel na 92, nato na 90 in končno zdaj na 88 centov. NOVI REKRUTI ZA NEMČIJO Slika kaže, ko je bilo zapriseženo novo vojaštvo za Nemčijo, rekrutjrano iz province Poznanj, katera jc tvorila del bivše pipljske države. Nevšečnosti zime na Gorenjskem Škofja Loka, 8. febr. — Prejšnje dneve se skoraj nismo mogli izmotati iz velikih kopic snega, zdaj pa se je zima potrudila, da nam postreže z drugimi nagajivostmi, ki so tudi dovolj nevšečne. Zadnje dneve dežuje in dežuje Lahak pršič se je kakopak u-legel in postal je težak, hkrati pa smo dobili najidealnejšo slabo pot. Ne moreš nikamor. Mlakuže, voda, brozga na vsak korak. Sneg se je odtopil in posestniki hite, da spravijo težko breme s streh. Promet z dolinami je še vedno mogoč samo .s sanmi. Noben avt Danes je bila na okrožnem sodišču v Celju obnovitvena razprava, na kateri je sodišče izreklo oprostilno sodbo zoper Višner Marijo, Višner Marijo bodo izpustili na svobodo. Veliko zanimanje za jezikovne tečaje Kot se poroča iz Ljubljane, se je tam silno razširilo zanimanje za znanje tujih jezikov. Takega zanimanja, kot ga ljudje kažejo sedaj, niso kazali še nikoli. Ko je bil najavljen tečaj za učenje italijanskega jezika se je prijavilo toliko meščanov, da bodo morali namesto enega, napraviti kar tri tečaje. Zadnja leta se v Ljubljani močno razvija tudi "Angleško društvo," ki pospešuje zanimanje za kulturne vrednote angleškega naroda. Društvo ima sedaj že nad 200 članov in okrog 150 gojencev. Letos bodo priredili v Ljubljani vrsto tečajev, za katere vlada v mestu že sedaj veliko zanimanje. -o-- Smrtna kosa V stotem letu svojega življenja je 7. februarja umrl na Pšaj novici, župnija Cešnjice, občina Šmartno v Tuhinju Anton Pestotnik, rojen 8. junija 1840. Po poklicu je bil tkalec lanenega platna in cerkovnik podružne cerkve. Do zadnje minute je bil pri polni zavesti in je umrl brez smrtnega boja. — V Ljubljani je umrl Ivan Miklič, železniški uradnik v pokoju in posestnik. -o- Drago pustovanje Zasebnik S. A. v Ljubljani, si je za pustni torek privoščil precej veselja po ljubljanskih lokalih. Obral je več lokalov in ko je v zadnjem hotel plačati, je opazil, da mu je izginila denarnica v kateri ni imel nič manj kot 3500 dinarjev. Nekdo mu je denarnico z denarjem vred izmaknil. -o- Lepa starost Na Vrhniki je pred kratkim slavil 70 letnico svojega rojstva "najmlajši" član ZFO Vinko Premk, upokojeni davčni nadupravitelj. Z mladeni-ško čil ostjo še koraka s fanti ob raznih slovesnostih. -o- Stroga kazen za ukradeno mleko Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil samskega delavca Jakoba Jančarja iz Spodnje Zadobrove na 5 mesecev strogega zapora, ker je ukradel Gorenjskim mlekarskim zadrugam vrč z 10 litri mleka. ALI STE VI že kaj »torili za svoj list tekom letošnje kampanje? amerikanski Slovenec ra PRVI SLOVENSKI LIST S3 SMERIK1 wnjtmuwr . „ _ SLOVENSKI r« vero in narod — i« pravieo in remieo — ©tf boja do tmag$1 list v SLASILO SLOV. KATOC.^EL^VSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS » ZDRfENIH CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, ,^AVff ________ __ (Official Organ of four Slovenian Organizations} ameriških- | CHICAGO, ILL.,jrOR£K, 12. MARCA ""IT TUESDAY, MARCH 12, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. ŠTEV. (NO.) 49. Mirovni razgovori v Moskvi - Nazi na obisku v Italiji Torek, 12. marca 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Dogodki Operacijo je prestal Joliet, 111. — Mr. Frank Vreček, ki je bil pred nekaj časa v bolnišnici sv. Jožefa operiran, se je zopet povrnil domov. Prijatelji mu žele skorajšnjega popolnega okrevanja. V bolnišnico So. Chicago, 111. — Zadnji teden se je morala podati v bolnišnico poznana Mrs. Juvančič, soproga rojaka Mr. Frank Juvančiča z Ewing Ave. V bolnišnico je morala zaradi operacijo in rojaki ji žele, da bi se skoraj zdrava povrnila domov k svoji družini! Vest iz domovine Cleveland, O. — Mr. Anton Golich s Shawnee Ave. je te dni prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je v vasi Artiče na Štajerskem umrla njegova mati v častitljivi starosti 81 let. Zapušča enega sina, tukaj v Ameriki pa zgoraj omenjenega. Žalosten slučaj Brooklyn, N. Y. — Tukaj so našli od plina zastrupljene mater in sina, Katarino in Rudy Jurkovič. Oba sta ležala na tleh v kuhinji mrtva. Našel ju je drugi sin, ko je prišel domov z dela. Mati je doma s Predgrada, fara Stari trg ob Kolpi, po domače se je reklo "Genovi." — Stara je bila 58 let, sin je pa imel 32 let. Mož je umrl pred letom. Tukaj v Ameriki so živeli okolu 40 let. Mati zapušča še dva sina in eno hčer. Pokojni mož je imel tu svojo delavnico "machine shop." Pokopani šo bili'na : St. John pokopališče. se li še kedaj snidemo tako vsi skupaj ali ne. Med potjo proti Duluthu pa rečem kar nekam žalostno Mrs. Mubi: Boš videla, da se vsi skupaj, kot smo bili sedaj, nikoli več ne bomo sešli skupaj. — In res. Meseca septembra dobimo obvestilo, da so vsi štirje Lauri-chevi na mrtvaškem odru, da so se zadušili s strupenimi plini in to ravno na« istem mestu, kjer smo se par tednov poprej tako veselo zabavali. Sedaj sem razumela, zakaj je bila tako težka ločitev, ki ni bila brez pomena. Bog jim daj mirno počivat! — Enako smo se takrat v zadnjič tudi poslovili od Mrs. Mary Kapo-vec, ki je tud} umrla. Bila je jako dobra žena in vedno vesela med nami ter je rada postregla z vsem, kadar si prišel v njeno hišo. Tudi njej naj veljajo beseda, da tudi ona v miru počiva! (Konec prih.) Mary Oblak Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Kako je to?" tWSWH NAS Pri podlagi bodo vzroki Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN IN OGENJ V THORU | UNITED FEATURE SYNDICATE, Inc. "Ti si nas izdal temu vragu v ženski podobi!" je. dalje vpil Ferry; "jaz te raztrgam na kosce,_ da ves if.dajalcc!" se je utrgalo iz vročekrvnega Perryja in ves divii je pohitel proti Kitajcu. "Pazi se!" mu jc zapreti! Kitajec Dr. Wong; "jaz imam svoj samokres iu potem ti ne bo dobro!" "Atliea se je odločila, da vas bo dala vse od kraja umoriti. Toda« Tarzan, moj prijatelj, ti si bit do .kraljice vse-kako malo prenagel!" — '/On ni nikak tvoj prijajeli," iezno zakriči I'erry O' Ronrkc proti Kitajcu; "niti ni kdo drugi izmed nas. Ti si postal naš preganjalec in naš sovražnik." . . . Nekako istočasno, ko sta D'Ar-not in Ukab poskušala preplezati obzidje, so Tarzana in njegove prijatelje s silo tiral" v temno zatohlo podzemsko jamo, 7 obokanim vhodom, ki se jc zahiral ?< "'očijiiui železnimi, vrati JJred~vstop°'lH v ječo je Dr. VVoilg, ki jim je sledil, nagovoril Tarzana: D'Arnot je napenjal vse svoje sile, da bi se obdržal v višini kot nut je svetoval Ukali, dokler bi zadnji straž-: nik ne odšel mimo, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman- Naj je še tako tiščal s prsti ob lilad.no kamenje, ti ga niso več hoteli ubogati. Popustili so, D'Arnot je zdrsel v globino!... Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Vatanavljen lete 1891. Established 1891 Izhaj« vsak dan r«un nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-jeljtwv la dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by; EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----------------■-----$5.00 For one year ---------------------------?5.00 Za pol Uta--------------2.50 For half a year ---------------------2.50 Ea četrt leta _______________________ I-50 For three months --------------------- Zu Chi«ago,"K«na4o in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_________________________46.00 For one year ------------------------$6.00 Za pol leta ___________________3.00 For half a year -------------------3.00 S5a četrt leta ______________________— 1-75 For three months ------------------ l '5 Posamcana številka---------------------- 3.c Single copy ----------------------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Maj (Jan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ttiitvo ne vrača.________-_ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ J. M. Trunk: Včeraj sem prišel k priprostemu, a bistremu delavcu. Sam je nanesel govor na razmere, kakršne so zdaj za Slo- j vane in med Slovani. Vrlo dobro je presojal, da je z Slo- j vani trenotno klaverno. "Kako je to?" poprašuje. "Pred 1 tridesetimi leti sem precej cul o nekem panslavizmu. Kam je izginil? Zdaj zakoljejo Slovane drugega za drugim." Zelo značilno od priprostega delavca. Kakor je danes, utegne še marsikaj doživeti o klanju Slovanov, in pogrešati — panslavizem. _ I Pri panslavizmu ne gre za kako prismojeno utopijo. Za kake prismojene sanje; panslavizem bi moral biti strumna zavest slovanske skupnosti, da se Slovani ubranijo pred narodno in politično smrtjo. Bojim se, da takega panslavizma nikoli ni bilo, morda le kaki poizkusi, ki so pa danes skoroda izginili. Odkod ta prikazen, da se začudi celo priprost delavec? , I i Pred svetovno vojsko so bili skoroda vsi Slovani pod neko tujo silo. Rusija je bila pod precej tujo ali vsaj hudo leno aristokracijo, Srbi so imeli pred vrati Habsbur-žane, Mažare ... vsi drugi so imeli nekaj politične svobode, ampak pod tujimi vladami. Ker so bili več ali manj Slovani pod tujo silo, so se, radi te sile le zavedali svoje slovanske skupnosti, in tako se je porajal neki panslavizem, želja, da se otepejo teh različnih sil. Po svetovni vojski so nastale nove države, Cehoslovaška, Poljska, Jugoslavi-i ja . . . Rusija se- je znebila carizma, Avstrija je bila izločena, prenehal je nemški pritisk. Zdaj bi bil čas za pameten in potreben — panslavizem vsaj pri Slovanih izven Rusije. Kaj se je zgodilo? Mesto da bi bili ti Slovani pri vec ali manj neovirani svobodi iskali tesnejšo zvezo med seboj, se je vsak zabarikadiral v svojo hišo, in gledal le, kako bi oškodoval svojega najbližnjega slovanskega soseda, še več, kako bi oškodoval svojega najožjega brata. Srbi so se mrcvarili s Hrvati, Cehi s Slovaki in narobe, Poljaki s Cehi... Ni čuda, da je panslavizem izginil ko kafra, in se bister delavec zdaj čudi, da ni panslavizma, ko ga je vsaj nekaj bilo pred tridesetimi leti. Izginili so Cehi, Slovaki so le štafaža Nemcem, izginili Poljaki, Jugoslovani so na tehtnici, Bolgari tudi, in če bodo Rusi še naprej jahali le na komunizmu, utegnejo še oni priti na vrsto, in ko se je prej še moglo nekaj govoriti o slovanski bodočnosti, se lahko v kratkem zgodi, da se bo govorilo le o slovanski noči. Ampak celo priprost delavec se — čudi. Veliki dogodki so še vsi le v razvitku. Vojsko imajo v resnici le Nemci z Angleži-Francozi. Pa je v ozadju, in1 celo Angleži se brijejo iz te vojske norce, ker mesto pričakovanega "Blitzkriega", je vse skupaj postalo le neki "Sitzkrieg", sedijo le za pečjo. Središče je zdaj na Finskem. Odločitve sem-ali tja še dolgo ne bo, in celo odločitev sem ali tja bo le stranskega pomena, svetovni položaj še nikakor ne bo odločen. Pomenljivi so le posamezni dogodki ali pojavi. Zanimivo je n. pr., da ima Poljska, ki je štela nad 30 miljonov ljudi, kar ni malenkost, zdaj nekaj izposojenega zemljišča pri Parizu, ali da je napis "Masarvkov trg" v Bratislavi zdaj pomazan in ima napis Hitlerov trg, in Masaryk je imel v Prahi triumf, kakršnega nihče še ni imel. Masary-kov sin mora prijemati za kljuke in prositi pomoči, enako predsednik Beneš, in general Jan Sirovy krave molze in krompir sadi, kar je sicer pošteno, ampak tragično. Prosveta priobčuje Thomasov pamflet "Kako je v Rusiji". Bo tako, kakor opisano. Ne bom zagovarjal Rusije, ker je ne morem, ako nočem postati ateist, ampak razloge, da ie tako, kakor je, in ni tako, kakor bi po Thomasu imelo biti, najdem jaz vse kje drugje, ne tam, kjer jih išče Thomas ali jih iščejo socialisti. Korenina je pri podlagi, da je tako, kakor bi ne imelo biti, ampak pri podlagi je socialist Norman Thomas ravno tam, kjer je Stalin. Ako je ma- ;erialistično naziranje o svetu pravilno, in tu sta Thomas j in Stalin skupaj, potem ni človeških pravic, ljudje so le i Sreda, Stalin je dosleden, če postopa po čredarsko, Thomas { Ely, Minn. Kam si nas pa zavlekla, mi i rečejo,ko se ustavijo in vedno i šaljiva Mrs. Maleš pravi, kar - v jezero te bomo vrgli, ko si ; nas v tak kraj pripeljala. Mrs. 5 Laurich pa pripomni: "Ja; > Mary, korajžna pa si." Ja - pravim, korajža pa mora biti če hoče človek kam priti na c tem svetu. Ko so se malo po- i mirili in oddahnili, smo se 1 pripravili, da gremo čez jeze- s ro pogledat k onim, kako se i kaj imajo. Vozila je spet i Anna Zgonc. Pri avtomobilih I pa sta ostala Mr. in Mrs. Lau- ' rich, ker se nista najbolje po-J; čutila. Ostali smo bili pa vsi' dobre volje, razun Mrs. Osol-nik in Mrs. Janezich, ki sta bili nekoliko nemirni in se bolj oprijemale čolna. Bile sta obe namreč precej težki in je njih konec čolna bil že precej globoko v vodi. Bale sta se, da če se kaj preveč premikate, padete v vodo. Jaz. sem bila tako dobre volje, da sem celo svojo harmoniko raztegnila in celo pot igrala. Prav nič se nisem bala, pač pa sem si mislila, da če se prevrnemo, bomo itak vsi skupaj v vodi, ker plavati itak nihče ni znal, razun morda Miss Anna Zgonc. Tako smo pa le srečno prijadrale na drugi konec do naših, ki so nas že od daleč slišali, da prihajamo. Ostali smo precej časa pri njih in napravili nekaj fotografskih posnet- ■ kov ter se zabavali. Ko sem ■ jih vprašala, kako se počuti-( jo, so mi rekli, da so ribarili in vjeli lepe velike ribe, katere da so poslali v Chicago. Drugače je pa bilo seve bolj dolgočasno. Rekli so, da bodo še do petka ostali, nato da gredo za nekaj dni drugam. Namen da imajo ustaviti se med Tower jem in Virginio ob kakem jezeru in da nam bodo že sporočili, kako in kaj. Tako je kmalu minil prvi c teden naših počitnic. Jaz sem i kmalu na to dobila kartico od J Mrs. Mubi, ki mi je pisala, da c tudi tam ne bodo dolgo in da J kmalu pridejo na Eveleth. Ta- 1 ko je tudi bilo. — Tu na Eve- 1 lethu so se pa zopet priprav- 1 Ijali za "bujo." Mrs. Laurich s nas je povabila, naj pridemo i k jezeru v njih "Kalič." Ko 1 so prišli naši, se odzovemo va- i bilu. Buja je bila silno okusna ' in kapljice ni manjkalo, če- 1 tudi je bila kontra tedaj še vsa suha. Jaz pa Lojze sva , brenkala, kajti Lojze je bil izvrsten igralec na kitaro, kakor , tudi njegov svak Oskar, s katerim sta dostikrat nastopila po teatrih in hotelih na deželi. Tudi Frank Laurich je imel ravno nove harmonike Mer-verjevega izdelka in saksofon, ki je bil tudi še nov. Kakor čujem, igra danes njegov orkester lepe melodije in poskočne polke. — Tisti večer je pa bilo pri Laurichevih toliko muzike, da smo jo imeli za enkrat dovolj. Enkrat sva potegnila z Lojzetom skoro uro dolgo polko. Jaz sem nalašč na dolgo vlekla, dasi malo težko, samo da sem Lojzeta dražila ter sem mu rekla, da je tudi on mene vlekel v tisti hrib nalašč, ko bi si lahko izbral drugo položnejšo pot tam v Duluthu. Sedel je * s svojo- kitaro in vedno nekaj 'i vmes godrnjal, naj že enkrat i neham. Več plesalcev je mo-. ralo s plesom prenehati, da so , se odpočili in spet ponovno , začeli. Meni je že tudi kar li-, lo z obraza in roka je skoraj otrpnila, nakar sem preneha- i ia. Lojze se je dvignil in kar bežal stran, mrmrajoč, da če sem "krezi" ko tako dolgo igram in da ne bo več z menoj igral. Potolažila sem ga, da bo druga krajša, pa je bilo vse dobro. — Tako smo se pri- 1 jateljsko zabavali pozno v noč in ko - smo se vsi veseli razšli, sem jaz odpeljala Mrs. Mubi na Eveleth, k Mrs. Osol- { nik, da je tam prenočila, Loj- ( ze je pa svoje odpeljal v Park |1 hotel, kjer so prenočili, dočim 1 sem jaz zopet zapeljala k 1 Laurichevim, kajti sem pri njih prenočevala. — Drugi dan smo se sešli pri Peter Ma-leshu na Evelethu, kjer smo 1 zopet uganili marsikatero. Mrs. Zevnik. Lojzetova mati, je bila vsa vesea in šaljiva, da smo jo vsi r^di imeli. Tudi njej se je dopadlo in je rekla, da bo še prišla v Minnesoto. Zal se ji ta želja ni izpolnila, smrt jo je prehitela. Čas je hitel naprej in bližal ' se nam je trenutek, ko bo 1 treba dati Minnesoti slovo in ' zopet odriniti proti domu. Se " enkrat smo obiskali vse znan-1 ce in prijatelje, da smo se po-; slovili. Popoldne pred našim ' odhodom je Lojze parkal svoj " Ford pred Osolnikovo hišo. ; Ko prideve z Mrs. Mubi do j nje, začne Lojzetova kara kar ) sama od sebe lezti naprej. 1 Imel jo je namreč v "ger," pa • mi je rekel, da sem jaz nje-e govo karo splašila, ali sem pa 3 malo trčila vanjo. Pa ni bilo 3 ne enega ne drugega, ampak kara je kar šla naprej sama >d sebe naravnost po skalovju n strmini proti North Court. Takrat je bilo tam vse polno iebelega kamenja in skalovja. Jaz in Mrs. Mubi gledamo kaj neki bo sedaj z Loj zetovo karo in če bo sploh imel še kaj v roke vzeti, tako čudno se je vrtela kara sama brez šoferja. Pa se je kmalu ustavila pred neko veliko skalo in na čudo s prav majhnimi poškodbami. Kmalu smo bili pri njej in na vse načine poskušali, da bi jo izvlekli iz neprijetnega parkanja, pa je bil ves naš trud zaman. Nazadnje jc Lojze sklenil, da bo karo pustil do jutra kar tam, zjutraj jo bo že kako potegnil nazaj v hrib na mesto, kjer je stala poprej. • N.jegovi materi pa nismo o tem nič pravili, da bi se preveč ne razburjala. Lojze me je zopet malo postrani pogledal in dejal, da sem jo morala prav gotovo s svojo karo zadeti. No, čutila nisem nič, pa je tudi mogoče, saj ni treba veliko. Samo najmanjši sunek, če je kara v "ger," pa že začne lezti naprej, zlasti če je v dolino in motor se vžge, pa je nesreča tukaj. Že zgodaj zjutraj je bil Lojze pri kari in jo tudi srečno izvlekel navzgor. Pred-no smo odšli, smo se poslovili pri hiši Petra Malesha. Tja je prišlo še več znancev, tako tudi družina Laurich. Nekam čudno tesno nam je bilo takrat ob slovesu in vsi smo bili nekam žalostni, kot da bi slutili, da se ima nekaj pripetiti. Zadnjič smo si podali roke v slovo, ne " vedoč, DA7AD) Poglej na številke poleg naslova in j 1 UZlUlli lmena- Ak0 naročnina potekla, obnovi jo-in pomagaj listu! Torek, 12. marca 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC ate Stran S Nedeljski kotiček J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V MARCU "Napačno mislijo sami pri boj znamenja veselja, ker to je naš delež in to naša usoda (Modr. 2, 19)." Evo ti evangelija neverni-kov, ki taje, da je duša in da je neumrljiva. Tako je. Ce ni drugega življenja, in je naša duša le zgolj žarek, ki ugasne, ali hlap, ki se razpuhti, potem je ta evangelij zelo moder. Ampak krasni neumrljivi duh človeški nikoli ne more samega sebe zatajiti: časna slast, in naj je še tako izborila, mu postane gnusna, ker je Časna in čutna; nasiti ga, da se mu pristudi, a nikakor ne, da bi bil zadovoljen. Sredi najslastnejšega uživanja postane razkošnik neizmerno strašno otožen; obraz mu je vesel, a srce poka od stiske, smeh je votel in lažnjiv. "Smeh se meša z žalostjo in za veseljem pride žalost (Preg. 14, 13)." Duša grešni-ltova sama jasno spričuje, da je za nekaj višjega in boljšega ustvarjena; vse časno jo le obtožuje, ker je nečimerno. Sebi rekoč: Kratek in težaven čas našega življenja in ni ohladila ob koncu člove skem, in za nobenega se ne Ve> da bi se bil vrnil iz kraljestva smrti. Iz nič smo se rodi-ji in kmalu potem bomo, kakor da bi nas ne bilo; ker sa-Pa našega obraza je dim in beseda iskra, ki oživlja naše S1'ce; kadar ugasne, je pepel naše truplo in duh se razkadi kakor tenak hlap in naše živ-Ijenje preide kakor sled obla-k°v in izgine kakor megla, ki J0 sončni žarki preženejo in Vegova toplota potlači.. . Za toraj pridite, in uživljajmo Mčujoče dobrote, in hitro rabimo stvari še v mladosti. Na-folnujmo se z dragim vinom 111 mazili, in naj nam ne odi-časov cvet. Venčajmo se s Cvetlicami, dokler ne zvene; ga ne bo nobenega travma, da bi ga naša sladnosl ne prehodila. Nihče izmed nas llaj ne bodi ločen od naše pokate, povsod puščajmo za se- IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE k Goriške, Krasa in Istre Trst — mesto priseljencev Že vsa leta, odkar se je tržaško mesto koncem 18. sto-l&tja pričel razvoj v veliko lu-^o, trgovinsko in v poslednjem desetletju industrijsko Središče, kažejo statistike, da te število njegovega prebivalca naraščalo v prvi vrsti |Prieo stalnega in naraščajočega priseljevanja z dežele. ^ majhen del tega je odpadel na naravni prirastek njegovega prebivalstva. Tega na st>lošno kvarnega urbanistič ^ega pojava ni mogla odpraviti niti huda borba proti urbanizmu, ki se je pričela v Zadnjem desetletju. Tudi zadnji službeni statistični podatki. ki so bili objavljeni doslej prvih 10 mesecev preteklega leta, kažejo, da je mesto v času naraslo za 2.736 kalnih priseljencev in le za ^48 v mestu rojenih otrok. O vprašanju priseljevanja te pred kratkim tudi tržaški 'Piccolo" objavil zanimiv članek, v katerem ugotavlja: priseljevanje, ki je bilo dolgo Cftsa blagodat mesta, je nekega dne postalo zanj prava nemarnost, ker se je v njegovem °kviru naravnost metodični j^ganiziral dotok ljudi tuje krvi z namenom, da postane ^jihov element počasi na ti-številčno najmočnejši v °bčini. Prevrat je k sreči odjavil to nevarnost. In na drugem mestu pravi ^žaški list: Ni pa bilo to pričevanje vedno v skladu s potrebami po delovnih silah, ker je posebno po zadnji svetni vojni upadel tržaški pro-^t in se je skrčilo trgovsko poslovno življenje, a industri-6 Je bilo posebno v prvem de-^6tletju po vojni malo, pa še a je imela doma delovne sile ^ Pretek. Vendar pa je tre-a ugotoviti, da se je prišelje- anje polagoma skoraj popol- j?°ma omejilo na elemente h l'ugih pokrajin države. Kavo so dobili i i. ^ tržaških in drugih itali-kjj^kih listih beremo, da je ^ a te dni delno spremenjena ^ iočba glede prodaje kave. jjr prejšnji odredbi je bila ^, JCiaja kave sploh prepovedi^1'. odslej pa veljajo na-"ji spremenjeni predpisi: j,, februarja je dovoljeno ati kavo in sicer: 1. v lokalih in kavarnah, toda samo v skodelicah in sicer gostom, ki sede za mizo ali hočejo piti kavo kar stoje za pultom; 2. Od 10. februarja dalje je dovoljena prodaja kave tudi v trgovinah, toda samo na nakaznice. Za vsako osebo je možno dobiti na mesec le po 50 gramov kave, toda samo pri enem trgovcu, t.j. pri tistem, za katerega se kupec vnaprej odloči, da bo pri njem kupoval. Ce bi si pri vsakem trgovcu lahko nabavil po 50 gramov kave na osebo, potem to prav za prav ne bi bila nobena omejitev. Do določenega dne se je moral vsak že odločiti, pri katerem trgovcu namerava kavo kupovati. V Italiji je zdaj surova kava po 30.50 lir, žgana pa po 48.50 lir za kg. Tega odloka, ki spreminja prejšnje strožje odredbe glede prodaje kave, so se ljudje zelo razveselili, ker je to njihova najljubša jed. Sicer si je ne bodo mogli privoščiti, kolikor bi si je radi, vendar pa je bolje nekaj kot nič. SREČNO SE VRNILI 'liilisii Plovba s podmornikom je skrajno riskirano opravilo, zato je razumljivo, da je posadka neke take nemške ladje vesela, da se je po dolgi vožnji srečno vrnila domov. Nova cesta? Prebivalstvo male gorske vasice Nemški Ilovt onstran Črne prsti že kar lepo vrsto let čaka, kdaj se bo uresničila njegova želja, da dobi novo cesto, kajti dozdaj je ta kraj takorekoč čisto odrezan od o-stalega sveta. Ni še tako dolgo, ko se je tod mudila vojaška komisija, ki je pregledovala svet in skušala ugotoviti, kje bi bilo to cesto naj koristneje izpeljati. Sicer se komisija najbrž ni prav preveč, ali vsaj ne v prvi vrsti ozirala na želje tamkajšnjega prebivalstva, pač pa je gledala le bolj na to, da bi bila ta nova cesta v vojaškem oziru prikladna. Pa vseeno bi ljudje tega kraja vsaj delno prišli na svoj račun in bi z veseljem pozdravili to syojq novo, prav za prav edino ugodno prometno zvezo z dolino. Končno pa so ljudje v teh krajih zelo skromni in so z vsako novostjo brž zadovojjni. Vendar se nekaterih spet polašča dvom, če bodo Italijani začeli že spomladi z graditvijo te ceste, ker mislijo, da se bodo na odločujočih italijanskih mestih zaradi sedanje vojn-; najbrž morali baviti s še važnejšimi vprašanj,i kakor pa je vpra- \ šanje nove ceste v Nemški Rovt. Nove orgle Na novega leta dan so v Desklah, v prikupni župniji v Soški dolini, slovesno obhaja li "orglarski praznik," praznik novih cerkvenih orgel. Ze iz dobe pred svetovno vojne v Desklah ni ' :lo orgel. Du-hovljani so bridko občutili ta nedostatek, toda pomagati si niso znali. Pred prilično dvema letoma se je pa ojunačil novi g. župnik Filip Kavčič in o tvori I zbirko za rove orgle. Ljudje so se poind» z vnemo oprijeli in začeli skoro tekmovati v prost jvoljnili rrispev kih. In na novo leto — še ne po dveh letih — so videli svoje želje kronane: pri slovesni sv. maši so mogočno pele nove orgle. Zadivljeni so uživali plemenite glasove, ki so doneli s kora, v ponosu so se jim iskrile oči in v hipu so bile pozabljene vse žrtve, ki so jih doprinesli. Deskle niso velika župnija. Prebivalci so večinoma delav ci in mali posestniki. Orgle s stroški za postavitev stanejo nad 26 tisoč lir. Dozdaj je zbranih že okrog 20 tisoč. Kar še primanjkuje, bodo za vse lepo in spodbudno vneti vaščani gotovo v kratkem zložili. Nova rudarska naselbina v Istri Do zdaj je, kakor je znano, v Istri eno samo rudarsko mestece "Arsia," v katerem živi skoraj 10.000 rudarjev in njihovih družin. Zdaj se pripravljajo, da bodo zgradili še' eno tako naselje, in to v dolini Raše pod Labinom. Izdelan je že načrt, čigar izvršitev bo stala približno 25 milijonov lir. To mestece bo urejeno najmodernejše in sezidano po vseh načelih sodobnega urbanizma. Na sredi mesta bo trg s cerkvijo, okrog trga pa bodo rastla poslopja za Dopola-voro, Fascio in podobno. Cerkveni zvonik bo podoben sta: rinskemu zvoniku v Ogleju. Raško premogovno društvo pa z veliko podjetnostjo izkorišča premogovne žile, ki jih je odkrilo. Zdaj kopljejo rove proti Pičnu. Kmalu bo ves ta kraj, ki je bil doslej izključno poljedelski, dobil videz povsem rudarskega, predela. Volkovi na Vipavskem Zaradi velikega mraza in snega so se letos pojavili v Vipavski "dolini tropi volkov, kar je za te kraje precej velika redkost. Gnani od gladu se volkovi niso bali niti najbolj obljudenih bivališč ter so se celo približali vasem: Tako poročajo, da so se pojavili konec januarja, ko je bilo 19 stopinj mraza, trije volkovi v trgu Vipavi. Domnevajo, da so prišli z Nanosa. Mnogi niso niti mislili na kako hujšo nevarnost ter so bili v dobri veri, da so to le zablodeli psi volčje pasme. Doslej ge ni bila prijavljena nobena škoda, ki bi jo bili povzročili volkovi. Domači lovci so se -takoj podali na lov, da bi ugonobili nevarne zverine, vendar se zdi, da so se volkovi spet umaknili, ker ni za njimi nobenega sledu. --o- KRATKE NOVICE Čuden svetlobni pojav. V Spd. Idriji so dne 27. januarja okrog 8 zjutraj opazovali svojevrsten svetlobni pojav. Ozračje je najprej močno po-rudelo in vsa pokrajina, hiše in drugi predmeti so postali rdeči. Ta barva se je potem prelivala v rumenkasto in različne druge barve. Električne žarnice so pozelenele. Tudi luč v sobah je postala zelenkasta. Na nebu, ki je bilo oblačno, ni bilo videti nikake zarje ali posebne spremembe. Pojav je trajal slabe pol ure. * Mussolinijev dar. Ministrski predsednik Mussolini je goriškemu prefektu nakazal 20.-000 lir, ki naj se razdele po občinah v Vipavski dolini onim kmetovalcem, katerim je viharni orkan v dneh 10. in 11. januarja prizadjal na posejanih njivah največ škode. Velikodušna podpora je v prvi vrsti določena za nakup semen. Postojna. Pred dnevi? 'je umrl tukajšnji trgovec g. Milan Kutin. Smrt ga je pobrala nenadoma v najlepši moški dobi. * V Trnovem na Goriškem pri Voglarjevih je požar upepelil stanovanjsko hišo N. Pavlina. Ogenj je nastal zaradi saj v dimniku. Škoda znaša 20.000 lir. Ker je vsa stavba uničena, se je moral Pavlin z vso družino preseliti. Njegovo .druži*-no so spravili pod streho dobri sosedje. Smrtna kosa. V Gorici je po kratki bolezni nepričakovano umrla gdč, Lojzika Kranjc, lastnica dobro znane "Kranjčeve gostilne" na Seneskem trgu. si: — Ajdovščina. V Sturjah je prve dni januarja umrl po daljšem bolehnju Ivan Dietz ki je bil 45 let uradnik v predilnici v Podgori ni Ajdovščini. Star je bil 78 let. -o- OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata! IZ DOMOVINE Zmotili so se Nekega popoldne je našel nečak 63 letne zasebnice Marije Smit v Mariboru svojo teto nezavestno poleg okna na tleh. Močno je hropela in bila vsa zabuhla v obraz. Poklicani zdravnik je menil, da je starko zadela kap in odredil prevoz v bolnico, kjer so ugotovili, da ima okrog vratu tanko vrvico, ki se je tik zanke odtrgala. Domnevalo se je, da je postala žrtev nepoznanega zločinca. Ko pa je policija stvar preiskala, je ugotovila, da se je starka pri oknu sama obesila na vrvico, ki se je odtrgala, ker je bila preslaba. Bivši egiptovski vladar v Splitu Kakor se poroča, je prišel s francoske riviere v Split, v Dalmaciji, bivši egiptski kedi-ve Abas Hilmi II. S svoje razkošne jahte se je preselil v hotel "Ambasador," kjer bo ostal čez zimo. P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) Pod vlak Pred očmi številnih gledalcev se je na postaji Grobelno vrgel pod vlak mlad fant, ki se je bil pripeljal z vlakom na Grobelno. Postajal je potem po kolodvoru in ko je vlak, ki vozi v Rogaško Slatino odpeljal, je naglo stekel proti tiru in se pri zadnjih, vozovih vrgel pod vlak, da mu je kolo gladko odrezalo glavo. Iz vojaške knjižice, ki so jo našli v suknjiču, so spoznali, da je to 23 letni Janez Javornik iz Št. Vida pri Grobelnem. Vlak jo je povozil Delavke, ki so zaposlene v tovarni Inteks v Kranju, so stopile po končanem delu popoldne na malico v buffet, ki je blizu postaje. Nazaj so se vračale kar preko postaje in čez tračnice. Pa se je zgodila nesreča, da je pri tem tr-žiški vlak, katerega delavke zaradi megle niso videle, zadel 30 letno Milko Abič iz Tržiča'in ji odrezal obe nogi, da je kmalu na to izkrvavela. Okradena gostilna in trgovina Nedavno je bilo neke noči vlomljeno v trgovino in gostilno v Ogerčah pri Laškem. Trgovcu Karlu Loibnerju so vlomilci odnesli raznega blaga iz gostilne in trgovine za nekaj tisoč dinarjev. Veliki orel Orla s štiri metre dolgimi perutnicami je prinesel v Dja-kovo neki kmet. Tega velikega orla, ki je za te kraje redkost, je kmet ustrelil v bližini svojega dvorišča, ko se je spustil na gnojišče, ki, zaradi toplote gnoja, ni bilo pokrito s snegom. Za orla so mu ponujali 500 din, pa ga ni hotel dati. Je rekel, da bo v Osjeku več prejel zanj. Lep življenjski jubilej V Laškem je letos 31. januarja slavila 80 letnico svojega življenja gdč. Marija Krener. Osem križev prenaša v vsej dušni svežost, pa tudi v vsej telesni moči. Visoka leta za njo še niso postala težko, neprijetno breme. Svoj poklic opravlja v družbi svojih sester še vedno s polnim veseljem. NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. stra« ni. Kdor želi pesmarico "BARČICO" javljamo, da jih je še na roki kakih 30 izvodov. Vsebuje krasno zbirko domačih narod nih. pesmic. S poštnino stane 30c. Naročila sprejema Knjigarna 'Amerikanski Slovenec,' 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. (Dalje) V tiskarni Edinost. Naš slovenski človek ima veliko zelo lepih lastnosti, ki ga delajo prikupljivega vsakomur, ki ga pbbližje spozna. Predvsem je pošten kot zlato, tako da si ne more misliti, da bi kdo mogel biti nepošten. Priden je kot mravlja in ga imajo po vseh podjetjih radi, da prednjači v vestnosti pred vsemi drugimi narodi. Dober in plemenit je kot srebro. Cel svet bi objel v ljubezni in dobrobiti. Toda pri vseh teh dobrih lastnostih ima pa zlasti eno slabo, ki mu je pa že v zgodovini silno veliko gorja povzročila, premehak je, kot vosek je, vsak ga lahko nagne, kamor ga hoče, samo če mu zna dobro govoriti, ali kakor "pravimo po domače "na srce pihali." Lepo mu govori, malo ga pohvali, pa ga imaš, za kar ga hočeš. Vse te njegove lastnosti so se pa posebno* jasno pokazale in se še kažejo v tujini, kjer je popolnoma sproščen vseh obzirov, v katere je bil ukle-njen doma, kjer je sam sebi prepuščen in ' se popolnoma nemoteno pokaže tak, kakršen je v resnici, kjer ga nihče. ne pozna, kjer ni domačih, staršev, bratov, sosedov, kjer ni njegovega duhovnika, nikogar, ki bi ga kritiziral. Vsi narodni voditelji in delavci, ki so delali, ali ki še delajo med našimi izseljenci, so to videli in skušali. Posebno je pa bil zlasti v začetku svojega življenja na tujem mehak in neodločen v svoji verski krščanski zavesti. Pokojni Rev. Suštaršič je nekoč zapisal beesde: "Čudno, zakaj je naš človek tak? Kakor hitro je prestopil meje svoje domovine, ni zanj več ne Boga, ne hudiča." To njegovo slabost so pa v Ameriki prva leta izrabili razni delomržni ljudje, ki so si hoteli zagotoviti svoje življenje na žulje svojih rojakov na lahek način. Najlažje je pa ščuvati narod proti veri in duhovščini. Zato ni treba nobene izobrazbe in nobenih zmožnosti. Samo protiversko zastrupljeno srce treba imeti, biti nepošten, pa gre. In tako so prva leta našega ameriškega izseljevanja taki brezvestneži naš narod tako maščuvali proti veri, da se je zdelo, da je skoraj že devetdeset odstotno versko popolnoma zastrupljen. DENARNE POŠILJATVE i i se še dostavljajo v Jugoslavijo in i Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ' nakazil za stari kraj, da pošiljajo < v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. ^ Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je . treba namreč dodati k cenam za * [ gotove svote dinarjev. (Ta zniža-| na cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60................. 200 Din Za $ 6.70................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50,................. 500 Din Za $20.5.0.................,1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ SO Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17.00.............. 300 Lir Za $ 28.00................ 500 Lir Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih » zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na« JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, , CHICAGO, ILL. fiJMMMhlBtdMMfriMulljiUMb^ KSKJ je bila kmalu preka-toliška, zato so začeli proti nji ustanavljati druge organizacije, ki niso bile katoliške in sicer vsaka bolj ostra proti veri. Iz KSKJ se je rodila JSKJ, za njo SNPJ in slednjič pa že kar svobodomiselna Z. Kdo bi si bil mislil, da bo med našim preprostim narodom, ki je bil doma tako veren, to sploh mogoče... Tako je bilo tudi glede Časopisja. Ko sem prišel 1. 1906 v Ameriko, je bil edini katoliški list "Amerikanski Slovenec." Vsi drugi pa več ali manj izrazito pro-tiverski, ali vsaj veri sovražni. Da pa z verskim prepričanjem pade pri vsakem človeku tudi moralnost, je jasno, in mi bo pritrdii vsakdo, ki pozna človeško dušo tako, kakršna je, zlasti, ki pozna dušo našega slovenskega človeka. To sem opazil kmalu, ko sem prišel v Ameriko, zlasti ko sem ustanovil prvo Družbo sv. Rafaela v New Yorku in po njej začel obiskovati slovenske naselbine brez slovenskih duhovnikov zlasti za velikonočni čas in vabil naše ljudi k, sv. zakramentom in začel med njimi delati za zvestobo v veri naših očetov. Kjer so dobile naselbine o pravem času svojega slovenskega duhovnika, ki se je lotil težkega dela verske oskrbe našega izseljenstva, tam je že še bilo. Tam so se dosegali kmalu lepi upsehi,seveda z velikimi osebnimi žrtvami od strani slovenske duhovščine, ki je začela med njimi s svojim dušno pastirskim dolom. Kjer tega ni bilo, je bilo naravnost obupno. Nikdar ne bom pozabil grenkih doživljajev na teh svojih misijonskih potih, koliko strupenega sovraštva do vsega, karkoli je bilo le količkaj v zvezi z Rogom in vero, koliko sramoten j in poniževanj sem moral prenesti. Spominjam se, ko sem po Thomasu v W. Va. hodil pp hišah in vabil naše ljudi v cerkev h, govorom in sv. zakramentom, kako so me v mašikateri hiši napadli, zmerjali, se norčevali iz Boga in vere tako bogokletno, da me je srce bolelo in bi od slovenskega človeka tolikega sovraštva nikdar ne mogel pričakovati. Z menoj je hodil so-lunar pokojni Mr. Rus. Ko sva tako nekega večera prišla s takega križevega pota .domov vsa utrujena, pa zagrenjena do skrajnosti, mi je rekel dobri Mr. Rus dobesedno: "Gospod, da je vaša služba slaba, sem vedel. Da je pa tako slaba, si pa nisem predstavljal. Ce grem jaz s svojim pivom ali whisk i jem okrog, vse drugače in bolje opravim." (Dalje prih.) POSLUŠAJTE esako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. . Usten t g PALARDECH'S YUGOSLAVAMFRfCAN RADIO BROADCAST Every Saturday j 3 to 4 P. M, : STATION' WHIP 14R0 ki!ocyH(ls * (First .Station on Your Dial) , Aunonnced iin Erigiish auJ : . Dedicated to all the ' Serbs? Croats .'»id Slovenes ftrtilurint/ t? program o/ : CLASSICAL and FOLK MUSIC- AMERTKANSKI SLOVENEC Torek, 12. marca 1910 RAZNE ZANIMIVOSTI PAPEŽ MOLI ZA RUMU-NIJO Vatikan. — Napram skupini rumunskih škofov, ki so ga obiskali zadnji torek, se je papež Pij izrazil, da moli za njih deželo, da bi bila obvarovanja pred šibo vojne. Sv. Oče je omenjal tudi delo, ki so ga izvršili rumunski cerkveni krogi za poljske begunce. SILEN RAZMAH ZAGREBA PO VOJNI Zagreb je po številu prebivalstva drugo največje mesto v Jugoslaviji. Šteje okoli 300.-000 prebivalcev. Pred 50 leti jih je štel okoli 60.000, 1. 1919 pa že okoli 100.000. Od osvo-bojenja do 31. decembra lanskega leta je bilo zgrajenih v Zagrebu 6150 hiš z okoli 27.-000 stanovanji ter je bilo investiranja v nove zgradbe poldruga milijarda dinarjev. Med novozgrajenimi hišami je 20 petnadstropnih in okoli 260 štirinadstropnih. Ostale so niž- je, med njimi izredno veliko število vil. Zagreb ima danes ■15 srednjih in 35 osnovnih šol poleg univerze in cele vrste strokovnih šol. DAVNA PRIČA KRŠČANSTVA Iz Neapla poročajo, da so v razvalinah mesta Herkula-num, ki ga je 1. 79 po Kristusu zasul izbruh Vezuva, v neki patricijski hiši našli znamenje križa ("signum Christi"). Križ je bil pritrjen na steno v 60 cm visokem in 15 cm širokem okviru. Poleg tega so našli zogljenel kos oprave, neke vrste klečalnik, ki ga je s hišo vred zasula goreča lava in ga tako ohranila današnjemu času. Ti dve najdbi sta gotovo med najstarejšimi dokazi krščanstva v nekdanji rimski državi, ki dokazujeta, da je krščanstvo prišlo sem že kmalu po Kristusovi smrti, vsekakor pa pred 1. 79, ker takrat je izbruh Vezuva vse pokril s kamenjem in pepelom. M, KLAR1CH & SON GRADIM0 nove hiše, velike in male, prenav- I STAVBENIK IN . i ljamo hiše m razna poslopja. KONTRAKTOR ' Gradimo garaže, popravljamo 3121 So. Parnell Avenue, po,rf.e' ~ Spreiemamo mala in ! PUTP A P H TT T velika dela. — Delamo načrte za | ^tll^AbrU, LLiLi. nove hige kak(Jr tudi naJrte za Telefon Calumet 6509 prenove in poprave. I l Azdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! Pisano polje J. M. Trunk 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smj-ti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo. gwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip I MICHAEL TRINKO& SINOVI I PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS > (Pleskarji in popravljači ometa in sten) Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ^Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkerporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v laBtnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD J4.450.000.00. SOLVENTNOST K; S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. K. S. K- Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavaro-vanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. jednota im& svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in Članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V *saki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, .spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Stre*, Joliet, Illinois. Rimljanje so rekli, da se je treba na mi!r pripraviti z vojsko (si vis pacem, para bel-lum), in zdaj, ko je precejšen del sveta v vojski, pravijo, da se je treba v vojski pripraviti na mir. Na vseh koncih razmotrivajo, tudi v Ameriki. Vidim zemljevid po — miru. Gre za Nemčijo, kakor pač naravno, ker ti so privedli do vojske, in gre za zamisel nekih francoskih krogov. Poljska bi segala do reke Oder, C e h o slovakija vključevala Lipsko (Leipzig), Francija dobila vso levo stran reke Ren (Rhein), Danska dobi Holstein itd. Habsbužani bi dobili tja do Frankfurta. Stavim, da bi pri takem miru bilo treba že jutri novih kano-nov, in sedanja igra s kano-ni bi se nadaljevala brez konca in kraja. Sanjajte, če hočete, ampak tudi jaz ostajam pri sanjah in vizijah črte Gdansk-Trst, in proč z vsemi preko te črte, in z zajamčenimi narodnimi in kulturnimi pravicami za vse narode od Trsta do Vladivostoka. Hude težkoče, priznam. Ampak pri količkaj pravičnih političnih smereh bi bila ena sila, ki bi lahko razumno krotila vse notranje nergače, in zopet ista sila, ki bi brez posebnih kano-nov lahko držala ravnotežje med vso Evropo, in izbila tudi Japoncem njih sanje tam na daljnem vzhodu. Vi niste sanjači, pa morate le počakati, in boste lahko • učakali le nove kanone. V malem bi bila celo Jugoslavija nekak uzor za Veliko Slavijo, ako bi se še malo uredila po tolikih 'homatijah, bi dobili tudi Slovenci, kar jim gre, Hrvati vse, kar jim pripada, enako Nemci, kar jih je, Mažari možnost kulturnega in narodnega udejstvova-nja itd. Ampak miru ni, ker ves razvitek je oviran po ved, nem strahu, kaj utegne prinesti jutrišnji dan. V Veliki Sla-viji bi ta strah odpadel, razvitek bi bil težak, ampak ne ravno nemogoč, ker strah zunanjih zapletljajev bi odpadel. Komunizem bi se sam zadušil radi nemogočih poizkusov. * Sitzkrieg. Vojska, pa posedajo. To meri na Nemce, ker oni so pripravljeni, drugi pravijo, da še niso. Najbolj se razume na to robo Mussolini in sedi na plotu. Vigredi menda pride zopet do Blitzkriega. Ni izključeno, da bi šlo bliskovito. Ko posedamo, iahko malo politiziramo. Stavim, da niti enega Nemca ni, ki bi ne bil V RAZPRODAJO je nam poslal č. g. Viktor Čadež 32 izvodov pesmarice "PO MARIJI K JEZUSU" v kateri je deset cerkvenih pesmi za moški in mešan zbor. Ker bi c. g. Čadežu radi ustregli in to razprodali, je cena za te pesmarice SAMO 25 CENTOV posamezen komad Cerkvenim društvam priporočamo, da sežejo po njih. Naročila pošljite na: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenu« fel. Canal 05123 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ^tiirMuumimHUitiwiuMi^iwimwiitmmLwmiHiimpaiiiiiah.^ za Hitlera in no bil prepriča'1 o njegovi zmagi. Neumni Pa Nemci niso. Za vsak slučaj malo pripravljajo, ker zWa* ga bo, pa je še ni. Svet hočejo prepričati, da hitlerizem germanizem. V bivši Avstriji govorijo celo o 95 odstotkih' To je bluff. Niti desetinka enega, odstotka. Ampak P1"1' praviti se je treba za vsak slučaj. Ce bi se Hitleru pri zrna-gi spopakedralo, jih bo zopef Hitlera 99 odstotkov, in kričali bodo, češ, saj smo rekli« da hitlerizem ni germanizem-Ta struja se opazuje posebno v "katoliških" krogih, dasi so do ušes v hitlerizmu, kolik«1 vsaj zasleduje in stremi P° politični zmagi. Tudi to je ne' ki Sitzkrieg, ki bo pa takoj pravi Blitzkrieg, ako se zitia' ga izvija, bliskovito se bodo izpreobrnili. * Popolitiziramo, ko čepim0 pri puškah. Rekli smo to i11 ono o panslavizmu. List "Tag' blatt" tudi. Vsaj mene mora zanimati. List piše: "Pansla-vistična zamisel sicer clan^ ne živi niti v Moskvi niti n® Balkanu (toraj res le v Lead" villu??), nejasne simpatije bolgarskega naroda do Rusi' je (to bi bila trohica. . .) so prej moderna oblika revizijo' nističnih teženj, kajti na koga naj bi sicer Bolgari stavil' svoje upanjfe, da jim poprav: storjeno krivico, če ne na RU" se...". Še ta malenkost pfi Bolgarih, ki bi vsaj dišala P° nekem panslavizmu, je le bolj mongolsko upanje. Ali naj tudi jaz vržem panšlavistično kramo v jarek? Je ne prekucnem še. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Alfo: Slovencu" so ved»° uspešne. ZAHVALA Chicago, 111. Sleherni človek ima- v svojem življenju nekaj pomembnih dni, katerih nikdar ne pozabi; so, ali prav veseli, ali pa prav žalostni. Tudi midva si bodeva zapisala dan 24. februarja 1940, med najine pomembne vesele dneve. Bil je to za naju zares nepričakovano razveseljiv dan, ko sva so znašla med toliko prijatelji in znanci, ob priliki suprajz partija za 30 letnico najinega zakonskega življenja, ki s o nama voščili še na mnoga leta, in poleg partija še tudi izročili tako velikodušen dar. Zares sva- vam vsem dolžna veliko hvaležnost za vaše prijateljstvo ill požrtvovalnost. Še posebna hvala Mrs. J. 2'e-leznikar in Mrs. L. Koren-chan, ki ste vso misel, naju iz-nenaditi, začeli; dalje hvala Mrs. R. Jerin, Mrs. A. Toma-zin, • Mrs. L. Pičman in Mrs-F. Zibeirt, ki so se tako zelo trudile in delale, da so poleg naju še tudi vsi drugi gostje« ki so se za ta party zbrali v Tomazinovih prostorih, bi1' tako veseli in' zadovoljni. Sprejela sva tudi telegrame častitk od najinih sorodnikov in prijateljev iz Clevelanda i'1 Barbertona, Ohio, iz Jolieta* Bradley in iz Waukegana, katerim se iz srca lepo zahvaljujeva. Hvala udeležencem 12 Waukegana. Imen naših P1'1* jateljev in udeležencev je ve* liko število preveliko, da b1 mogli vsakega posebej objaviti, zato pa naj velja tu vseifl in vsakemu posebej prisrčni-Bog plačaj! za vse, kar stf za naju storili ob tej prilik'1 Obdržala vas bodeva kot P1'1' jatelje v srcu in se kot prti9' telja tudi vam vsem izkazala ob vsakem času. Še enkrat: hvala in vaš živi! Mr. in Mrs. John OzboU . 1849 West Cermak Road, . CHICAGO, ILLINOIS GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SUvenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in pnemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.ji se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" a'' "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo I5c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalni"'1 z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. Lovre Kvas se je šetal po ozeleneli travi prek vrta. Zagleda Manico daleč pri ul-naku, kjer je ravno prej bral. Bil je tam samoten kraj, za njega tolikanj imenitne jši, ker so se prijetni spomini prvega spoznanja nanj vezali. S precej hitrimi koraki jo krene Lovre tjakaj, misleč, da bo zopet imel priliko, vsaj tri besedice pregovoriti ž njo. Prišedši do tja, deklice ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v grad. Njegove bukve, ki je je bil prej tam popustil, ležale so še na klopici na solncu. Zazdelo se je Lovretu, da so premaknjene in vedoč, da je je ona v rokah imela, poprime je Lovre z nekim prijetnim čutom. Ko knjigo odpira,, pade majhen listek papirja iz nje. Naglo ga pobere in razvije. Bila je njena pisava, v hitrici s svinčnikom začrtane besede: "Preljubi! Varuj se. Oče in mati nekaj sumijo. Pazijo na te in na me. Ne išči me in ne govori z menoj veliko. Vsako svoje obnašanje premisli prej. Ne skrbi pa nič, »vse bo se s časom dobro izteklo. Se malo let;!" Roke so se mladeniču tresle, ko je to malo pisemce bral in zopet bral. Česar se je dolgo bal, bilo je tukaj. Že je videl svojo bisago navezano, že je menil slišati resnobno besedo gospodarjevo, ki mu pot kaže od svoje hiše, od njegove ljube v daljni svet. Ne vedoč, kam, obrpe se proti vzhodu čez vrt in travnik ,proti potoku. Misli so se križale po možganih, a druga je drugo pobijala, sam ni vedel za nobeno, ni mislil nič. Prišel je doli do potoka in tam taval po stezici ob vodi. Usede se tam na travo in zre v šumečo vodico. Počasi se umiri. Zamaknjenemu v se in svojo bližjo okolico, bilo mu je pri srcu kakor pesniku, ki je pel: Sem v mislih sedel pri potoku, igranje gledal sem vode, kak valeeki v veselem skoku dirjaje se naprej drve. Sem šepetanje cul, šumenje, ljubezni sladko govorico: al meni tako govorjenje, le meni krate to pravico ljudje krivični, svet nemil. Sem videl lahno prip0gniti cvetico v znožju se do tal, vodico videl poljubiti,, poljub ji val nazaj je (tal: le zame, zame ni poljuba, skrivaj dobiti ga ne vem, očito vzeti ga ne smem. Pisemce, ki ga je v rokah imel, padlo mu je bilo na tla. Ni čul človeka, ki je pri. šel tiho po stezi ob potoku, postal za njegovim hrbtom in videč, da ga ne vidi, sklonil se po strani in tiho pobral papirček. "Lep dan je danes, prijatelj!" Po tem ogovoru se Lovre ozre in vidi Martinka za seboj. "Kaj tako žalosten ždiš, kakor bi te zima in mrzlica tresla. Solnce sije in še božji volek je vesel, ki nima več uma in pameti od Boga, kakor da na prag svoje luknjice zleze, kedar je solnčni dan. Ti si pa učen in uma imaš ko devet drugih in te ni sram tu sedeti, kakor da bi bil lačen in žejen. Hej! poskočen bodi in vesel! Tisto pisemce, ki ondukaj na tleh leži, ki ti ga je tvoja ljubica pisala, poberi in shrani ! Že veš, kam se deva j o take reči, ki od nje zahajajo. V zglavje, da se človeku kaj pridnega in prijetnega sanja!" "Kako veš, odkod imam to pismo?" vpraša čudeč se Lovre. "Oj, ti ljuba učenost in dobrota ti!" odgovori Martinek. "Kaj ne veš in še zdaj ne veruješ, da sem jaz pravi deseti brat. De-estim bratom pak je Bog toliko več vidnosti jn vednosti dal, kar se enkrat v malho dene." "No, če kaj veš, povedi, kaj je tu v pismu?" vpraša Lovre. "Martinek Spak, deseti brat, ve nekatero, ki je ti, moja učenost in dobrota, ne veš. V pisanju se bere tako, da zate ni nič dobra na Slemenicah, da ne smeš bogve kaj za svojo hoditi. Jaz pa tako rečem in pravim, če boš ti pameten, nikdar je ne bo imel Marijan, vrag ga jemlji! Pamet imej in še nekaj pasa tod okoli bodi, pa boš videl in slišal take reči, kakršnih še bral nisi, nikar že doživel. Videl boš, kaj se pravi "deseti brat". Le meni zaupaj pa brez skrbi bodi." Lovre se zasmeje. "Ti, varuj se, da se mi ne zameriš. Jaz s6m že nekaj skusil. Ti si pa še mlad prevrat, vse bi rad naglo storil kakor lačen pes, ki ga hišna mati v golido k pomijam spusti!" "Povej mi po pravici, Martine, kaj si prav za prav in kaj si bil. Deseti brat nisi, tega ne verjamem. Vidim pa, da si poseben človek," pravi Lovre. "Ne verjameš, da sem deseti brat? Kakor hočeš! Vera je taka zver, da je še modri Bog ne more nikomur v rejo dati, ampak vsak jo ima, če rad hoče. "Vidiš, to si tudi tako povedal, da moram verovati, da si se nekdaj učil," pravi Lovre. "Kaj sem se učil in še marsikaj, tebi nič mari. Zato me ne skušaj in ne izprašuj! Ce boš živel in če mene kakov pust ne brcne, boš še veliko zvedel. Da boš troho več vere imel, povedal ti bom še eno. Ti namreč ne ravnaš po zapovedih, ki so ti dane, in modro ravnaš." "Zakaj praviš to?" "Tvoja ti je odsvetovala, da se nikar ne pečaj veliko z menoj." "Kako to veš?" vpraša Lovre in se še bolj čudi. "Jaz sem deseti brat, hudir! Trdoglav si! Pa v svetem pismu se tako bere, da babnice niso za gospodarstvo. Poslušaj jo, babo, tačas, kedar ti prav veli, sicer pa ne sezuj hlač, da bi je ona nosila. Zamerim ji nič, saj ne ve, kaj beseduje, kedar o desetem bratu govori. Ali tebi bom pa zameril, če se me boš ogibal, in proč bo s tvojo srečo. Ti si se mi bil prav prikupil,, zato sem se pa zagovoril, da me moraš pomniti." (Dalje prih.) Spisal Jot, Jurčič In vrbo gledal sein pijano od radosti, voden'ga^ hlada, in v srcu bilo mi je znano: življenja veseli se mlada. A meni žalost se rodila, usoda kriva namenila mladosti cvetje neveselo. 2X14 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. Deseti brat IZVIREN ROMAN