LETO XXIX., ŠT. 8_PTUJ, 26. februarja 1976_CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
Resolucija o družbeno
ekonomski politiki in razvoju
občine Ptuj v letu 1976, o
kateri bo tekla razprava in se
bodo o njej dokončno izrekli
delegati na vseh treh zborih
občinske skupščine na jutriš-
nji seji je predlog temeljnega
dogovora o skupni politiki
ekonomskega in socialnega
razvoja občine v tem letu.
Predlog resolucije je obli-
kovan po zaključeni razpravi
o osnutku, ki je doživel
nekatere spremembe in dopol-
nitve, ki so bile oblikovane v
široki javni razpravi, v kateri
so imeli možnost sodelovati
vsi delovni ljudje in občani.
Glede na to, daje leto 1976
prvo leto novega srednje-
ročnega plana, so v ta
dokument vključene že neka-
tere prvine, ki pomenijo novo
kvaliteto v sistemu družbe-
nega planiranja v pogojih
razvijajočih se socialističnih
družbeno ekonomskih odno-
sih. Nov sistem socialističnega
samoupravnega družbenega
planiranja temelji na dogovor-
nem kompleksnem in integral-
nem pristopu planiranja, ki
mora biti prisoten v vseh
planskih dokumetnih, tako
tudi v letnih resolucijah, ki
pomenijo konkretizacijo ciljev
in nalog, dogovorjenih v
srednjeročnih planih.
Osnovno izhodišče pri
opredeljevanju družbeno eko-
nomske politike občine v letu
1976 izhaja torej iz postav-
ljenih ciljev in nalog razvoja
za srednjeročno plansko
obdobje 1976-1980. Zato bo
morala biti politika družbeno
ekonomskega razvoja občine
v letu 1976 usmerjena zlasti v
uveljavljanju in izpopolnje-
vanju socialističnega samo-
upravljanja na osnovi ustavnih
določil, krepitev gospodar-
skega razvoja na kvalitetnih
osnovah, večanje produktiv-
nosti celotnega družbenega
dela, večjo racionalizacijo pri
delu in porabi in v dosledno
izvajanje dogovorjenih obvez-
nosti s poudarkom na
prednostnili nalogah v letu
1976.
V resolucijo so vgrajeni tudi
okviri družbeno ekonomske
politike, opredeljeni z zvezno
in republiško resolucijo, kar v
bistvu pomeni skupno uresni-
čevanje temeljnih družbenih
ciljev, ki zagotavljajo podlago
za dinamični in vsklajeni
celotni družbeno ekonomski
razvoj.
Naloge in aktivnosti na
področju družbenili dejavnosti so
načrtovane tako, da bo v celoti
uresničeno načelo republiške
resolucije, po kateri sme skupna in
splošna poraba naraščati po
stopnji, ki je za 20% nižja od
dosežene stopnje rasti družbenega
proizvoda v republiki. V okviru
takšnega obsega sredstev za
skupno in splošno porabo
realizirane v letu 1976 naloge, ki
so v skladu z razvojnimi
usmeritvami posamezne družbene
dejavnosti.
Usmeritve razvoja kiajevnih
skupnosti so podane v posebnem
poglavju, kjer so opredeljena
nekatera splošna načela o
delovanju, financiranju in razvoju
krajevnih skupnosti. Iz njih je
razvidno, da se vloga in pomen
krajevnih skupnosti krepi v skladu
z uveljavljanjem ustavnili načel.
Prav tako so v resoluciji
opredeljene tudi naloge na
področju krepitve varnosti, samo-
zaščite in ljudske obrambe.
Seveda bo predvideni razvoj
možno doseči le ob velikih
prizadevanjDi in naporih vseh
odgovornih dejavnikov v občini.
Zato so v resoluciji opredeljene
tudi naloge in odgovornosti za
uresničevanje resolucije vseh in
posameznih nosilcev razvoja.
Predvsem je za uresničitev skupno
dogovorjenih nalog z resolucijo,
potrebno pravočasno sprejeti
ustrezne družbene dogovore in
samoupravne sporazume, tako na
ravni občine kot tudi na širšem
območju, s katerimi bodo
opredeljene konkretne naloge in
obveznosti nosilcev razvoja v
občini.
V resoluciji je predvideno, da
morajo vsi nosilci razvoja
oblikovati svoje lastne akcijske
programe, s katerimi bodo na
svojem področju zagotavljali
uresničevanje skupno dogovorje-
nih nalog tako vsebinsko, kot tudi
časovno.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj bo " skladu z nalogami, ki jih
z resolucijo prevzema, tekom leta
spremljal rezultate doseženih
gibanj in opozarjal na neizpolnje-
vanje in odstopanja od dogovor-
jene pohtike in nalog.
Po 261. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, štev. 5-54/74) in 4. člena začasnega poslovnika
Skupščine občine Ptuj
SKLICUJEMO
skupno zasedanje Zbora združenega dela, Zbora krajevnih
skupnosti in Družbenopolitičnega zbora,
dne 27/2-1976 ob 8. uri v
dvorani Narodnega doma Ptuj, Jadranska ulica 13.
Predlog dnevnega reda:
I. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine
Ptuj v letu 1976
2. Predlog družtjenega dogovora o razporejanju dohodka v letu
1976 v občini Ptuj
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine
Ptuj v letu 1976 je bila objavljena v TEDNIKU št. 5 z dne, 5.
februarja 1976.
Po skupnem zasedanju bodo zbori zasedali ločeno. Seje vseh
treh zborov obsegajo sledeči predlog dnevnega reda:
1.	Ugotovitev sklepčnosti zbora;
2.	Odobritev zapisnika 16. seje zbora;
3.	Razprava o resoluciji o družbenoekonomski politiki in
razvoju občine Ptuj v letu 1976;
4.	Osnutek programa dela zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za 1. polletje
5.	Predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta, da pristopi k
družbenemu dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976;
6.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o
davkih občanov v občini Ptuj;
7.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o
posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve v občini Ptuj;
8.	Predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu
stanovanjske cone Rabeljčja vas;
9.	Predlog odloka o prenosu pravic opravljanja na nekaterih
gozdovih v družbeni lastnini na gozdno gospodarstvo Maribor;
10.	Osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnega
zemljišča v občini Ptuj;
11.	Predlog za izdajo odloka z osnutkom odloka o priznanjih
in nagradah občine Ptuj;
12.	Poročilo o izvršitvi investicijskega in finančnega
programa;
-	za dograditev objekta doma upokojencev v Ptuju,
-	za novogradnjo in adaptacijo osnovne šole Franca Belšaka,
Gorišnica,
-	za dograditev osnovne šole in telovadnice v Majšperku.
13.	Predlog sklepa o najetju posojila za sanacijo zgradbe
občinskega sodišča v Ptuju.
14.	Predlog sklepa o poimenovanju osnovne šole Vitomarci
po Vinku Jurančiču;
15.	Predlog sklepa o izvolitvi sodnika za prekrške občinskega
sodišča za prekrške Ptuj.
16.	Delegatska vprašanja.
Predsednik ZZD:
M 1 a d e n V U K, !. r.
Predsednik ZKS:
Maks K A M P L, 1. r.
Predsednik DPZ;
Franc T F T I C K O V I C, 1. r.
Brez mask
Nekoliko nenavaden naslov v sedanjem predpustnem času,
ko se nam maske ponujajo iz vsake izložbe, ko maskirance sre-
čujemo na vsakem koraku. Ne gre za pustne maškare, like in
šeme, niti ne za najrazličnejše krinke, pod katerimi se često radi
kaiemo v družbi, s katerimi vidno in slušno zakrivamo svoj
pravi značaj, lastnosti, navade . . . Gre za drugačne oblike
krink, ki si jih radi nadejamo v različnih vlogah samouprav-
Ijavcev. Naj to simbolično prikaiem na enem samem primeru.
Samoupravljalec Franček je bil vsestransko aktiven,
opravljal je vrsto različnih funkcij, udeleževal se je sej, sestan-
kov in zborov, pogosto se je oglašal v razpravi. . . ,, Tovariši,
naše gospodarstvo je ie itak preobremenjeno, vedno govorimo,
da je gospodarstvo treba razbremeniti, pa ga z najrazličnejšimi
dajatvami in vsiljenimi samoupravnimi sporazumi, vedno bolj
obremenjujemo . . ."je govoril na zboru delovnih ljudi in so-
delavci iz TOZD so mu ploskali.
,, Tovariši, mislim, da naša družba mnogo premalo daje za
komunalne ureditve, za financiranje programov krajevnih
skup-nosti..." je govoril na zboru občanov in zopet požel
aplavz. Podobno je doživel še na seji organa, kije obravnaval
potrebe v šolstvu, pa na svetu potrošnikov, kjer je,,udaril" po
trgovini in morda še kje. Le na zasedanju temeljne delegacije,
kjer so usklajevali stališča je bil tiho in je brez oklevanja dvignil
roko za stališča.
Takih in podobnih mask, prilagajanj okolju, v katerem
delamo ali odločamo, skrivanj pod takšno ali drugačno krinko,
se moramo v našem delegatskem sistemu čimprej otresti. Res
je, v slabih dveh letih še ni bilo moč uveljaviti v ustavi lepo
zapisanih delegatskih odnosov, ki zahtevajo povečano družbe-
no in posamično odgovornost ter bistveno razširitev samou-
pravnih odločitev. Toda postopoma, vztrajno in dosledno, mo-
ramo to uveljavljati — tako v glavah samoupravIjavcev kot tu-
di v glavah predlagateljev odločitev.
Boj za uveljavitev delegatskega sistema se mora kazati
predvsem v samoupravno socialistični vsebini vseh praktičnih,
vsakdanjih vprašanj, s katerimi se delavec in združeno delo
srečujeta v najrazličnejših položajih in vlogah. Resnično odlo-
čanje moramo prenesti tja, kjer ljudje delajo, ustvarjajo in
razporejajo dohodek. Na tej podlagi se mora njihova oblast
usmerjati k vsem nosilcem družbenih pooblastil. Za takšno vlo-
go pa je treba delavca — samoupravljavca tudi družbeno izo-
braziti, širiti njegovo obzorje, da bo poznal in razumel celotni
splet družbenih potreb in resničnih možnosti.
Za konec velja poudariti že večkrat povedano in znano
dejstvo, da samoupravni socialistični sistem ne prenese neum-
nega človeka. Zato je nujno usposabljanje, ne le delegatov,
temveč vseh samoupravljavcev, da bodo delegatski odnosi v
praksi zaživeli in se uveljavili v vsej svoji širini. Takrat tudi ne
ho potrebe demagoškega nastopanja pod takšno ali drugačno
masko in bodo samoupravljavci tak nastop ocenili enako kot
občinstvo na pustni maškeradi.
Franc Fideršek
Ob letošnjem kurentovanju
še nekaj dni nas loči od
največje turistično-atraktivne pri-
reditve v Ptuju, kjer se bosta
združile stara trdoživost navad in
običajev naših prednikov ter
segava in norčava miselnost
današnje modeme potrošniške
družbe. Kurentovanje je XVI. po
vrsti in ga tudi letos organizirata
Folklorno in turistično društvo
Ptuj. Obe društvi sta pritegnili v
pripravljalni odbor še predstavnike
družbenopolitičnih organizacij,
organizacij združenega dela ter SO
Ptuj.
Slovenci imamo bogato zaklad-
nico raznih ljudskih običajev. Iz
njih spoznavamo ljudsko pretek-
lost in so nazorna slika ljudskega
življenja iz tistih časov, o katerih
vemo sicer zelo malo.
V raznoliki geografski okolici
Ptuja so se ohranili bogati pustni
običaji. Ti nam prikazujejo še
danes mnogo tistih prvin duhov-
nega življenja in kulture iz
slovenske pradomovine, ki so se
pO večini v drugih slovenskih
pokrajinah že zdavnaj izgubile. To
so: koranti, orači, piceki,
kokotiči, ruse, gambele, medvedi
in vile, ki predstavljajo danes le
šeme, a nam odkrivajo obenem
"tudi vpogled v socialno življenje
naših prednikov. Sem spadajo tudi
kopjaši kot spremljevalci kmečkih
gostij, kopanjarice i ploharji ki
vsak na svoj način prikazujejo
sramoto deklet, ker se to leto ni
nobena poročila. Najzanimivejši
pa so gotovo koranti, ki
spreminjajo vsako leto za nekaj
dni podobo vasi na Ptujskem
polju.
Da bi ohranili in prikazali danes
že zgodovinske posebnosti naše
vasi tudi drugim, organiziramo v
Ptuju vsako leto to prireditev.
Čeprav tisti ki radi vsepovprek
kritizirajo trdijo, da so semske-
etnčgrafske skupine vsako leto
enake, to ne zmanjšuje zanimanja
za njihove nastope. Kajti koranti
in ostali pustni liki nimajo
pomena samo v tem, da skačejo in
tekajo po vaseh in mestu, temveč
so tudi znanilci pomladi in
napovedujejo nekaj novega, nekaj
tistega kar je čez zimo spalo in
počivalo. Namreč vsaka pomlad
prinese med kmečke ljudi nove
upe in nove cilje, pa čeprav je v
bistvu vsaka enaka. Ni pa enaka v
koledarskem letu in za posamez-
nika naše družbe. Saj se vsako leto
rodijo nova življenja in usihajo
tista, ki jim ni usojeno preživeri
koledarskega leta. Korantje torej
simbol rodnosti, simbol pričako-
vanj, nekaj lepšega in boljšega,
skratka tistega, kar nam ni uspelo
doseči v minulem letu.
Z željo da bi pisan šemsko-
etnografski sprevod poživili in
dodali čimveč današnjih šaljivih
dogodkov in domislic, organizi-
ramo v sklopu kurentovanja tudi
karneval. Upajmo, da bomo tudi
na tem kurentovanju oz. karne-
valu videli vse tisto kar žuli
Ptujčane in okoličane. Pa naj
bodo to sestanki med delovnim
časom, obrat dmžbene prehrane,
zimski bazen, znižanje cen pri
solidarnostnih stanovanjih ipd.
Ob ugodnem vremenu lahko
pričakujemo tudi do 45.000
gledalcev, kar v naših starih in
ozkih ulicali ne bo enostavno
razvrstiti. Zato prosimo domačine
in tiste ki Ptuj bolje poznajo naj se
ne drenjajo na trgu MDB in
Murkovi uUci, temveč razvrstijo v
novi del mesta, kjer so ulice širše
in primernejše za ogled pustnega
sprevoda.
Pozabiti tudi ne smemo na
veselost in šegavost, ki bi naj prišla
te dni do izraza. Zato apeliramo
na vse prebivalce in občane Ptuja,
pred vsem pa na tiste, mimo
katerih stanovanj bo šla povorka,
da okrasijo svoja okna s pustnimi
omamenti in drugimi pisanimi ter
raznobarvnimi trakovi in okraski.
Želja odbora je, da bi to
kurentovanje kar najbolje uspelo.
To pa ni odvisno samo od
nastopajočih udeležencev etno-
grafskih in karnevalskih skupin,
temveč vsega prebivalstva Ptuja in
drugih dejavnikov, ki imajo
posredini vpUv na tako prireditev.
Jože Štrafela
preds. odbora za kurentovanje
Koranti prihajajo, pomlad naznanjajo.
Foto: S. Kerbler
2. stran
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
,,Ze na 8. kongresu zveze sin-
dikatov Slovenije in na 7. kongresu
zveze sindikatov Jugoslavije smo se
sindikati zavzeli, da bomo šli v
posebno akcijo za ustanovitev klu-
bov samoupravljalcev kot posebne
skupnosti za načrtno razvijanje
samoupravljanja in neposr^nih
interesov delavcev na področju
izobraževanja. V kongresnih skle-
pih je posebej povdarjena vloga
sindikata pri družbeno političnem
izobraževanju in usposabljanju
delavcev zlasti še članov organov
samoupravljanja, delegacij in
drugih samoupravnih ter političnih
organov", je povedal JOŽE KAU-
ČEVlC, sekretar občinskega sveta
ZSS Ptuj v uvodu našega raz-
govora.
Kakšen pomen nosi ustanovitev
kluba samoupravljalcev?
, .Ustanovitev kluba
samoupravljalcev je zlasti pomem-
ben z vidika, ker imamo na po-
dročju izmenjave praktičnih in ko-
nkretnih izkušenj samoupravljal-
ske prakse, na področju obveščanja
in na področju svetovanja v reševa-
nju konkretne samoupravne
problematike velike praznine. Se
posebej pa je ustanovitev kluba
samoupravljalcev potrebna in
utemeljena zaradi boljše in
učinkovitejše družbene akcije na
področju družbeno-političnega
izobraževanja in usposabljanja
delavcev samoupravljalcev. Klube
moramo organizirati in usposobiti
tako, da bodo dejanski pripomoček
za trajen napredek samoupravlja-
nja."
Kako je s pripravami na ustano-
vitev kluba samouDravlialcev v
ptujski ob<^ini? ,,V Ptuju smo se
zavedali velike pomembnosti
ustanovitve kluba samoupravljal-
cev, zato smo ob koncu leta 1975 v
okviru občinskega sindikalnega
sveta Ptuj ustanovili inciativni
odbor za ustanovitev kluba.
Naloga iniciativnega odbora
je bila, da pripravi osnutek
samoupravnega sporazuma o
ustanovitvi kluba samoupravljalcev
in ga pošlje v razpravo delavcem v
organizacije združenega dela. Obe-
nem pa, da pripravi organizacijske,
kadrovske in finančne ter druge
rešitve za ustanovitev in delovanje
kluba samoupravljalcev."
Kaj pa sredstva? ,,Sredstva za
začetek dela kluba samoupravljal-
cev zagotove ustanovitelji kluba
samoupravljalcev z ustanovitvenim
deležem, ki bi naj znašal:
—	za temeljne in druge organiza-
cije združenega dela in druge
samoupravne delovne skupnosti 10
dinarjev na zaposlenega delavca.
—	za krajevne skupnosti 100
dinarjev.
—	za osnovne organizacije
sindikata 5 odstotkov od članarine,
ki po delitvenem ključu ostane za
dejavnost OOS,
—	za družbene organizacije in
društva 100 dinarjev,
—	za vsakega drugega podpisni-
ka 1000 dinarjev.
Program dela kluba
samoupravljalcev. ,,Program
izobraževanja naj bi obsegal štiri
teme, ki pa v bistvu predstavljajo
združeno celoto vsega programa
izobraževanja v klubu samou-
pravljalcev. Teme bodo zajele
področje samoupravljanja,
gospodarjenja v TOZD, subjektiv-
ne sile in druge probleme sodobne-
ga človeka."
Osnutek samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi kluba
samoupravljalcev je že pripravljen
in bo šel v prihodnjih dneh v javno
razpravo v delovne organizacije.
Vse pripombe naj zbira občinski
sindikalni svet Ptuj. Javna razpra-
va bo trajala približno 20 dni.
MG
Republiški sindikalni delavci v Ptuju
Člani republiškega odbora sindikata delavcev kovinske
industrije predsednik Marjan Oreški, sekretar Srečko Mlinarič
in pomočnik sekretarja Vida Prinčič so bili gos^e občinskih
odborov sindikata delavcev kovinske industrije iz Ormoža,
Slovenske Bistrice in Ptuja. Z njimi so se pogovaijali o delu
sindikalnih konferenc v TGA Kidričevo, Impolu, AGIS-u in
,Jože Kerenčiču". Namen njihovega obiska je bil oceniti
minulo sindikabio delo ter ga v bodoče usmeriti ^a, kjer je
dosedaj sindikat ostal še nedorečen. Ta neman je bil v celoti
dosežen.
Borci o svojih dolžnostih
Odbor zveze združenj borcev
krajevne organizacije mesta Ptuja
je sklical za v četrtek, 19. februar-
ja 1976, letno skupščino mestne
organizacije. V narodnem domu v
Ptuju se je zbralo nad 300 članov
ZZB NOV, ki so poslušali poro-
čilo o delu mestne organizacije in
ga tudi kritično obravnavali.
Predsednik mestne organizacije
ZZB NOV, Ciril ŠATEJ, je v
uvodnem poročilu poudaril, da so
borci sestavni del organizirane in
borbene fronte socialistično
angažiranih sil, vključenih v
družbena dogajanja. V živahni
razpravi so borci predvsem
govorili o svojih pravicah in
dolžnostih, ki izhajajo iz zdrav-
stvenega, socialnega, pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja.
Precej kritike je bilo izrečene tudi
zaradi počasnosti reševanja zadev
glede pridobivanja statusa borca
in tudi zato, ker nekateri šele po
30 letih uveljavljajo svoje pravice.
V razpravi je več borcev tudi
poudarilo, da pogrešajo v Ptuju
družabno življenje, ki je zelo
ozko. Želijo si tesnejše povezave z
drugimi organizacijami in tudi več
družabnosti v lastnih vrstah.
Zbor članov mestne organizacije
je pozdravil tudi predsednik
občinskega odbora ZZB NOV,
Janko Vogrinec, ki je poudaril, da
morajo biti prav borci tisti, ki bo-
do opozarjali na napake v našem
družbenem razvoju. Ce so znali
biti odločni v najtežjih dneh naše
zgodovine, morajo biti enako
odločni tudi danes v boju za
socialistične samoupravne odnose.
Letno skupščino so končali s
sklepom, da bodo na podlagi
predlogov in stališč, povedanih v
razpravi in v okviru programa de-
la občinskega odbora ZZB NOV
pripravili tudi svoj program dela.
M. Gajzer
Potreba po skupnih garažah
v Ptuju se vse bolj čuti
pomanjkanje garaž za motorna
vozila. Vsako leto je več na novo
registriranih lastnikov motornih
vozil. Lastnike, kateri imajo ga-
ražni prostor, to seveda posebno
ne skrbi. Najbolj so prizadeti tisti,
ki stanujejo v mestnih blokih in
sploh v družbenih stanovanjih.
Na novo zgrajena družbena
stanovanja nimajo posebej zgraje-
nih garažnih prostorov. Zato so
lastniki prisiljeni puščati svoja
vozila pred vhodom zgradbe ali pa
kar na parkirnih prostorih. Precej
je tudi takih, ki imajo po dve
garaži in še več. Najemnina, ki jo
zahtevajo pa se suče okoli 300 din
pa tudi več.
V vseh večjih in tudi manjših
mestih rešujejo ta problem tako
da gradijo skupinske garaže, kar
je funkcionalno. Potem se gradnje
plansko urejajo in v skladu
urbanističnim načrtom. Upajmo,
da bo enako tudi v Ptuju v bližnji
prihodnosti, saj so se na zborih
občanov povsod zavzemali za
gradnjo tripleks garaž.
Z. N.
Devizne vloge na deviznih žiro računih in hranilnih knjižicah pri
ptujski podružnici kreditne banke Maribor so se v lanskem letu povečale
za dobrih 10 odstotkov. Na začetku leta je bilo 4.418 vlagateljev, ob
koncu minulega leta pa že 4.864 vlagateljev. Vrednostno pa so se devizne
vloge povečale za dobrih 29 odstotkov ali od 48 na 62 milijonov
dinaijev.
Namensko vezane devizne hranilne vloge so se v letu 1975
vrednostno povečale v primerjavi z letom poprej kar za 53 odstotkov,
čeprav se je število naših občanov, na začasnem delu v tujini delno
zmanjšalo.
Tekoči računi so med varčevalci ptujske podružnice KB Maribor že
našli svoje mesto. Pred dvema letoma so bili le štirje varčevalci s
tekočimi računi, danes pa jih je že nad 80. To kaže, da je tudi med
občani vedno več zanimanja za brezgotovinski promet.
Število šolskih pionirskih hranilnic na območju ptujske občine seje
v letu 1975 povečalo od 17 na 26 aU za 52 odstotkov glede na leto
poprej. Se večji skok pa je napravilo število pionirjev — vlagateljev, od
2.160 na 4.425, kar pomeni porast za 105 odstotkov.	N. B.
Uspešno
delovanje
mladih
Mladi, ki so zaposleni v CDŽG
(centralne delavnice železniškega
gospodarstva) Ljubljana TOZD za
vzdrževanje vozov Ptuj uspešno
delujejo v raznih družbenih in
športnih dejavnostih. V tej temeljni
organizaciji združenega dela je
zaposlenih okoli 205 ljudi skupno z
deloviščem Tezno.
Mladincev v delovni organizaciji
je tretjina vseh zaposlenih v tem
kolektivu. Od tega je tudi precej
mladih, ki so včlanjeni v ZK, težijo
pa, da bi članstvo mladih v ZK
povečali.
Vsakega 15. aprila, ob dnevu
železničarjev, pripravljajo mladi
člani kolektiva razna športna tek-
movanja v šahu, streljanju, keglja-
nju in namiznemu tenisu. S temi
panogami tekmujejo s starejšimi
člani kolektiva in z drugimi temelj-
nimi organizacijami združenega
dela v ptujski občini. Ne zanemar-
jajo pa tudi rednih delovnih akcij,
ki jih pripravljajo v sami delovni
organizaciji in pa ob gradnji nove
hale.
Člani kolektiva, posebno pa
mladi, si zelo prizadevajo, da bi
dobili novo halo. v kateri bi lahko
izboljšali pogoje dela. Načrti za
gradnjo nove hale so pripravljeni in
pa tudi finančna sredstva so že
zagotovljena.	Z. N.
Okolico kopalnega bazena Se vedno urejajo.
Foto:K.Zorec
Brezplačno
za člane kolektiva!
Sindikalna organizacija tovarne
glinice in aluminija ,,Boris Kidrič"
Kidričevo posveča vse več skrbi
rekreaciji svojim članom. V okviru
sindikata imajo tudi odbor, ki skrbi
za program rekreacije, od malega
nogometa, košarke, namiznega
tenisa, odbojke in podobno.
Prostorskega problema ni, saj
obstoja vso razumevanje medTVD
Partizanom in osnovno šolo, ki
daje na razpolago tudi telovadnico
za razne športne v obliki rekreacije.
V lanskem letu je bil med KS in
sindikalno organizacijo sklenjen
določen sporazum o brezplačnih
vstopnicah za člane — delovne
skupnosti TGA in za njihove
družinske člane, ki so lahko kori-
stili kopalna bazena, za kar je
seveda sindikalna organizacija —
primaknila določen znesek iz
sklada za rekreacijo članstva. Da bi
to obliko rekreacije nadaljevali so
tudi za letos obnovili med KS in
sindikalno organizacijo dogovor,
da bodo vsi člani delovne skupnosti
dobili zase in za svoje družinske
člane brezplačne vstopnice.
To geslo in sporazum med KS
Kidričevo in sindikalno organiza-
cijo velja pozdraviti z željo, da bi se
taki odnosi in oblike rekreacije
nadaljevali tudi v bodoče. Kmalu
bo dograjena v Kidričevem tudi
TRIM steza, kar bo novi doprinos
k razvijanju rekreacije v krajevni
skupnosti. Dela so v zaključni fazi
in bo tudi dolgo pričakovani
športno rekreacijski objekt pričel
služiti svojemu namenu. Seveda pa
s tem še zdaleč ni zaključen pro-
gram, ki si ga je zastavila krajevna
skupnost.
F. M.
Seminar za
mlade iz TOZD
Sekretariat občinske konference
ZSMS Ptuj je na januarski seji
sprejel bogat program idejno-poli-
tičnega izobraževanja svojih članov
na vseh področjih njihovega dela in
življenja. Tako bo v mesecu marcu
stekel že drugi seminar, ki se ga
bodo udeležili mladi iz temeljne
organizacije združenega dela.
MG
Na plenumu občinskega sveta
ZSS Ptuj, ki je bil 18. februarja
1976 so kritično ocenili delo letnih
skupščin osnovnih organizacij
sindikata. Oceno je na plenumu
podal podpredsednik občinskega
sveta, FRANC KLEMENCIC.
Med drugim je povedal, da je ak-
cija sindikatov v oceni dela letnih
skupščin najprej usmerjena v
delovno skupino in šele nato pre-
haja njeno delo v osnovno orga-
nizacijo. Minulo obdobje v delu
sindikalne organizacije lahko šte-
jemo kot zelo uspešno. Seveda še
niso vsega napravili, zato jih v
naslednjem obdobju čakajo šte-
vilne naloge, ki doslej niso bile
uspešno realizirane ali pa le delno.
Upoštevati moramo, da so prav v
letu 1975 sindikati prvič zaživeli v
novi organiziranosti.
Glavna akcija organizacije sindi-
katov v minulem letu je bila usmer-
jena v integracijska prizadevanja.
V letu 1976 čaka sindikate odgo-
vorna naloga pri utrjevanju sindi-
kalnih skupin. Povedati moramo,
da se v delu sindikata ponekod še
vedno pojavlja forumsko delo na
nivoju izvršnega odbora, manj pa
je čutiti delo v sindikalni skupini.
Pri tem ne gre obiti politične odgo-
vornosti, ki jo nosi sindikat pri
usmerjanju in delovanju sindikal-
nih skupin. V združenem delu
sindikat med drugim nosi odgovor-
nost za kadrovanje. Franc Klemen-
čič je v svoji oceni še posebej
opozoril na to, da bi lahko zagoto-
vili pravilno usmerjenost samo-
upravnega in delegatskega sistema,
če bi kadrovska politika izhajala iz
sindikalne skupine.
Nadalje moramo povedati o oceni
dela letnih skupščin sindikata, da je
bilo premalo narejenega na pod-
ročju delavskega samoupravljanja.
Dosedanje delo sindikata v bitki za
stabilizacijo potrjuje, da so bili
programi na splošno dobro sestav-
ljeni, vendar v izdelavi niso zajeli
sleherne delovne sredine v temeljni
organizaciji združenega dela in
prav tako niso vsebovali konkret-
nih nosilcev nalog z roki izvršitve.
Prav to pa narekuje usmeritev
stabilizacijskega procesa v letu
1976. V občini Ptuj smo s stabiliza-
cijskimi ukrepi uspeli prihraniti
približno dve milijardi starih dinar-
jev.
Plenum je spregovoril še o delav-
ski kontroli, ki še ni povsod zaži-
vela. V letošnjem letu zato pričaku-
jemo rezuhatov tudi s tega pod-
ročja in ne samo najrazličnejših
izgovorov o tem, da ni pogojev za
njeno življenje in podobno.
Za konec velja zapisati, da kljub
številnim problemom, s katerimi so
se srečevali sindikati, so v novi
organiziranosti že kar dobro zaži-
veli.
MG
Mladi komunisti premalo
vključeni
Na rednem mesečnem posvetu predsednikov osnovnih
organizacij ZSMS iz TOZD so le-ti znova ugotavljali, da se mladi
komunisti vse premalo vključujejo v delo 00 ZSMS v TOZD.
Vsak mladi komunist bi se moral zavedati, kje je njegov prostor.
Mladi komunist ne bi smel stati ob strani tam, kjer bi moral biti
v ospredju in biti vzgled ostalim mladincem. Pri tem se nehote
vsiljuje misel, ali v tej smeri ne nosi odgovomosti tudi vodstvo
osnovne organizacije ZKS, ki bi moralo biti tako močno, da
takšne ali podobne ,4enuhe" aktivira. V temeljni organizaciji pa
ne šepa samo delo mladih komunistov, temveč je čutiti tudi
dabo povezanost z ostalimi dničbenopolitičnimi organizaci-
jami. Tudi mentoiji svoje vloge ne opravljajo zadovoljivo in
zaslužijo vso grajo.
V delovni načrt so mladi zapisali še izvedbo vsaj ene
delovne akcije v svoji sredini. Zavezali so se, da se bodo v
letošnjem letu še aktivneje kot v prejšnjem, vključili v
mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice 76 in tako prispevali
svoj delež v dmžbenoekonomski razvcg občine.
MG
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
___J/ LETU 1976_
v letošnjem letu praznujemo
visok jubilej, 30-letnico mladinskih
delovnih akcij. Naj postrežemo s
podatkom, da je v zveznih mladin-
skih delovnih akcijah v preteklem
letu sodelovalo 15.500 brigadirjev
in prispevalo okrog 400 milijonov
dinarjev izraženih v norma-uri.
Mladinska delovna akcija ni več sa-
mo delovišče, vse bolj postaja šola
samoupravljanja, ki pa še ni v
popolnosti zaživela. Tu nas torej še
čaka veliko nalog.
Prav je, da se ob tem visokem
jubileju, spomnimo tudi organi-
ziranih začetkov mjadinskega pro-
stovoljnega dela na našem ob-
močju, ki danes izhaja iz
solidarnosti, samoupravnega orga-
niziranja in delovanja in se prepleta
z družbeno-političnim in vzgojnim
angažiranjem mlade generacije.
Med prve organizirane mladinske
delovne akcije lahko štejemo
mladinsko delovno akcijo regula-
cije Pesnice, ki datira iz leta 1946.
Pri regulaciji Pesnice, ki se je pri-
čela od mezgovškega mostu navz-
gor, je sodelovalo okoli 15.000
mladih, organiziranih v 7 brigadah.
Po besedah Viktorja Krajnca, ene-
ga prvih brigadirjev-veteranov na-
šega območja je akcija začela kon-
cem meseca junija in zaključila z
delom v mesecu septembru 1946.
Pri regulaciji Pesnice so sodelovali
mladi iz vse Slovenije; v pretežni
večini je bila to srednješolska mla-
dina. Akcija je nadaljevala z delom
v letu 1947. in v naslednjih letih.
Kakšen je bil brigadirski dan prvih
brigadirjev bomo zapisali v eni od
naslednjih številk. Nanjo nas
spominja tudi dokumentarni film.
Mladinska delovna akcija je
zopet dobila družbeno veljavo v
zadnjih letih. Ob letošnjih prosla-
vah 30-letnice mladinskih delovnih
akcij bomo povdarjali pomem-
bnost mladinskega prostovoljnega
dela in jih navdihnili z delovnim
značajem.
Uspešnost svojega poslanstva je
že neštetokrat dokazala in še bo.
Akcija Haloze 75, ki je potekala na
našem območju, se po republiški
oceni šteje za izredno uspelo. V njej
je od 17. maja do izteka akcije v
mesecu avgustu sodelovalo 428
brigadirjev, organiziranih v 10
brigadah, ki so izkopali 10 km
vodovoda in poleg rednega dela
opravili še 3000 udarniških ur pri
popravilu in urejanju cest in ob-
cestnih jarkov.
Kot je že znano je tudi v
letošnjem letu predvidena na našem
območju mladinska delovna akcija
Slovenske gorice 76. V njej bo so-
delovalo okrog 550 mladincev, ki
bodo zgradili deset kilometrov
vodovoda, od Ptuja do Podvincev.
Poleg že omenjene akcije pa bodo
v Sloveniji potekale še akcije na
Brkinih, Suhi Krajini in Kožbani
pri Novi Gorici. Akcije so re-
publiškega značaja, medtem ko
ima akcija na Kozjanskem zvezni
značaj. Skupaj bo na akcijah so-
delovdo okrog 2800 brigadirjev iz
Slovenije in iz drugih republik.
Veliko vrzel glede planiranja in
financiranja mladinski delovnih
akcij bo uredil družbeni dogovor.
Oba, tako družbeni dogovor kakor
tudi samoupravni sporazum o
medsebojnih obveznostih ter nači-
nu združevanja in uporabe sredstev
za izvedbo mladinskih delovnih ak-
cij v SR Sloveniji za leto 1976,
zahtevata ustvarjalen in angažiran
pristop.
Sekretariat občinske konference
ZSMS Ptuj je o mladinski delovni
akciji že spregovoril na svoji
januarski seji in si zadal nalogo
politične priprave terena na akcijo.
O akciji pa so govorili tudi na
posvetu sekretarjev. Predvideva se,
da naj bi bil sedež akcije v Dornavi.
Tako se akcija po 30-letih znova
vrača na izhodiščno pot.
Mladinsko delovno akcijo mora-
mo smatrati kot organiziran napor
mladih ljudi, da s svojim deležom
prispevajo v proces družbene
reprodukcije. Naša naloga mora
zato peljati v razširjanje njenega
poslanstva v sleherno sredino, v
vsako občino, krajevno skupnost in
ostale delovne sredine. Mladinska
delovna akcija pa mora najti mesto
tudi v razvojnih planih tako
kratkoročnih kot tudi v srednje-
ročnih.
MF
Mladi taborniki iz Kidričevega pri prost ovojnem delu
Foto: K. Zoreč
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
3. stran
Aktivnost
borcev NOV
TEDNIKOV RAZGOVOR
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV SLOVENSKA
BISTRICA, JE V OBČINI AKTIVNO VKLJUČENA V
REŠEVANJE VSEH BORČEVSKIH VPRAŠANJ IN VSEH
DRUGIH, KI SO PRISOTNA V NAŠEM DRUŽBENO-
POLITIČNEM, GOSPODARSKEM ALI KULTURNEM
ŽIVUENJU. KAKŠNE USPEHE DOSEGAJO IN S
KATERIMI PROBLEMI SE SRECUJE BORCEVSKA
ORGANIZACIJA V BISTRIŠKI OBCINI, O TEM SMO SE
POGOVARJALI S PREDSEDNIKOM ZZB NOV SLOVENSKA
BISTRICA - Z MAKSOM PEKLARJEM.
KATERIM VPRAŠANJEM PO-
SVEČA VASA ORGANIZACIJA
NAJVEČJO SKRB?
Naša borčevska organizacija ima
posebno vlogo pri prenašanju slav-
nih tradicij NOB na mlajšo genera-
cijo. Prizadevamo si, da mladino
seznanimo z vsemi tistimi vrlinami
partizanske vojske, ki je odločilno
vplivala na našo zmago. Z zado-
voljstvom lahko povem, da se je v
to nalogo prizadevno vključila
mladinska organizacija in garnizija
JLA. Za celovitejše delo na tem
področju smo ustanovili posebno
komisijo.
KAKŠNO AKTIVNOST BELE-
ŽITE PRI UTRJEVANJU
PRIDOBITEV NASE REVOLU-
CIJE?
V teh prizadevanjih smo svojo
aktivnost posebej namenili utrjeva-
nju bratstva in enotnosti jugoslo-
vanskih narodov in narodnosti, s
čimer krepimo nadaljnji uspešen
razvoj našega samoupravnega
socializma. Da je temu res tako.
smo aktivni pri izvajanju sklepov
X. kongresa ZKJ, VII. kongresa
ZKS, zlasti še pri tistih nalogah, ki
obravnavajo področje SLO in
družbene samozaščite.
KAJ PA DRUGE NALOGE, KI
JIH RESUJE BORČEVSKA
ORGANIZACIJA V OBCINI
SLOVENSKA BISTRICA?
Kot borčevska organizacija, svojo
dejavnost usmerjamo tudi na pod-
ročje reševanja socialnega, mate-
rialnega in zdravstvenega položaja
borcev NOB. Za rešitev teh vpra-
šanj, smo dali številne pobude.
Izredna skrb je bila posvečena
stanovanjskemu problemu borcev
in ob tem lahko povem, da smo bili
v teh prizadevanjih uspešni.
KAKO JE PRI VAS Z REŠEVA-
NJEM ZDRAVSTVENIH VPRA-
ŠANJ BORCEV?
To vprašanje še nismo zadovolji-
vo rešili, čeprav so naša prizade-
vanja šla tudi v to smer. Zlasti, ko
gre za napotitev na ustrezno zdrav-
ljenje borcev, nastanejo težave. S
samim občinskim proračunom ne
moremo rešiti tega vprašanja,
temveč nam je nujna večja pomoč
regionalne zdravstvene skupnosti in
republike. Za termalno in klimat-
sko zdravljenje pa bo tudi nujno,
da bo občinska skupščina namenila
več sredstev iz svojega proračuna.
KAKŠNE USPEHE PRI REŠE-
VANJU SOCIALNIH VPRA-
ŠANJ BORCEV?
Vprašanja, ki nastajajo na tem
področju, rešujemo s priznavalni-
nami. Te dobiva 143 borcev.
Priznavalnine, ki trenutno dose-
gajo znesek od 202 do 500 dinarjev,
bo nujno povečati, še posebej
takim, ki so te pomoči najbolj
potrebni.
ORGANIZACIJA ZZB POSE-
BEJ SKRBI TUDI ZA GROBOVE
IN SPOMENIKE PADLIH BOR-
CEV IZ NOB. KAJ NAM LAHKO
O TEM POVESTE?
Na območju občine Slovenska
Bistrica imamo 34 spomenikov in
spominskih obeležij. Zanje redno
skrbimo, zaščito spomenikov in
grobov pa bomo v prihodnje urejali
s posebnim občinskim odlokom, ki
je že v pripravi. Pričakujemo, da
bo ta odlok sprejet v mesecu
marcu. Zaščita spomenikov iz naše
revolucije je nujna, ker se že sedaj
kažejo posamezne težnje za grad-
njo objektov ob spomenikih NOB.
VAŠA ORGANIZACIJA JE ŽE
PRISTOPILA K UREJANJU
MUZEJSKIH PROSTOROV NA
OSANKARICI, V NEPOSREDNI
BLIŽINI POSLEDNJEGA BOJA
LEGENDARNEGA PRVEGA
POHORSKEGA BATALJONA.
KAKO STE SI ZASTAVILI AK-
CIJO ZA TO NALOGO?
Na pobudo medobčinskega
odbora ZB NOV podravskih občin
in muzeja NOV, je bil imenovan
iniciativni odbor za ureditev
muzejskih prostorov na Osanka-
rici, katerega predsednik je Slavko
SORŠAK — sekretar medobčin-
skega sveta ZKS Maribor. Povem
lahko, da je akcija za zbiranje sred-
stev za ureditev in razširitev muzej-
skih prostorov že v teku. Vso
pomoč pričakujemo od DPO, OZD
in drugih, ki lahko pomagajo pri
izgradnji teh prostorov.
KAKŠNO SKRB POSVECA
VAŠA ORGANIZACIJA ZBIRA-
NJU GRADIVA IZ NOV?
Občinski odbor ZB je posvetil
veliko skrb tudi tej nalogi. Tu
moram posebej povedati, da je
muzej narodne osvoboditve v
Mariboru izredno aktivno in
požrtvovalno deloval. Zbrano gra-
divo je že uredil za izdajo knjige
,,Razvoj NOB na območju občine
Slovenska Bistrica". Ta knjiga bo
izdana v letošnjem letu. Te dni pa
je ponovno izšla knjiga o POHOR-
SKEM BATALJONU. Tudi že
izdana knjiga Zidanškove brigade,
katere avtor je Mirko Fajdiga, je
velik prispevek za spoznavanje
NOB na območju naše občine,
zlasti pa za seznanitev z borbeno
potjo te partizanske enote.
KAJ ŽELITE OB KONCU ŠE
POVEDATI?
Ob zaključku še želim navesti
izredno požrtvovalno dejavnost
komisije za borčevska in invalidska
vprašanja pri SO Slovenska Bistri-
ca, kakor tudi referat, saj sta oba
pokazala izredno požrtvovalnost
pri reševanju problemov naših bor-
cev. Seveda pri vseh teh prizade-
vanjih moram omeniti tudi ostale
DPO, predvsem Zvezo komunistov
v naši občini, SZDL in samo občin-
sko skupščino, od katere še nadalje
pričakujemo vso pomoč pri ure-
janju še nerešenih borčevskih vpra-
šanj.	FRANCI GOLOB
SLOVENSKA BISTRICA
26 novih stanovanj
Gradbeno podjetje Stavbar iz
Maribora te dni izvaja tretjo
gradbeno fazo izgradnje stano-
vanjskega bloka v Slov. Bistrici,
naselje Zg. Bistrica. V njem bo
skupno 26 stanovanj. Ob tem je
zanimiv podatek, da je rok grad-
nje, ki si je zadalo samo gradbeno
podjetje razmeroma kratek. Od
pričetka del do končne vselitve bo
gradnja trajala samo osem mese-
cev. Takšno odločitev je mari-
borski Stavbar sprejel predvsem
zato, ker objekt gradijo po
novem ,,tunelskem" sistemu, pri
katerem uporabljajo kot osnovni
gradbeni material parjen litobe-
ton, kateri po besedah graditeljev
pomeni tudi bolj suha stanovanja
z dobro toplotno zvočno izola-
cijo.
Za razliko od dosedanjih stano-
vanjskih blokov, zgrajenih v
Slov. Bistrici, bo ta blok bogatej-
ši z balkoni, cenejša pa bo tudi
centralna kurjava vsled dobre
toplotne izolacije. V tem stano-
vanjskem bloku v Zg. Bistrici, ki
bo vseljen predvidoma do konca
maja letos, bodo štiri trisobna
stanovanja, 18 dvosobnih in štiri
enosobna.
Te dni pa je isto gradbeno pod-
jetje pričelo graditi še en stano-
vanjski blok v neposredni bližini
sedanjega. Tudi v tem bloku bo
dobilo, stanovanja 26 družin.
Cena za kvadratni meter stano-
vanjske površine bo znašala okoli
5000 dinarjev.
V. H.
O svojih bodočih nalogah
Sekretariat predsedstva OK ZSMS Pt uj in kadrovska komisija pri
predsedstvu OK ZSMS sta se sestala na skupni seji 24. februarja m
razpravljala o številnih nalogah, ki čakajo mlade v bližnji prihodnosti.
Posebno pozornost so posvetili resoluciji o družbenoekonomski politiki
in razvoju občine Ptuj v letu 1976. V nada^evanju seje so spregovorili še
o letošnjem praznovanju 8. marca, ki ga bomo letos proslavili drugače
kot v prejšnjih letih. Mladi naj bi ob tem prazniku obiskali ženske v obeh
domovih upokojencev in jih razveselili ob njihovem prazniku z izbranim
kulturnim programom.
Pogovorili so se še o pripravah na sejo predsedstva občinske
konference ZSMS Ptuj, ki bo v mesecu marcu. Zak^učili so sejo s
sprejetjem nekaterih kadrovskih rešitev,	MG
IVILADIVCIRKULAI\IAH
Osnovna organizacija ZSMS v
Cirkulanah je na svoji prvi kon-
ferenci v letošnjem letu, 14.
februarja, pregledovala svojo
dosedanjo aktivnost in si postavila
nov akcijski program.
Čeprav OO ZSMS obstoja šele
dobrega pol leta, se iz njenih
dosedanjih akcij jasno kaže, da so
delo prijeli na pravem koncu in da
bo na teh temeljih možno graditi
močnejšo zgradbo mladinske
organiziranosti.
Na območju Cirkulan je razlika
med mladimi velika: na eni strani
so tisti, ki so po končani osnovni
šoli (največkrat nepopolni) ostali
na domačem kosu zemlje, na drugi
pa tisti, ki so se vključili v nadaljni
proces izobraževanja. Usklajevanje
med obema sferama je težavno,
poleg tega pa se v tej organizaciji
pojavlja problem nezainteresirano-
sti predvsem tistih, ki ostajajo do-
ma. Na konferenci so poskušali
najti metodo, s katero bi bilo
možno pritegniti to mladino, ki ji je
nujno potrebno marksistično in
družbeno-politično izobraževanje,
saj je s tem, ko ostaja doma,
prikrajšana za mnoge elemente
splošne izobrazbe, ki jih nudi
izobraževalni proces.
Pred mladimi se odpira pestra
paleta delovanja na najrazličnejših
področjih od povsem izobraže-
valnih do športnih. Pokazala seje
tudi potreba po tesnejšem so-
delovanju z organizacijami in
skupnostmi v okviru KS Cirkulane,
saj bi takšna usklajena pot gotovo
prinesla sadove in močneje pri-
tegnila mlade v organizacijo.
Prodiranje v vsa področja življe-
nja v KS je potreba, ki bi mladim
prinesla večje razsežnosti delova-
nja, večjo zainteresiranost za delo
in občutek resnične delavnosti
mladih, ki bodo jutri prevzeli
obstoječi družbeno-politični sistem
in ga s svojo aktivno zavzetostjo
razvijali naprej. Mladi si želijo
reizumevanja in moralne opore,
nasvetov izkušenih in prekaljenih
delovnih ljudi. Upajo, da ne bodo
naleteli na gluha ušesa.
F. Milošič
Zobozdravnik, ta „obratuje" pri nas že lep čas. Čeprav se S udje
ponavadi zobozdravnika bojimo, je v naši čakalnici vedno velika gneča.
Te gneče pa niso krivi samo zoboboli naših ^udi, temveč tudi mnogih iz
sosednjih krajev. Če te zob preveč ne boli in to zmedo gledaš malce
Optimistično, spoznaš, da bU^ilo za one iz sosednjih krajev pametneje se
odpraviti k zobozdraviku v Ptuj. Prvič: z avtobusom se peljejo k nam ali
pa v Ptuj, v mestu pridejo prej na vrsto, ne poslušajo jeznih izbruhov
čakajočih in še je pr^nosti.
Toda |udem je včasih težko kaj dopovedati. Očitno so zadovoljni z
gnečo, še bo^ verjetno pa z našim zobozdravnikom, ki svoje delo
Opravlja v splošno zadovoljstvo.
Silva Čeh
V stari Jugoslaviji in rajnki
Avstriji, so stari-onemogli ljudje,
brez premoženja in pokojnine, bili
dodeljeni pristojni občini v vzdrže-
vanje. Taki ljudje so po občini
romali od hiše do hiše. Vsako
gospodinjstvo je imelo predpis,
koliko dni ga mora oskrbovati in
mu dajati hrano. Bridko je bilo ta-
ko potovanje, z večnim pomisle-
kom, kako bo — kot nezaželjen
gost — sprejet pri naslednjem gos-
podarju. Hrano so še dobivali, a
pranje in čiščenje so bolj malo
poznali, zato so bile uši njih stalni
spremljevalci, ljudje pa so se jih
bali in izogibali.
Danes imamo domove
upokojencev. V njih najdejo
zavetišče onemogli in osameljeni. V
ptujskem Domu upokojencev je
trenutno 68 oskrbovancev, 47
žensk in 21 moških, 43 pokretnih in
25 ležečih; med njimi le 1 zakonski
par.
Kako je v domu upokojencev,
kaj je posamezne prignalo do vsto-
pa v dom in kako se v domu
počutijo, nam bodo oskrbovanci
povedali sami: Zakonca Amalija
83 in Mirko 86 Majcen, govori
pridnejši in zgovornejši: ,,Po vrnit-
vi iz izgnanstva je bil mož upravi-
telj na šoli v Mladiki. Pred 23 leti je
stopil v pokoj. Potegoval se je za
gradnjo tega doma. Ker so mi moči
opešale za izvrševanje gospodinj-
skih poslov, sva sklenila vstopiti v
dom upokojencev. Nastopile so
finančne ovire, ena pokojnina ni
zadostovala za oba. Pristopile so
hčerke in breme osrkbovalnine za
mene prevzele nase. Imava 2 sobi,
nekaj svojega pohištva in se počuti-
va kot doma."
Katarina Rau 80 let: ,.Stanovala
sem sama. Strah pred nenadno
smrtjo mi je narekoval, da sem
vložila prošnjo za vstop v dom.
Tukaj sem od oktobra 1975. imam
svoje pohištvo, lepo druščino in
sem zadovoljna."
Marija Pavko: ,,Zgubila sem
moža, otroci so mi pomrli, zato
sem vložila prošnjo za sprejem v
dom, že ko so ga še gradili. Tu sem
že več kot eno leto, sem zadovolj-
na, ker sem našla miren kotiček za
svojo 80 letnico."
Najstarejši oskrbovanec 91 let
Jakob Beranič: ,.Umrle so mi 3 že-
ne. Sem vojni invalid. V prvi
svetovni vojni sem izgubil desno
oko in imam izpahnjen desni kolk.
vsled tega s težavo hodim, zato sem
se podal v ta dom. Ker se tu dobro
počutim, ne grem od tod, dokler
me ne bodo odnesli."
Jožef Meško: ,,V prometni
nesreči sem 16. novembra lani izgu-
bil ženo in ostal sam na posestvu.
Ta topel kotiček so mi priskrbeli
sinovi. Vsi. ki se iz tradicionalnih
razlogov branijo vstopa v tak dom
in se raje doma do onemoglosti
ubijajo z delom in tarejo revščino,
se varajo. Tu smo enaki med enaki-
mi. imamo vso oskrbo in nikdo
nikogar ne zapostavlja. Bridki je pa
občutek manjvrednosti, da mora
biti človek po 60 letni delovni (ne
starostni) dobi v breme otrok."
J.M.
Jakob BeranR, naJstareJSi oskr-
bovanec
Jubilej Jožeta Križančiča
Pred dnevi je slavil 50-letnico
rojstva Jože Križančič, inženir
agronomije, upravnik vinogradni-
ške delovne enote kmetijskega
kombinata Ptuj v Podlehniku.
Mnogo je napravil za razvoj
socialističnega kmetijstva, zlasti
vinogradništva v Halozah in za
razvoj samega Podlehnika, zato je
prav, da se ga ob njegovem
pomembnem življenjskem jubileju
spomnimo in mu napišemo nekaj
vrstic.
Rojen v Vitni vasi na Bizeljskem
v kmečki družini je že v otroških
letih okusil vso težo usode sloven-
skega naroda. Že leta 1941 so ga
nemški okupatorji zaprli v tabori-
šče, odkoder je leta 1943 pobegnil
in bil aktivist OF na Bizeljskem,
kjer so ga znova ujeli in odpeljali
v taborišče Brich. Tam je tudi
dočakal osvoboditev.
V Haloze je prišel leta 1949 in se
zaposlil na takratnem kmetijskem
posestvu v Podlehniku. Vso svojo
mlado energijo je vložil v boj za
razvoj in napredek Haloz, zlasti
pa vinogradništva. Vzljubil je
Haloze in ljudi, postal je del njih,
enak med enakimi, saj je na
delovnem mestu v Podlehniku
neprekinjeno delal vseh 27 let.
Začel je kot kmetijski delavec, z
izobraževanjem ob delu pa je
končal najprej srednjo, potem pa
še višjo agronomsko šolo.
Kljub zahtevnemu delu na
delovnem mestu in izrednemu štu-
diju je vseskozi tudi aktiven
družbeno-politični delavec. Član
SKOJ je postal leta 1947, tri leta
za tem pa je bil sprejet v KPJ. V
ZK je opravljal vrsto funkcij, od
sekretarja osnovne organizacije do
člana občinskega komiteja ZKS.
Tudi danes je sekretar OO ZKS v
TOZD Kmetijstvo KK Ptuj. Prav
tako aktivno pa je deloval v orga-
nih ljudske oblasti, več mandatnih
dob je bil odbornik okrajnega,
pozneje občinskega ljudskega
odbora oziroma skupščine, bil je
predsednik sveta za kmetijstvo in
v delegatskem sistemu tudi danes
aktivno sodeluje.
Posebej velja omeniti, da je že
25 let neprekinjeno aktiven in
požrtvovalen sindikalni delavec,
kjer je uspešno opravljal vrsto
funkcij od predsednika sindikalne
podružnice pa do člana zveznega
odbora sindikata delavcev v
kmetijstvu. Aktiven sindikalni
delavec je še tudi danes. Funkcije
pa je opravljal tudi v organih
ZZB NOV.
Poleg široke družbeno-politične
aktivnosti v okviru občine, je
svoje delo usmerjal zlasti v reše-
vanje problemov v Halozah in
konkretno v krajevni skupnosti
Podlehnik. Z organizacijskim,
strokovnim in praktičnim delom
je mnogo prispeval za obnovo in
modernizacijo haloškega vino-
gradništva, k izboljšanju delovnih
in življenjskih pogojev haloškega
človeka, k uveljavljanju humanih,
samoupravnih, socialističnih
odnosov med ljudmi in do ljudi.
V krajevni skupnosti Podlehnik
je bil med pobudniki obnove
zadružnega doma, ureditve zdrav-
stvene postaje, obnove sindikal-
nega doma na Gorci, vzdrževanje
cest in postavitve nove šole. S
svojim delom, pobudami in nepo-
sredno pomočjo je bil prisoten
povsod, kjer se konkretno rešu-
jejo problemi delavcev in obča-
nov.
Za njegovo dosedanje požrtvovalno
delo ga je predsednik SFRJ odlikoval z
redom dela s srebrnim vencem in z
redom zaslug za narod s srebrno zvez-
do. Prejel je tudi občinsko priznanje
OF slovenskega naroda, plaketo občine
Ptuj, srebrni znak sindikatov Slovenije,
plaketo bratstva in prijateljstva brat-
skih občin in več drugih priznanj.
S svojo skromno delavnostjo in
pristno delavsko revolucionarnostjo si
je med delavci in občani pridobil veliko
zaupanje in spoštovanje. Čestitkam ob
njegovem jubileju, 50. obletnici roj-
stva, se njegovim sodelavcem, tovari-
šem in prijateljem pridružujejo tudi
številni bralci Tednika!
. . . ksr
CIRKOVCE:
V	okviru prosvetnega društva uspešno delujejo tri sekcije, poleg
dramske še foUcloma in tamburaški orkester. Skupno vključujejo nad
100 članov. Samo folkloristi so v letu 1975 kar 33 krat nastopili na
razUčnih prireditvah.
mš. . .
DOLENA:
Glavni problem krajanov je slaba napetost v električnem omrežju.
Želijo čimprej postaviti nov transformator in prispevati k temu svoj
delež, vendar se jim zdi, da imajo pristojni do tega premalo razumevanja.
F.
DORNAVA:
Pred dnevi se je srečala mladina in med drugim obravnavala tudi
nalogo, da pripravijo vse potrebno za sprejem in dobro počutje
mladinske delovne akcije, ki bi imela svoj sedež v zgradbi stare šole v
Dornavi.
kv
KIDRIČEVO:
Na sestanku osnovne organizacije ZKS v TOZD glinice so ugotovili,
da je obveščenost delavcev razmeroma slaba. Probleme svoje TOZD še
nekako poznajo, manj pa probleme celotne delovne organizacije, kaj šele
SOZD Unial. Predl^aU so, da bi naj poleg glasila kolektiva , Aluminij",
ki izhaja mesečno, izdajali še občasni bilten, kadar bi bilo treba delavce
hitro informirati z aktualnimi zadevami.
FM
HAJDINA:
V	nedeljo, 22. februarja je bil zbor kooperantov tega kmetijskega
proizvodnjega okoliša. Obravnavali so predlog programa razvoja svoje
dejavnosti in problematiko odkupa mleka. Seznanili so se tudi s
poročilom o dosedanji realizaciji sklepov sekcije za kmetijstvo pri OK
SZDL Ptuj glede prenosa osnovnih sredstev bivše kmetijske zadruge
Hi^dina.
fe
JURŠINCI:
Skupnost trsničaijev in turistično društvo Gomila pripravljata za v
petek in soboto predavanja za kmetovalce in vrtičkarje. K sodelovanju so
povabiU priznane kmetijske strokovnjake. Če bo dovolj prijav, bodo
predavanja v gasilskem domu Grabšin^i breg, ob cesti drugega reda pod
Gomilo.
FH
PTUJ:
Plesna sekcija DPD , Svoboda" je v letošnji sezoni organizirala
plesno šolo za odrasle in zakonske pare s programom standardnih in
latinsko-ameriških plesov. Plesna šola bo vsak ponedeljek zvečer v
dvorani narodnega doma v Ptuju.
Pri DPD , Svoboda" so tudi letos poskrbeU za številne prireditve za
najmlajše. Med drugim bo v narodnem domu v nedeljo in ponedeljek že
tradicionalna maškeradaza šolske in predšolske otroke.
mš. . .
LENART v Slov. goricah:
Izvršni svet občinske skupščine si je prizadeval za učinkovito
organiziranje inšpekcijske službe v občini. Povezano s tem se je
dogovarjal s sosednimi občinami tudi za organiziranje medobčinskih
inšpekcijskih služb.
Koncem leta 1975 so ustanovili skupnost za pospeševanje kmetijstva
v občini, ki poleg poy)eševanja kmetijske proizvodnje skrbi tudi za
obrambo pred točo. Zal se vabilu k sodelovanju niso odzvale vse
organizacije združenega dela, med njimi tudi take, ki bi glede na svojo
proizvodnjo morale biti zainteresirane za razvoj kmetijstva v občini.
F.
TRNOVSKA VAS:
V	soboto, 14. februaija je bil ustanovni sestanek osnovne
organizacije ZSMS. Mladi so se podrobneje seznanili s pomenom in vlogo
družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, s posebnim
poudaricom na ZK, SZDL in ZSMS. Izvolili so vodstvo mladinske
organizacije in ga zadolžili, da do prihodnjega sestanka pripravi predlog
programa dela za letošnje leto.
SČ
4. stran
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
v ptujski občini je že več let žgoč
problem ureditve umetnega dr-
sališča. Ptuj kot športno mesto v
atletiki in še v nekaterih drugih
panogah ima kar dobre možnosti
za treninge in tekmovanja. Zatakne
pa se zlasti v zimskem obdobju, ker
ne premoremo nobenega športnega
objekta ali vsaj za silo urejenega
lunetnega drsališča.
V Ptuju deluje že več kot deset
let hokejski klub, ki uspešno tek-
muje v republiški ligi Toda
možnosti so za klub slabe. Igralci
morajo hoditi na treninge v Celje
ali v kakšno drugo slovensko mes-
to, ki ima umetno drsališče.
Oprema za drsanje je mnogo
cenejša kot smučarska in se zato
splača gojiti drsalni šport.
Upajmo, da bomo v bodoče v
občini poskrbeli tudi za zimski
šport in da bomo tudi v Ptuju do-
bili umetno drsališče.
Z. N.
Priznanje
pilotom - športnikom
Na letni konferenci Aero-
kluba Ptuj, ki je bila v petek,
20. februarja 1976, so ob
navzočnosti Staneta Mene-
galija, predsednika zveze
letalskilt organizacij Slovenije,
podelili tudi vrsto športnih
značk in diplom.
Značko motornega pilota in
dovoljenje športnega pilota so
osvojili: Branko Joha, Janez
Petrovič in Andrej Plavčak.
Iz jadralne sekcije je dobil
najvišje priznanje, zlato „C"
značko z enim diamantom in
diplomo, Igor Kolarič.
značke so prejeli: Drago
Krepfl, Boris Pungračič,
Stanko Roginain Janez Sipoš.
Drago Krepfl pa je bil obenem
dobitnik tudi ,3" in »C"
značke.
Največ značk so si zaslužili
člani padalske sekcije. Zlato
„C" značko in diplomo sta
prejela: Zdenka Glažar in
Janez Vidovič. Srebrno „C"
značko Zdenka Glažar, Janez
Vidovič in Miroslav Vindiš.
„C" značko sta prejela Bojan
Lubej in Ivan Pukšič. „B"
značko: Milan Gabrovec,
Bojan Lubaj, Ivan Pukšič,
Danilo Starček in Bojan
Žmauc. Prejemniki „A"
značke so: Jurij Cvitanič,
Marjan Rogina, Kristina Šam-
perl, Sonja Vršič in Konrad
Vršič.
V soboto 28. februaija
dopoldne pa bo v prostorih
grajske restavracije v Ptuju
proglasitev najboljših na
področju letalskih športov v
Sloveniji, ki jo pripravlja
Zveza letalskih organizacij
Slovenije.
F
Skromne
prenočitvene
zmogljivosti
v ptujski gostinski dejavnosti že
dalj časa opažajo pomanjkanje
prenočitvenih zmogljivosti. V
ptujskem hotelu je samo 56 postelj,
v gostišču Haložan pa 20.
Ne smemo pozabiti, da so seda-
nji hotel v Ptuju zgradili že leta
1962 in sodi v obrat kategorije C.
Za takratne razmere je bilo postelj
dovolj, danes pa jih je občutno
premdo, zlasti ob večjih priredit-
vah v občini. Zato ima TOZD
Haloški biser, ki upravlja hotel že
pripravljen načrt za dograditev ho-
tela. Po načrtu naj bi hotel adapti-
rali in dvignili še za eno nadstropje;
druga varianta pa predvideva
zgraditev novega hotela.
Z.N.
V petek, 20. februaija se je pričel drugi krog tekem v II.
slovenski namiznoteniški ligi. V Ptuju je gostovala ekipa NTK
,>lura" iz Murske Sobote, ki je v prvem krogu doma porazila
ptujsko ekipo s 5:0.
Tokrat se jim je ekipa NTK Ptuj v sestavi: Slaček, Sklizovič
in Samojlenko oddolžila in jih z dobro igro premagala s 5:1, ter
se s to zmago povzpela v zgomjo polovico tabele.
Škoda je le, da uprava ,JVIladike" ne dovoli igranje ligaških
tekmovanj v novi športni dvorani, da bi tudi namiznoteniška
publika lahko prišla na svoj račun.
Tudi za igralke ptujskega namiznoteniškega kluba je bil
prejšnji teden uspešen. V soboto, 21. februaija je bil na Ravnah
na Koroškem drugi republiški pozivni turnir za članice II.
skupine, kjer so bile med 20 pozvanimi iz cele republike celo
štiri Ptujčanke. Igralo se je v dveh skupinah po načelu: vsaka z
vsako, nato pa istouvrščene iz obeh skupin med seboj.
Po pričakovanju je med prvimi šestimi bilo pet igralk iz
Fužinaija iz Raven, vmes se je na 4. mesto uvrstila le
Džankičeva iz Ptuja. Ostale Ptujčanke: Majnikova, Udovičeva in
Lukmanova pa so se uvrstile na 9., 11. in 15. mesto.
M. J.
Pmjski šah v letu 1975
(Pregled tekmovanj in prireditev)
V jubilejnem letu, ob trideset-
letnici osvoboditve in štiridesetlet-
nici delovanja društva, so ptujski
šahisti, organizirani v šahovskem
društvu „Izbira" Ptuj, v celoti
realiziraU sprejet program prire-
ditev, moštvo in posamezni člani
pa so dosegli nekaj izrednih
tekmovalnih uspehov, ki jih
uvrščamo med najboljše v
republiki.
Januarja 1975 so ptujski šahisti
uspešno nastopili v , Interligi" ter
med dvanajstimi slovenskimi in
avstrijskimi moštvi osvojili sohdno
peto mesto. Najuspešnejši v
domači ekipi je bil Janko Bohak,
ki je dosegel na drugi deski
najboljši rezultat na tekmovanju
(5 točk in 6 partij).
Na šestnajstem prvenstvu društ-
va, meseca februaija in marca
1975, je med dvanajstimi udele-
ženci zmagal in postal prvak
dmštva Janez Podkrajšek, ki je
dosegel 8,5 točk, drugo in tre^e
mesto pa sta si razdelila Danilo
Polajžer in Jturica Škaija, ki sta
dosegla 8 točk.
Na tekmovanju za pokal maršala
Tita za leto 1975 je ptujsko
moštvo v postavi Podkrajšek,
Bohak, Majcenovič in Škaija na
področnem tekmovanju med
osemnajstimi ekipami osvojilo
drugo mesto in se uvrstilo v
zaključni del tekmovanja na
področju republike Slovenije. V
finalu v Ljubljani, 10. in 11. maja
1975, je moštvo Šahovskega
društva ,Jzbira" Ptuj osvojilo
izredno tretje mesto v republiki.
Za ta izjemni uspeh so zasmžni vsi
člani moštva, najuspešnejša pa sta
bila Janko Bohak (4,5 točke iz 5
partij) in Martin Majcenovič (3
točke iz 5 partij).
Desetčlansko moštvo šahov-
skega društva ,Jzbira" Ptuj je
marca 1975 v finalu prve
slovenske šahovske lige v borbi za
5. do 8. mesto zmagalo v vseh
srečanjih (Izbira: Jesenice 6:4,
Izbira:Kočevje 6:4) ter osvojilo
odlično peto mesto v republiki. V
počastitev občinskega praznika je
9. maja 1975 igral v Ptuju
šahovsko simultanko mednarodni
mojster inž. Vojko Musil (rezul-
tat: + 25 = 8-0), ki se je na
izredno uspeli propagandni prire-
ditvi pomeril s ptujskimi šahisti,
med katerimi je bilo tudi večje
število pionirjev in mladincev.
Mladinec Danilo Polajžer je
junija 1975 dosegel na repubh-
škem mladinskem prvenstvu odlič-
no drugo mesto, pionirka Tatjana
Vaupotič pa je istočasno osvojila
solidno četrtoo do osmo mesto na
repubhškem ženskem prvenstvu.
Šahovska zveza Slovenije je
ptujskim šahistom zaupala organi-
zacijo jubilejnega članskega pr-
venstva SR Slovenije za posamez-
nike, ki je bilo v času od 6. do 23.
avgusta 1975. Na turnirju je
nastopilo šestnajst igralcev, med
njimi tudi domačin Janez Pod-
krajšek in Danilo Polajžer.
Slovenski jjrvak je postal Ivo
Mihevc (ZŠK Maribor), ki je
dosegel 11,5 točk, odhčno drugo
mesto pa je zasedel domačin
Janez Podkjšek, ki je dosegel 10
točk, pred mednarodnim moj-
strom Stojanom Pucom in
Marjanom Slakom, ki sta zbrala 9
točk. Ptujski mladinec Danilo
Polajžer je dosegel 8,5 točk,
postal direktni finaUst naslednjega
slovenskega prvenstva ter osvojil
naslov mojstrskega kandidata in
tako popolnoma upravičil zaupa-
nje, da je laliko nastopil na tako
močnem turnirju. Med turnirjem
so udeleženci prvenstva in domači
šahisti odigrali brzopotezni turnir
na katerem je nastopilo štiriin-
dvajset igralcev. Zmagal je Marjan
Slak, med domačini pa je bil
najuspešnejši Janko Bohak, ki je
osvojil peto do šesto mesto.
Na sklepni prireditvi, ob
zaključku turniija in proslave
40-letnice delovanja društva je
šahovsko društvo ,,Izbira" Ptuj
prejelo za aktivno delo najvišje
priznanje občinske skupščine -
plaketo mesta Ptuja ter posebno
priznanje šaliovske zveze Slovenije
in Telesno kulturne skupnosti
Ptuj.
Po dograditvi športne dvorane
,.Mladika' je šahovsko društvo
^Izbira" Ptuj dobil v tej dvorani
stahie športne prostore, ki
omogočajo društvu nadaljnje
organizirano delo.
Izreden uspeh je doseglo moštvo
šahovskega društva ,4zbira" Ptuj
na V. moštvenem prvenstvu
Jugoslavije v dopisnem šahu, kjer
je skupno z ekipo „Crvene
Zvezde' iz Beograda osvojilo prvo
do drugo mesto. Na tem
tekmovanju so domačini nastopih
v postavi Podkrajšek, Bohak,
Šeruga in Sedlašek. Milan Seruga
je na turnirju osvojil najvišjo
kategorijo v dopisnem šahu -
„mojstrski razred '.
Na osnovi uspeha na članskem
oz. mladinskem prvenstvu SRS sta
Janez Podkrajšek in Danilo
Polajžer nastopila jeseni 1975 v
slovenski šahovski reprezentanci
na dvobojih s CSSR oz. SR
Hrvatsko. Oktobra in novembra
1975 je desetčlansko moštvo
šahovskega društva „Izbira" Ptuj
ponovno uspešno nastopilo v 1.
slovenski šahovski ligi - vzhodna
skupina ter na tem tekmovanju
osvojilo peto mesto. Najuspešnejši
v domačem moštvu je bil Milan
Šeruga, ki je dosegel 8 točk v
enajstih srečanjih.
Decembra 1975 je bil končan
ciklus petnajstih brzopoteznili
turnirjev za društveno prvenstvo
na katerDi je med letom
sodelovalo večje število članov
društva. Brzopotezni prvak društ-
va za leto 1975 je postal mladinec
Danilo Polajžer.
Šahovsko društvo ,4zbira" Ptuj
je bilo na proslavi ob 30-letnici
telesne kulture v ptujski občini
proglašeno za najuspešnejše društ-
vo v letu 1975, posebno priznanje
Telesno-kulturne skupnosti Ptuj
pa je prejelo več dolgoletnih
šahovskih organizatorjev in igral-
cev, mladinec Danilo Polajžer in
Eionirka Tatjana Vaupotič pa sta
ila uvrščena med najuspešnejše
ptujske športnike.
Konec leta 1975 je imelo
društvo petinšestdeset članov: tri
mojstrske kandidate (Podkrajšek,
Bohak, Polajžer), pet prvokategor-
nikov (Majcenovič, Šeruga, Škaija,
inž. Kneževič in Markovič), sedem
drugokategomikov (Pernat, Ba-
kuš, Zupančič, Šegula, Sedlašek,
Habjanič in Rudoll") ter večje
število tretjekategornikov, med
katerimi sta tudi članici Silva
Razlag in Tatjana Vaupotič.
Uspehi ptujskih šahistov v letu
1975 so plod organiziranega dela
ter vsestranske pomoči družbene
skupnosti, predvsem pa trgovskega
podjetja „lzbira" Ptuj, ki je
pokrovitelj vseh pomembnejših
prireditev. Ob tej priliki, ko
skladno s sprejetimi družbenimi
načeh skušamo na kratko sezna-
niti javnost z našim delovanjem v
preteklem letu, se zahvaljujemo
vsem, ki so nam na kakršenkoli
način pomagah. Hvala! I- BOHAK
OBVESTILA OBISKOVALCEM
IN AKTIVNIM UDELEŽENCEM
KURENTOVANJA 1976
NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN IN KARNEVALSKEGA
OBHODA PO MESTNIH ULICAH
Ob letošnjem kurentovanju bo ob 10, uri nastopilo na Titovem trgu
štirinajst folklornih skupin s popolnim programom. Osrednji pustni
sprevod z vsemi folklornimi in karnevalskimi skupinami pa bo ob 15. uri
po vseh večjih ptujskih ulicah. Točen obhod je razvrien iz sporeda
kurentovanja.
Med pustno povorko ni dovo^eno prečkati ulico, kjer se pomikajo
skupine, temveč je za gledalce mesto ob levi in desni strani obhodne poti
oz. ulice. Prosimo gledalce, da ne mečejo na nastop^oče petard, ker jim
s tem lahko povzročijo tudi telesno okvaro ali drugo poškodbo,
ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE
Etnografske skupine in karnevalski del, ki je sestavljen iz pešcev, se
naj zbere ob 13.30 uri pri osnovni šoli Mladika ob Dravi. Zlasti
opoza^amo vse korante, da naj ne tekajo poprg po mestnih ulicah,
temveč pridejo ob pol dveh na zbirališče v MMiko. Vsi tisti, ki ne bodo'
v prgav^enih skupinah, se naj sami javigo organizatoiju v Mladiki.
Zbirališče za vprežne in motorizirane k;'i; evalske enote pa je v
Prešernovi ulici ob odcepu v Cankarjevo uhco (TV servis Munda). Dohod
v Prešernovo ulico je dovoden le po Rajčevi ulici čez Muzejski trg (mimo
SO Ptuj in srednje ekonomske šole navzgor). Celo motorizirane kolone je
obrnjeno proti Mtukovi ulici.
KUPUJTE ZNACKE, KI VELJAJO ZA VSTOPNICE*
Za obiskovalce in gledalce kurentovanja bodo v prodaji posebne
papirnate značke z likom kurenta, ki veljajo kot vstopnice. Za odrasle bo
cena lOjc din, a otroke pa 5.-din. Prosimo obiskovalce, da ne odklanjajo
ponmenih značk, ker si z izkupičkom le-teh pokriva organizator del
stroškov prireditve.
DRUGA OBVESTILA
Vsa vozila, razen službenih morajo na določena parkirišča.
Pristojbina za osebne avtomobile znaša 3 din, za motorna kolesa 2 din in
za avtobuse 10 din. Po mestnih ulicah ne bo dovoljeno parkirati. Prosimo
zlasti domačine, da ne puščajo motornih vozil na ulicah kjer bo šla
pustna povorka.
V primeru, da potrebujete pomoč milice, se obrnite na postajo milice
v Krempljevi uUci teL 77-791 ali pa 92, če iščete zdravstveno pomoč, se
obrnite na Zdravstveni dom v Cučkovi ulici tel. 77-251.
Prosimo vse obiskovalce, da se ravnajo po navodilu redite^ev in
vodstva kurentc-vanja, kajti priredite^ ne odgovaija za posledice do
katerih bi prišlo zaradi nespoštovanja pravil ravnanja v cestnem prometu
in drugih nepredvidenih dogodkov.
SLOVENSKA BISTRICA:
Pod vodstvom plesnega učitelja, Štefana Braučiča so v Lapoiju in v
Oplotnici organizirali plesni tečq v okviru osnovnih organizacij ZSMS. V
obeh krajih se je tečaja udeleževalo po 35 mladih, saj je to tudi v
programu njihovega kulturno-zabavnega delovanja. Izrazih so tudi željo,
da bi v prihodnji sezoni organizirali še nadaljevalni plesni tečaj. v^
(Arhiv mestne občine Ptuj — 1880—1945 = AMO Ptuj)
V	današnjem času intenzivne elektrifikacije in gradnje novih virov
električne energije tudi na reki Dravi niže Ptuja se sprašujemo, kako je
Ptuj v svoji novejši dobi pristopal k elektrifikaciji in s tem modernizaci-
ji svojega okolja.
Brez bojazni trdimo, da je ideja o proizvajanju in izkoriščanju
elektrike v Ptuju stara že nad 80 let.
Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani med svojimi fondi vrsto zanimi-
vih in pomembnih dokumentov o elektrifikaciji Ptuja. Ob uporabi tega
gradiva je v tem zapisu podana kratka kronika, ki kaže živo zanimanje
in vztrajno prizadevanje ptuja za uspešno rešitev tega problema, od pr-
vih skromnih zamisli do velikopoteznih načrtov in do končne uresniči-
tve v letu 1925.
OBDOBJE 1919 — 1925
Že spomladi 1919 je ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogra-
du preko pokrajinske vlade v Ljubljani poslalo vsem slovenskim obči-
nam okrožnico s pozivom, naj poročajo o stanju industrije in obrti ter
o možnostih razvoja novih gospodarskih dejavnosti na svojem podro-
čju.
V	osmi točki obravnava okrožnica tudi elektrifikacijo in zahteva
ustrezne odgovore o obstoju elektrarn, plinarn, vodovodov itd. Občine
naj bi odgovorile, če nameravajo ustanoviti podjetja gornje vrste; glede
električnih central želi okrožnica odgovore, ali bodo te na vodni pogon,
na premog ali celo na mineralno olje.
V	obširnem odgovoru ptujskega mestnega magistrata z dne 1. juni-
ja 1919 beremo o načrtih glede elektrifikacije naslednje: ,,Idejni pro-
jekt neke švicarske družbe z osnovnim kapitalom 25 milijonov avstrij-
skih kron za izgradbo elektrarne POETOVIA na Dravi s 75.00 KM se
zaradi izbruha vojne ni izvršil. Vprašanje tega projekta je danes še
aktualnejše nego pred vojno, ker bi to podjetje zamoglo preskrbovali
mnogo mest v Jugoslaviji z električno silo, ne glede na pomen in važ-
nost istega za industrijo in obrt mesta Ptuja samega.
Ptuj se ravno zaradi pomanjkanja gonilnih sil gospodarsko ni mo-
gel razviti tako, kakor bi to bilo lahko mogoče z ozirom na njegovo bo-
gato okolico, železniške zveze in vodno silo."
Konec decembra 1919 je imela družba Poetovia v Linzu svoj občni
zbor ter skušala svoje delovanje prilagoditi novim političnim
razmeram. V tej zvezi je vladni komisar mesta Ptuja izrazil interes ptuj-
ske občine na zgradbi te velevažne elektrarne ter obljubil, da bo tudi
Ptuj z vso energijo podpiral vse korake, ki jih bo družba napravila pri
centralni vladi v Beogradu.
Spomladi 1922 deluje v mestni pralnici ob Dravi skromen agregat
na parni pogon, ki daje električni tok mestnemu kinu in gledališču. Te-
daj je tudi vodstvo gimnazije zaprosilo za napeljavo elektrovoda in za
uporabo električnega toka z^ šolske eksperimente pri pouku fizike.
Mestni magistrat je potrošnji gimnazije ustregel. Kdaj je ta skromna
centrala v mestnem kopališču in pralnici začela delovati, iz ohranjenih
arhivskih dokumentov ni bilo mogoče ugotoviti.
V	decembru 1922 začne delovati v Ptuju zasebno elektrotehnično
podjetje M. Leben, ki si prizadeva, da bi mu občina podelila izključno
pravico za izvedbo celotnih instalacijskih del pri elektrifikaciji Ptuja.
Spomladi 1923 situacija še ni bila zrela. Odgovor občine omenjenemu
podjetju izrecno poudarja, da zadeva električne naprave še ni rešena in
da je tudi malo upanja, da bi bila v doglednem času rešena.
In vendar je prav leto 1923 v Ptuju potekalo v znamenju izredno
živahnih posvetovanj in akcij za končno rešitev vprašanja, v kakšni ob-
Hki in kje naj dobi Ptuj vir zadostne in ne predrage električne energije
za svojo elektrifikacijo.
Iz tega leta so v ptujskem arhivu ohranjeni spisi, predračuni in na-
črti dveh družb, ki sta bili na novo ustanovljeni po nastanku Jugoslavi-
je. Obe ta dejansko predstavljali podružnici znanih velikih avstrijskih
podjetij in sta tudi svojo korespondenco vodili v nemškem jeziku.
Že v januarju 1923 predloži družba ELIN, podjetje za električno
industrijo v Mariboru, kot predsednik avstrijske tovarne WEIZ mestni
občini predračune za gradnjo samostojne električne centrale s pogo-
nom z Dieselovim motorjem ali s parno lokomotivo. Ta centrala bi da-
jali kakšnih 130 KM. Stroški za celotno napravo so bili izračunani na
2,870.11 dinarjev.
V	aprilu se ELIN bavi že z drugim načrtom. Ptujski magistrat mu
je bil namreč del v pregled načrte in izračune za gradnjo
hidroelektrarne na Dravinji, ki jih je bil po letu 1905 izdelal inž. Theo-
dor Schenke. ELIN je po svojih strokovnjakih preučil ta načrt, predla-
gal nekatere tehnične izboljšave in izdelal ustrezne načrte in predraču-
ne. Celotni stroški bi znašali 5,292.000 din. Obenem je ELIN izdelal tu-
di projekt za elektrifikacijo mesta Ptuja.
V	istem času se je mestna občina Ptuj obrnila tudi na podjetje
AEG—UNION, jugoslovansko delniško družbo za električno industri-
jo v Zagrebu. Tudi za družba je izdelala podrobne načrte in predračune
ter stroškovnike za kompletno izgradnjo hidroelektrarne na Dravinji
blizu Vidma, za daljnovod v dolžini 7 km do Brega pri Ptuju in za štiri
transformatorske postaje v mestu samem. Obenem je to podjetje tudi
pripravilo načrt za krajevno omrežje, namenjeno zasebnikom ter za
cestno razsvetljavo.
Za hidroelektrarno sta bili predvideni dve Francis-turbini in dva
generatorja, ki bi skupno dajala okrog 320 KM. Generatorje je
nameravala dobaviti znana strojna tovarna Voith iz mesta St. Polten v
gornji Avstriji. Od centrale bi pošiljali tok z napetostjo 6000 voltov
glavne transformatorske postaje na Bregu.
Za zasebno električno razsvetljavo so predvidevali 8000 žarnic ali
240 kw na uro, za ulično razsvetljavo 66 žarnic ali 4 kw, za elektromo-
torje 176 kw, za grelne in kuhalne aparate 30 kw. Letna poraba elektri-
čne energije je bila preračunana, kakor sledi:
—	zasebna razsvetljava ali 96.000 kilovatnih ur;
—	javna razsvetljava 1000 ur ali 4000 kwh;
—	električni motorji 1000 ur ali 176.000 kwh;
—	grelni in kuhalni aparati 200 ur ali 6000 kwh.
Celoten projekt z vsemi podrobnimi izračuni je imel samo eno na-
pako. Bil je zelo drag. Predračuni so bili izvršeni v valuti švicarskega
franka in so pokazali naslednje večje postavke:
—	gradbena dela	200.000 frankov;
—	turbini	40.600 frankov;
—	generatorja	15.200 frankov;
—	daljnovod	28.000 frankov;
—	kabelsko omrežje za priključke v hiše	31.000 frankov;
—	transformatorska postaja	12.000 frankov.
Skupni stroški za izvedbo celotnega projekta so znašali 360.000
frankov ali nekaj nad 6 milijonov dinarjev. Tudi plačilni pogoji so bili
težki. Prvi polog, izplačan ob podpisu pogodbe za prevzem dela, bi mo-
ral polovično vrednost materiala. Z drugim pologom bi bilo treba pla-
čati preostalo vrednost materiala tedaj, ko bi bil ta pripravljen za trans-
port na delovišče.
Načrti so bili solidni in sodobni, denarne možnosti mestne občine
zelo skromne. Pridobitev dolgoročnih bančnih kreditov je bila v prvih
letih po končani vojni zelo težavna in združena z visoko obrestno mero
ter z neustreznimi odplačilnimi roki. Zato je razumljivo, da so tudi veli-
kopotezni načrti elektrifikacije Ptuja iz leta 1923 ostali samo na papirju
in še danes samevajo v depojih zgodovinskega arhiva v Ptuju.
V__^
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
5. stran
14-članski tamburaški orkester in
16-članski mladinski tamburaški
zbor sta se v petek, 20. februarja
odlično predstavila ptujskemu ob-
činstvu, ki je to pot skoraj napol-
nilo dvorano narodnega doma. Po-
kazala sta uvežbano in zavzeto
igranje, ki se nevsiljivo približuje že
tisti stopnji, ki ni več le golo Ijubi-
teljstvo, kar pri nas tako radi ozna-
čujemo z besedo amaterstvo.
Marsikdo med poslušalci ni v
ubranem brenkanju užival le lepe
glasbe, ampak mu je prav ob njej
ušla misel tudi k prizadevanju in
naporom nastopajočih, k neštetim
vajam v poznih večerih, brez ka-
terih ni nič. Pravo, čeprav tiho ob-
čudovanje je neprestano veljalo tu-
di vodji obeh orkestrov Francu
Hriberniku. Od kod le jemlje toliko
moči, potrpljenja in vztrajnosti?
Odkod mu toliko velike volje in za-
nosa, saj vendar vemo, da ni več
mladih let? Občudujemo njegovo
delovno vnemo in hvaležni smo
Tamburaška orkestra razveselji-
vo zajemata mlajše in starejše lju-
bitelje te glasbene zvrsti. Tiste stru-
ne pod mladimi prsti so prav tako
pele kot one, nad katerimi so se
sklanjale že bolj ali manj osivele
glave. Ptujski tamburaši so tedaj
ustvarili resnično lep večer.
Tamburice so odpele in njihov
tresljajoči zven se še ni docela
porazgubil, ko je že pričel Tambu-
raški Tinek. Umetniško nadahnjeni
večer je očitno hotel podaljšati še v
veseli večer. Izkazati se je hotel kot
posrečen humorist. Cesa vsega le ni
kvasil? Njegove spolzke neslanosti
niso imele nobene mere za zdrav
okus. Skoda, škoda, ker so kot z
umazanim blatom oškropile ves
kulturni večer! Tamburaški Tinek
ni opazil kako je bilo nekaterim
navzočim tega preveč in so odšli iz
dvorane.
Drugo polovico sporeda je iz-
polnil Sčlčšijev orkester, ki je v
dvorano spet prinesel del tistega,
po kar smo ta večer prišli v narodni
dom. Zavzeti muzikantje od častlji-
vega harmonikarja Lugariča, do
vsega sposobnih primasovih gosli
so navdušili poslušalce. Premočno,
ozvočenje je žal, precej motilo, kar
pa nikakor ne zmanjšuje prave
vrednosti te ptujske godbe.
Glasbeni instrumenti so v rokah
ptujskih ljubiteljev, ki se družijo v
treh orkestrih, odlično zapeli. Pri-
reditev je pokazala vse njihovo zna-
nje in odkrila njihove sposobnosti.
Instrumentalistom in voditeljema
se je potrebno samo zahvaliti in jim
želeti trdne vztrajnosti in velikih
uspehov.
Mladinski tambura^ zbor z vodjem Francem Hribernikom
Foto: S. Kosi
ALI BOMO PTU JCANI ZAČELI
GRADITI SREDNJEŠOLSKI
CENTER?
Reforma šolstva, usmerjeno
izobraževanje, prinaša s seboj
tudi vrsto perečih problemov.
Naša celotna družba stremi za
tem, da izobrazi dobrega, vzor-
nega delavca — samouprav-
Ijalca. Načelo usmerjenega izo-
braževanja je: v samoupravni
socialistični družbi moramo
mladega človeka vzgajati s
samoupravljanjem za samo-
upravljanje. Vendar pa je v
ptujski občini nastal resen pro-
blem srednjega šolstva, pred-
vsem zaradi prostorskih in ka-
drovskih težav. Gradnja no-
vega srednješolskega centra je
postala nujnost, toda potrebna
so ogromna finančna sredstva.
Komunisti vseh osnovnih
organizacij ZKS Srednješolske-
ga centra Ptuj, predstavniki
izobraževalne skupnosti in ko-
munisti ptujskih osnovnih šol
so se 12. febr. 1976 zbrali na
razširjeni seji in tako po dveh
letih realizirali predlog po
tesnejšem medsebojnem sode-
lovanju, ki bo prav 'gotovo
zmanjšalo razlike med s>ednjiqi
in osnovnim šolstvom. Vsi ko-
munisti vzgojno-izobraževal-
nega sistema imajo še posebno
odgovorno nalogo pri kadro-
vanju v pedagoških poklicih,
pri usmerjanju dijakov v di-
jaške domove, pri kulturnih,
športnih in drugih izvenšolskih
dejavnostih dijakov.
Posebej je treba poudariti
problem štipendiranja, ki je do-
kaj neusmerjeno, zato je po-
trebna tesnejša povezanost
srednjih in osnovnih šol. Priliv
učencev iz osnovne v srednje
šole je iz leta v leto večji, z
usmerjenim izobraževanjem pa
se bo še povečal. Takoj mo-
ramo pristopiti k popularizaciji
problema in začeti z delom.
Predstavniki izobraževalne
skupnosti so poudarili potrebo
po vlaganju sredstev v osnovno
šolo, obenem pa nakazali tudi
možnost financiranja gradnje
srednješolskega centra. Na seji
je bila ustanovljena tudi komi-
sija za pripravo materiala za
idejni načrt gradnje šolskega
centra.
Eden najvažnejših sklepov,
ki so bili ob koncu sprejeti, je
zadolžitev vseh komunistov, da
s politično akcijo seznanijo
javnost o nastalem problemu
srednjega šolstva. Občane ptuj-
ske občine moramo pripraviti
na referendum o samoprispev-
ku za gradnjo novega šolskega
objekta. Zavedati se moramo,
da lahko računamo na pomoč
republiške izobraževalne skup-
nosti šele takrat, ko bomo imeli
že nekaj lastnih sredstev.
Lidija Korpar
Nekaj besed O razstavi v Ormožu
in njenih obiskovalcih
, Človek bi rabil mnogo več
časa, tudi cel dan ali pa še več, če
bi se hotel malo poglobiti v
razstavo." To je ena izmed najbolj
pogostih ugotovitev obiskovalcev
razstave v ormoškem gradu. V
razstavnih prostorih tečeta hkrati
dve razstavi, prva, ki je nastala ob
700-letnici Ormoža (1973) in
govori o Ormožu skozi stoletja in
dmga, ki želi predstaviti Ormož in
njegovo okolico v podobi in sliki.
Razstavi sta vkomponirani ena v
drugo. Na panojih in vitrinaJi,
prevlečenih z juto, se nahaja prva
razstava, v zelenih vitrinah in na
panojih pa nova. '
Na letošnji razstavi so v glavnem
razstavljene povečane fotografije
originalnih razglednic, slik, bakro-
rezov, razni zemljevidi od
najstarejšega iz leta 1678 (Vischer
- Zemljevid Štajerske) do
novejših katastrskih kart. Gradivo
je Zgodovinski arhiv iz Ptuja dobil
od zasebnikov, iz svoje foto teke in
iz literature.
Sicer pa pustimo vsebino
razstave in se raje pomudimo pri
obiskovalcih. Na razstavo priha-
jajo ljudje, ki so različnih starosti,
izobrazbe, različnih pogledov na
zgodovino in današnjo stvarnost, z
različnim predznanjem, od mini-
malnega do strokovnega, z
različnim odnosom do razstave in
njene vsebine. Prihajali so ljudje
vseh profilov, reči moramo
zalitevni ljudje, in to je
razveseljivo. Vzeli so si čas in šli
počasi skozi razstavo, tudi do dve
uri so hodili od panoja do panoja.
Prišli so tudi taki, ki so v pičle
četrt ure videli in zvedeli vse.
Nekateri ljudje se niso zadovoljili
z običajno razlago tistega, ki vodi
po razstavi.
Prišli so trije kvalificirani
delavci. Že takoj ob prvi vitrini se
je pokazalo, da ne bo šlo po
običajni poti. Postavljali so
Vprašanja, ki so izdajala, da vedo
kaj gledajo, zanimale so jih
povezave in vzročnosti. Tu je
nujno odpadla običajna kratka
razlaga, posredovanje zgodo-
vinskih podatkov je postalo
sekundamo. Vodič je moral
pobrskati po svojem ,postrešju"
in dati od sebe vse, kajti logika in
dialektika nešolanih a brihtnih
ljudi je dosledna, nobena kulisa ali
kopica podatkov te ne reši pred
njo. Ti ljudje so začeli pri
začetku, tam 3000 let pred našim
štetjem, ni jih zanimal le Ormož
zadnjih nekaj sto let, hkrati so si
ogledovali obe razstavi. Prišli so
tudi šolarji, da bi si ponovno sarni
ogledali razstavo, prihajala je
inteligenca, prihajali so kmečki
ljudje, vsi z izrednim posluhom za
svoj kraj in njegovo okolico. Prišli
so tudi ljudje, ki so se celo
spraševali o objektivnosti zgodo-
vine.
Večina ljudi je z veseljem
posredovala svoje znanje o
Ormožu polpretekle dobe. Včasih
se je vodič znašel v zagati, slišal je
za nek objekt kdaj je izginil, kako
in zakaj. Potem je prišel drugi
obiskovalec z dobrim spominom
in postregel z natančno letnico in
imeni ljudi in tako se je za razne
podrobnosti spreminjalo zgodo-
vinsko ozadje.
To je nekaj utrinkov iz ormoške
razstave, ki govore o obiskovalcih,
o ljudeh, ki se zanimajo za svojo
preteklost in za sedanjost, o
ljudeh, ki so aktivni, neposredni in
razmiš^ajoči.
KRISTINA SAMPERL
Pogled na stolp z gr^skega dvorišča po osvoboditvi
Korant
Zunanjost njegova živali je vsake,
je nekaj iz perja, nekaj iz dlake.
Človeku ni treba ga bati se nič
niti ni medved niti ni ptič.
Rogove na glavi, da zgledal bi hud
za ušesi mu raste purana perut.
Mu usta krasijo iz fižola zobje
ob pasu pa kravji zvonci vise.
Rdeč in dolg jezik iz ust mu moli
g'^ijačo pa ježeva koža krasi.
Le nekaj enako je kot pri ljudeh,
tale prikazen hodi po dveh!
ZINKA
Foto: I. Ciani
Naša arheološka najdišča
MARKOVCI
Južno obrobje Ptujskega po^a od Spuh^e prek Stojncev do
Formina kaže različne sledove obigudenosti v pradavnini, tako da
arheologi domnevajo, da je tod ob robu dravske terase pred
prihodom Rimljanov vodila prastara pot. Dosedanje arheološke
najdbe so sicer redke, a se vendarle povezujejo v strnjeno črto, ki to
zamisel potrjuje. Člen v tej verigi arheoloških najdišč so tudi
Markovci, čeprav so, vzporejane z današnjim pomenom tega kraja,
starinske najdbe kaj skromne. Pravzaprav gre samo za dvoje odkritg.
Spomladi leta 1908 so na neki njivi pri Markovcih,'' najbrž pri
oranju našli droben keltdci zlatnik, ki ima oblico skledice in ga sedaj
hrani ptujski muzej. Taki zlatniki so v naših kr^ih sicer redki, ker se
je našel po večini k srebrn keltski denar, so se pa drugod pojavljali
dovo^ gosto, da se je okrog njih spletla ^udska domišBija, V nemških
deželah so jim kme^e dejali „mavrična skledica". Skledica zato, ker
so vbočene oblike, mavrična pa zato, ker n^ bi ti zlatniki padali z
neba po dežju, ko se čez nebesni obok blesti mavrica. To sto let staro
izročilo na Ptujskem po^u sicer ni znano, zlatnik pa, čeprav
osamiljena najdba in torej izgubljen predmet, vendarle dok^uje, da ga
je v ta kraj zanesel človek. Če ga torej niso izgubili že Kelti, ki so ta
denar uporab^ali, se je morebiti znašel tod v rimski dobi, ko je bil tak
keltski zlat denar že zgodovinska zanimivost. Ker poznamo keltske
grobove in bivališča pri Forminu, keltski grob pa so našli tudi v
Stojncih, se prek Markovcev že potrjuje pot do v vseh časih
naseljenega Ptuja.
Druga zgodovinska zanimivost je stara kom^ nekaj let. Jeseni
leta 1970 so namreč v krajevni gramoznici vzhodno od vasi pri
izkopu gramoza z bagrom odkrili „s kamenjen obloženo globoko
jamo", ki so jo arheologi prepoznali za rimski vodnjak. Globok je bil
10 m, obod pa je imel zgrajen iz zloženih kosov haloškega peščenca.
Pri dnu je bil vodnjak obložen s kamnitimi ploščami in lesom v obliki
,J[esene kadi". Tam je ležalo tudi nekaj najdb iz rimskega časa:
ostanki lesenega vedra z železnim ročajem, črepinje razbitih glinastih
posod, kosi rimske strešne opeke in nekaj živalskih kosti. Opis in
fotografijo najdbe je objavil mariborski Večer, 5. 11. 1970.
Ker so številne podobne vodnjake ob križišču novih cest na
Sp. Hajdini odkrili šele pozneje, je bil ta vodnjak pri Markovcih
presenečenje tudi za arheologe. Prav gotovo sodi vodnjak k nekemu
domovanju, ki bi naj bila aU osam^ena pristava ali pa kak manjši
zaselek. Sledove takih stavb bi bilo treba šele poiskati z topato, kje bi
utegnile biti pa opo/^ajo že okoliške rgive, ki imajo ledinsko ime
Kamenca. To ime se sicer na Ptujskem po^u pojavna še tu in tam in
je včasih v zvezi samo z večjo množino naravnega proda na površini
njiv. Rimski vodnjak in pripovedovartja domačinov, da so se tam
okoli našle kosti, kažejo, da gre tu res za kai več. Mogoče imajo kaj
zveze s tem tudi govorice, da so se blizu domačije Vršičevih južno od
Markovec proti Dravi baje našle „človeške kosti in lobanje"?
Po razlagah nekaterih arheologov naj bi mimo Markovec bila
pedala tudi rimska cesta iz Ptuja proti Stojncem in Zavrču, vendar na
markovških po|ih doslej še niso odkrili njenih ostankov. Novejša
odkritja med Rogoznico in Forminom so tudi pokazala, da se je
poglavitni promet v rimski dobi odvijal po sredini Ptujskega po|a. Pri
tem prastara pot ob južnem robu gotovo ni bila pozab^ena, saj so se
prav tod in ne v prostranih borovih gozdnovih osrednjega dela od
Spuh^e dape zapovrstjo naselili tudi Rimljani Skrbno obdelovanje
po^ je tu že v prejšnjih stolčkih zabrisalo sledove za njimi. Ce je še
kaj ostalo v zenrijyi, bo treba zato šele poiskati ali pa bo pri tem tudi v
prihodnje, kot pri vodnjaku, spet pomagalo srečno nak^učje.
Stanko Pahič
6. stran
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
Intervju s „korantom"
Pred kratkim smo pri uri
slovenščine dobili nalogo, da
se pogovorimo z znano osebo,
torej da napravimo kak interv-
ju.
Skoraj vsi moji sošolci so se
odločili, da se bodo pogovar-
jali s k^im znanim tekmoval-
cem z zimske olimpijade.
Sama sem se odločila za
pogovor s koran tom. Ne vem
sicer, če intervju in , korant"
sploh gresta skupaj, saj je
beseda intervju moderna tuj-
ka, kurent pa je že zelo star
pustni lik.
Imam sošolca Vlada, ki že
nekaj let za pust obleče
kurentijo. Vlado je visoke
postave, zato mu ta obleka
pristoja.
Kako mi je intervju uspel,
pa presodite sami!
^ado, kolikokrat v svojem
življenju si že oblekel kuren-
tijo?
,J^ekateri dečki v Markov-
cih postanemo že zgodaj ku-
renti. Kurentovo obleko sem
sam oblekel prvič, ko sem
začel hoditi v šolo."
Kako so starši sprejeli željo,
da bi dobil kurentovo obleko
in koliko je obleka stala?
„Veseli ravno tega niso bili,
vendar so mi željo vseeno
izpolnili. Obleka pa je stala
tudi nekaj očetovih in mami-
nih živcev, saj sem jo hotel
imeti kar naprej na sebi' , se je
pošalil Vlado.
^'Bi mi lahko povedal koliko
je star kurent?
, Kako to misliš, saj sem
vendar le malo starejši kot ti!
Sam kurent pa izhaja že iz
poganskih časov," mi je po-
vedal.
Kako se počutiš, ko si
oblečeš ,J<urentovo" obleko?
,,Občutek je zelo lep. Ko
poskakuješ in pri tem rožljaš z
zvonci se ti zdi, da te ves svet
občuduje, zato še raje skačeš
in noriš."
Za konec bi te vprašala, ali
si letos že oblekel to strah
vzbujajočo obleko?
še ne, jo hranim za
prvi dan! Vsak večer pa si
dečki pripašemo zvonce in z
njihovimi glasovi naznanjamo
prihod pusta," je še povedal
in odšel proti domu.
Kljub temu, da sem se s
j^orantom" tako prijateljsko
pogovaijala, se ga kot „prave-
ga" nekako bojim saj menda
vsem vzbuja strah. Tudi sama
nisem izjema. Sicer pa, koliko
vas je, W se lahko pohvalite,
da ste napravili intervju s
,l:orantom"? Pa prijetno sre-
čanje z njim vam želim te dni
na ptujskih ulicah ali pa še
bolj v njegovem domačem
okolju!
Slavica Pičerko
7. b, OŠ Markovci
PUST
Pred nami je pust
urnih nog, veselih ust,
zimo preganja,
pomlad nam oznanja.
Otroci se ga vesele,
a pred njim beže,
da jih ne vlovi,
ker z ježevko grozi.
Pred nami je pust
urnih nog, veselih ust,
čakamo zato ga vsi,
da pomlad se razcveti.
Vesna Gnilšek,
5. b razr.
OS ,,F. Osojnik", Ptuj
KOLINE
Bila je mrzla sobota. Rad bi
še spal, pa smo se pripravljali
na koUne, ki jih je imel stric.
Ko smo prišli k stricu, sta se
oče in stric napotila v hlev.
Tam sta zaklala debelega pra-
šiča. Dvignili so ga na mizo.
Odrli so ga. Potem ga je stric
razkosal in meso osolil. Teta je
prinesla kuhano kašo za krva-
vice, očka pa je rezal meso za
mesene klobase. Ko smo napol-
nili čreva je bilo delo za tisti
dan končano.
Sedli smo za mizo, ki je bila
bogato obložena. Večerja se je
zavlekla pozno v noč. Ker so
nekateri gostje pregloboko po-
gledali v kozarec, se je hiša
tresla od prepevanja. Pozno
ponoči smo odšli domov, pre-
pevajoč skozi vas.
Kolin se vsako leto zelo ve-
selim.
Peter Zorli,
4. a, OS „F. Belšaka",
Gorišnica
PUST
Danes vsi se veselimo,
vsi si maske nataknimo,
danes nihče me ne pozna,
saj nisem fant, sem deklica.
Pa tudi soseda
je danes muhasta,
v kurenta preoblečena,
za krofov sto testa ima.
Vsi smo se skupaj zbrali
in po vasi se smejali,
za debelo repo smo plesali,
zvečer pa pusta pokopali.
Joži Mohorko,
4. b razr.,
OS Poljčane
PTICE POZIMI
Jesen se je bližala koncu in
kmetje so pospravili pridelke.
Njive so postale puste, z drevja
je odpadlo še zadnje listje. Na
golih vejah so posedale premrle
ptičke. Z bratom sva poslušala
tiho in žalostno čivkanje vrabč-
kov. Poskakovali so po dvo-
rišču in si iskali hrano. Odločila
sva se, da jim bova naredila hi-
šico.
Poiskala sva primerne deske
in žeblje. Nažagala sva deščice
in iz njih zbila hišico. Ogledo-
vala sva si drevesa in tuhtala,
ha katero drevo bi obesila hi-
šico. Odločila sva se za drevo,
nakaterem je sedelo največ ptic.
Potem sva čakala na prvega
vrabčka. Dolgo se nobeden ni
upal blizu. Ker pa je sever
neusmiljeno zavijal in so jim
želodčki nagajali, se je eden le
opogumil. Skočil je na desko in
plaho pogledal naokrog. Če-
pela sva za vogalom, zato naju
ni videl. Korajžno je kljunil po
zrnju in takoj odletel. Nato jih
je priletelo še več, da jih je bilo
vse črno. Pridno so pobirali
zrnje in drobtinice. Proti ve-
čeru sva jim krmilnico znova
napolnila s hrano.
Bila sva vesela, ker sva na-
hranila lačne ptičke. Odslej jim
vsak dan nosiva hrano.
IVIarjan Bezjak,
5. b, 0§ ,,F. Belšaka",
Gorišnica
MOJE POČITNICE
2e dolgo pred počitnicami sem se
veselil, ker mi je mamica obljubila,
če se bom pridno učil, da bom pri-
šel v DUsseldorf na počitnice. In res
prišel je težko pričakovani dan.
Stari ata in jaz sva se odpeljala z
avtom na letališče v Zagreb.
Vožnja z letalom proti
Dusseldorfu je bila zelo lepa. Pluli
smo .10.000 m visoko nad obla-
ki. Po dve urni vožnji smo srečno
pristali na cilju. Čakali so nas na
letališču. S starim atom sva si
ogledala mesto in njegove
znamenitosti. Dnevi mojih počitnic
v tujini so kmalu minili. Bilo je le-
po, spoznal pa sem, da je doma še
lepše.
Igor Petelinšek,
2. a razr., OŠ Videm
MOJA MUCA
MOJI MUCI JE IME MA-
CA. PO TREBUHU JE BELA,
PO HRBTU PA IMA CRNE
LISE. RADA JE MESO IN
PIJE MLEKO. KO GRE NA
SPREHOD, SE VEDNO BO-
JIM, DA BI JE SOSEDOV
TARZAN NE RAZTRGAL.
KO ZVEČER VSI ZASPIMO,
ŽALOSTNO MIJAVKA.
ZJUTRAJ ČAKA PRED
VRATI IN SE IGRA Z ME-
NOJ.
DAMJAN BRAČlC,
I. a, OS„ F. BELŠAKA"
GORIŠNICA
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
PERSONALNA UPRAVA
razpisuje
Natečaj
za sprejem učencev v vojaške gimnazije in gojencev v srednje vojaške
šole v letu 1976, in sicer;
1.	za učence vojaških gimnazij:
-	Letalske gimnazije ,,Maršal Tito" v Mostaiju.
-	Vojaške gimnazije , Bratstvo in jedinstvo' v Beogradu,
-	Vojaške gimnazije ,4vo Lola Ribar" v Zagrebu in
-	Vojaške gimnazije , Franc Rozman Stane" v Ljubljani (samo s
področja SR Slovenije);
2.	za gojence srednjih vojaških šol;
-	Srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu (smeri: pehota,
artiljerija, protizračna obramba, oklepne enote, inženirstvo, zveze,
ABK obramba in intendantska služba),
-	Tehniške srednje vojaške šole kopenske vojske v Zagrebu (smeri:
strojniška, elektrotehniška prometna in kmetijsko-tehnološka),
-Letalsko tehniške srednje vojaške šole v Rajlovcu (smeri:
strojotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška in telekomuni-
kacije),
-	Momariškotehniške srednje vojaške šole v Splitu in
-	Sanitetne srednje vojaške šole v Novem Sadu.
POGOJI NATEČAJA
Nateči^a se lahko udeležgo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:
a)	splošni pogoji
-	da so redni učenci VIII. razreda osemletk,
-	da so VII. razred končali najmanj z dobrim uspehom in imajo v
matematiki, fiziki in kemiji najmanj oceno dobro;
-	da so rojeni leta 1960 ali kasneje,
-	da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška
zdravniška komisija;
-	da niso bili sodno kaznovani in da niso v kazenskem postopku,
-	da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko
obrambo o moralnopolitičnih kvalitetah za šolanje in službo v
oboroženih enotah ter
-	da imajo soglasje staršev - skrbnikov;
b)	posebni pogoji
-	natečaja za vojaške gimnazije se lahko udeležijo tudi učenci I., II.,
in III. razreda, za letalsko gimnazijo pa učenci I. in II. razreda
gimnazije, če so prejšnji razred gimnazije (učenci I. razreda pa
prvo polletje) končali najmanj z dobrim uspehom in da imajo v
matematiki, fiziki in kemiji oceno najmanj dobro, ter da niso
starejši: učenci I. razreda otl 16 let, učenci drugih razredov pa za
toliko let več, kolikor razredov so končali;
-	če se bo za kako izmed v natečaju navedenih šol iz posameznih
republik ali pokrajin zglasilo dovolj kandidatov z odličnim in s
prav dobrim uspehom kandidatov z drobrim uspehom ne bodo
poklicah na specialistični zdravniški pregled in jih tudi ne bodo
sprejeli v šolo.
UDELEŽBA NA NATEČAJU
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prošnjo,
kolkovano z 2 din, občinskemu upravnemu organu za ljud.'io
obrambo. Prošnjo napišite na obrazcu, ki ga dobite pri omenjenem
organu. Prošnji priložite naslednje:
-	potrjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige,
-	potrjeno potrdilo aU prepis spričevala z ocenami po predmetih za
VI.,VII.	razred in polletje VIII. razreda - za učence, ki obiskujejo
VllI. razred, oziroma prepis spričevala z ocenami po predmetih za
VII.	in VllI. razred - za riste, ki so končali osemletko.
Učenci 1., 11. in 111. razreda civilne gimnazije naj poleg izpiska iz
rojstne matične knjige priložijo: potrjen prepis spričevala iz
prejšnjega razreda in potrdilo o uspehu po predmetih v polletju za
razred, ki ga obiskujejo.
NATEČAJ VELJA DO 31. MAJA 1976.
O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbiro učencev in
gojencev do koncajunija 1976.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri
občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, poveljstvu
vojaškega okrožja in pri vojaških šolah.
OOOOOOOOOOODOOOOOOOOOO
Počitnice na smučarskem tečaju
Učenci drugega letnika peda-
goške gimnazije imajo vsako leto
v zimskili počitnicah obvezni
sniučiuski tečaj. Tudi letos smo
ga imeli. Ker nas je sneg na
Pohoiju pustil na cedilu, so naši
mentorji sklenili, da jo bomo
iniilinili kar za mejo — na
avstrijsko Peco.
lako je tudi bilo. V
pt)nedeljek, 26. januarja ob 7.
uri, smo se z avtobusom
odpeljali proti Mežici. Skupaj
nas je bilo 5 2, od tega 40
učena;v pedagoške gimnazije, 4
mentorji s prof. Cimermanom in
nekaj učencev splošne gimna-
zije.
V Mežici smo se nastanili v
hotelu in pri zasebnikih. Oblekli
smo smučarsko opremo in
posebni avtobus nas je odpeljal
pod vznožje Pece, odkoder smo
se s sedežnico odpeljah na vrh
(višinska razlika 2114 m). Na
sedežnici nas je kljub topli
smučarski opremi premrazilo do
kosti, vožnja pa je trajala
25 minut. Ko smo bili na vrhu,
so nas mentorji razdelili v štiri
skupine: v dveh so bili že vešči
smučarji, v drugih dveh pa smo
bili začetniki. Takoj smo začeli
z delom. V naši skupini smo bila
sama dekleta, zato pa je bilo
toliko bolj zabavno, ko smo
„občudovale" svojo nerodnost
na novem „prometnem sred-
stvu.'
„Stopiyte po robnikih, pa bo
šlo," nam je svetovala učiteljica,
ko smo se začele vzpenjati po
strmini. Tcda, saj veste, kako
smo nekatera dekleta nerodna.
Hitro smo pozabile na opozorilo
in podrle nesrečne tovarišice
pod seboj in že se je cela kolona
zagozdena s smučkami in
palicami kotalila po strmini
navzdol. . . Tako smo si že prvi
dan nabrale lepo število modric,
prask, itd.
Začele smo z osnovnim
plužnim zavojem. Skraja se je
skoraj vsaka ,,favoritka", brž ko
je začutila naraščajočo hitrost
spustila na zadnjo plat, da se je
zaprašilo za njo. Smejale smo se
svoji „tehniki" in obenem z
zavidanjem opazovale sošolce in
sošolke, ki so znali tako
lahkotno smučati. Posebno
sošolci so se nam radi
pomilujoče posmiliali: »Padate
pa kot spodsekana drevesa. Še
čuda, da si ne polomite smuči!"
Seveda smo se kmalu privadile
smučem in po dveh dneh je
učiteljica smatrala, da znamo že
dovolj osnov, da lahko gremo na
vlečnico. Na začetku nas je bilo
strah pred njo, toda opogumile
smo se in vse je šlo po sreči.
Vsak dan smo smučali po 5
ur, od 10. ure do 15. ure, vmes
pa smo imeli tudi malico.
V soboto je bilo tekmovanje.
Proga je bila precej težka,
konkurenca zelo huda, zato je
žirija imela težko nalogo. Res je
bilo tekmovalcev več v snegu
kot na smučeh, toda: važno je
sodelovati, ne zmagati, ali ne?
Zvečer smo imeli neke vrste
zabavni večer. Izvolili smo ,,miss
smučarskega tečaja" in jo odeli
v lepotno opravo: v roke smo ji
dali žezlo (zlomljeno smučko)
in nataknili nanjo preluknjane
rokavice, na oči pa ji dali
polomljena smučarska očala.
Miss je zmagovalcem slaloma
podelila nagrade in medaljo,
izrezano iz razglednice Mežice,
ter jih pozvala, da gredo branit
naše barve v Innsbruck (kot
vidite, je niso ubogali - vzrok,
da je Jugoslavija ostala brez
medalj). Nato je naša obetajoča
pesnica Olga prebrala »Smučar-
sko himno", ki jo je zložila
nalašč za ta večer. V njej je
zajela vse važne dogodke
smučarskega tečaja.
Potem so se zvrstile razne
zabavne točke, na koncu pa je
bil tudi ples. V nedeljo smo
odšli še zadnjič smučat na Peco.
Popoldan ob 15. uri pa je naš
avtobus že krenil proti Ptuju.
Majda Zoreč in
Olga Matjašič
TEDNIK - četrtek, 26. februarja 1976
7. stran
Satipari
Na matičnem uradu v Ormožu sta se v knjigo
zlatoporočencev v soboto vpisala dva zakonska para, v Ptuju pa
so svečano razglasili za zlatoporočenca le en par.
Feliks in Marija Kosi iz Peršetinec pri Tomažu. Oba sta rojena
1901 leta, živita na manjši kmetiji. V živ^enje sta pomagala
sedmim otrokom, danes imata že devet vnukov in eno
pravnukinjo.	Foto: J. Rakuša
Ivan in Terezija Hanželič s Hardeka pri Ormožu. Živita na
srednjeveliki kmetiji, v zakonu so se jima rodili trije otroci,
danes imate šest vni^kov pa tudi pradedek in prababica sta že.
Dopolnila sta 73 oziroma 74 let.	Foto: J. Rakuša
Martin in Marija Strelec, kmetovalca iz Prvencev 21. Martin je
rojen 1898, Marija 1899. Živita jima še dva otroka, devet
vnukov in sedem pravnukov.	Foto: Langerholc
SPORED KURENTOVANJA
IN KARNEVALA V PTUJU,
v nedeljo, 29. februatja 1976
OB 10. URI NA TITOVEM TRGU V PTUJU - NASTOP
? FOLKLORNIH SKUPIN.
1.	Pozdrav pustnih pokačev iz Podlehnika in Markovec
2.	Ples kopiašev iz Maikovec
3.	Nastop oračev z Dravinjskega vrha — Haloze
4.	Ples vil s kraljico iz Zabovec pri Maikovcih
5.	Nastop plesačev iz Pobrežja pri Vidmu
6.	Borovo gostuvanje iz Predanovec — Prekmuije
7.	Nastop oračev iz Podlehnika
8.	Na stop kopaniaric iz Maikovec
9.	Vlačenje „KLADE.'' iz Polskave pri Pragerskem
10.	Maškare iz Turčišča pri Čakovcu
11.	Nastop oračev iz Ma^ovec
12.	Plohaiji iz Ciikovec na Dr. polju
13.	Rusa, medvedi, piceki in drugi pustni liki iz
Maikovec
14.	Koranti iz Markovec
OB 15, URI KARNEVALSKI OBHOD PO PTUJSKIH
ULICAH
SODELUJEJO: Vse zgor^ naštete folklorne skupine,
katerim se pridružilo v folklornem delu še orači iz
Gerečje vasi — Dr. polje in koranti iz Maikovec, Spuhlje,
Pobrežje, Tumišča, Budine, Rogoznice in drugih vasi na
Ptujskem polju,
V karnevalskem delu pa pustne šeme iz osnovne šole
Petrijanec, SR Hrvatska. Pustne šeme iz osnovnih in
drugih šol Ptuja in okolice. Motorizirana in druga vozila
iz organizacij združenega dela, kr^evnih skupnosti,
društev in posameznikov.
OBHODNA POT KARNEVALA: Prešernova ul. -
Slovenski trg - Muikova ul. Trg MDB — Lackova ul. -
! mimo hotela Poetovio — Osojnfcova ul. - Gregorčičev
j drevored — Potrčeva ulica — Srbdci trg — Miklošičeva ul.
1 Trg MDB - Krempljeva ul. — Trg Svobode - Dravska
\ ulica.
i RAZHOD: folklorni del - Mladika (Osnovna šola),
kameval<iki del — Muršičeva in Cankarjeva ulica, t.
Na tretji seji občinske konferen-
ce SZDL Ptuj, sestala se je v torek,
24. februarja 1976 popoldne, je bi-
lo osrednje vprašanje razprave —
uveljavljanje delegatskega sistema
v samoupravnih interesnih skup-
nostih. Ker je občinska konferenca
SZDL tudi ustanovitelj Radia in
Tednika Ptuj, oba zavoda sta pred
kratkim na referendumu soglasno
sprejela sklep o združitvi, so na
konferenci sprejeli tudi dokument
o ustanovitvi novega zavoda za ča-
sopisno in radijsko dejavnost
RADIO—TEDNIK Ptuj. poleg te-
ga pa so obravnavali še vprašanja s
področja Tinančno-materialnega
delovanja občinske organizacije
SZDL Ptuj.
Gradivo za sejo je pripravil
koordinacijski odbor za uveljavlja-
nje ustave, skupina za samouprav-
ne interesne skupnosti, uvod v
razpravo pa je imel vodja te sku-
pine, Franc Predikaka, ki je
opozoril na najbolj pereče pro-
bleme pri delu SIS.
V razpravi so nakazali potrebo
po analizi dela delegacij za po-
samezne samoupravne interesne
skupnosti, predlagali so, da skup-
ščine SIS enakopravno sodelujejo z
zbori občinske skupščine, ko
obravnavajo skupna vprašanja, da
posamezne SIS redno vsake tri me-
sece v Tedniku in radiu kratko in
jasno poročajo o svojem delu, in da
je čimprej treba uresničiti zamisel o
enotni strokovni službi samouprav-
nih interesnih skupnosti s področja
negospodarskih dejavnosti.
Posebno skrb bodo posvetili izo-
braževanju delegatov. V sodelo-
vanju z delavsko univerzo bodo
organizirali seminarje za vse de-
legate, ne le za predsednike de-
legacij kot doslej. Poudarili so tu-
di, da je treba zaostriti odgovor-
nost vodij delegacij in konferenc,
da bodo gradivo za seje redno
obravnavali v delegacijah ob so-
delovanju z družbeno-političnimi
organizacijami, s strokovnimi služ-
bami in samoupravnimi organi v
delovnih organizacijah.
Sklepi, ki so jih na seji konfe-
rence SZDL oblikovali in sprejeli,
ko jih bodo konkretno uresniče-
vali, bodo prav gotovo prispevali k
boljšemu delu delegacij, k večji
povezanosti delegatov s svojo de-
legatsko bazo in odgovornosti, ena-
ko v bazi kot v delegatski skupšči-
ni.
F. F.
Posvet v Cirkulanah
v nedeljo, 15. febr. 1976 je kra-
jevna konferenca SZDL v Cirku-
lanah sklicala posvet vseh DPO in
vseh delegacij, katerega se je ude-
ležil Stanko Lepej, predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj.
Na posvetu so razpravljali o
resoluciji gospodarskega razvoja
občine v letu 1976 in o krepitvi
organizacijske vloge SZDL v
krajevni skupnosti. V razpravi so
obravnavali razna druga vprašanja,
zlasti, kako pomagati haloškemui
človeku pri obnovi vinogradov, saj
je znano, da je prav vinogradništvo
glavni vir dohodka v Halozah in
kako doseči višje cene vinskemu
moštu.
Posebej so obravnavali problem
vode v vzhodnih Halozah in ali je
že sploh kaj načrtovano, kdaj bo
oskrba z vodo urejena. Menili so,
da bo morala pristopiti k reše-
vanju tega problema širša družba,
ker sama KS in občani niso tega
zmožni.
Pripombe so bile tudi glede regu-
lacije potokov po haloških zamo-
čvirjenih dolinah, kjer raste samo
kisla krma, ki je uporabna le za ste-
Ijo, lahko bi pa po izboljšavi vo-
dotokov rasla dobra krma, kar bi
pripomoglo živinoreji v Halozah.
Nekaj kmetij je s kreditiranjem KK
Ptuj že preusmerjenih v živinorejo,
nekaj pa bi se jih še lahko. Občani
iz območja Cirkulan že leta nazaj
plačujejo prispevek vodni skup-
nosti, zato želijo, da bi se ta sred-
stva v bližnji bodočnosti vsaj delno
pričela vračati.
Ž. M. in K. J.
Kurent z Dravskega polja (Lancova vas) in Haloz (Podlehnik) se
precej razlikuje cS svojega prabrata koranta s Pt ujskega po^a.
Foto: 1. Ciani
Zastava film v Ptuju
Prejšnji četrtek je obiskala
pripadnike JLA ptujske garni-
zije snemalna ekipa Zastava
film. Ta ekipa že dolgo uspešno
sodeluje z RTV Ljubljana pri
pripravljanju informativnih
oddaj o pripravljenosti in izo-
braževanju naših vojakov, ki so
sestavni del oboroženih sil in
enot splošne ljudske obrambe.
V ptujski vojašnici so posneli
nekaj utrinkov iz življenja vo-
jakov, ki služijo svoj kadrovski
rok v garniziji ,,Dušana Kve-
dra" Ptuj.	N. P.
RODILE SO:
Darinka Petrovič, Zamušani
83/b - Denisa; Zdenka
Simonič, Vintarovci 44/2 -
Mitja; Marija Repič, Zg. Hajdina
79 - Danila; Slavica Bojkovič,
Gregorčičev dr. 3 - Branislava;
Nada Sinček, Dornava l/a -
Bruna; Klotilda Kumer, Strejaci
13 - Ivico; fvlarija Vrabl,
Hajdoše 51 - Boštjana; Marija
Benc, Pristava 9 - Stanislava;
Ivanka Hanžekovič, Cerovec 28
- Petro; Matilda Mohorko, Stari
grad 40 - Albina; Anica Turk,
Zupečja vas 16 - Danila; Marija
Hebar, Osluševci 31 - Stanka;
Marica Kaučevič, Draženci 48 -
Simono; Nada Dugulin, Kidriče-
vo 37 - Simono; Majda
Janžekovič, Gorišnica 4 -
Boštjana.
POROKI,:
Jožef Fridauer, Pobrežje 37 in
Marija Sodeč, Pobreži^e 25; Rado
Šprah, Kungota 90 in Olga
Jerenko, Apače 100; Jože
Brodnjak, Dolane 21/b in
Marianca Hjga, Dornava 147;
Janez Maruško, G. Radgona,
Grajska 7 in Marija Maj ar,
Bukovci 82; Anton Toš,
Podvinci 58 in Marija Znec,
Grajenščak 87; Stanislav Zupa-
nič, Hajdoše 10 in Majda Began,
Potrčeva 29; Anton Cestnik, Zg.
Htjdina 108 in Danica Horvat,
Zg. Hajdina 65; Mihael Sakelšek,
Dolcna 42 in Marija Rojko,
Drstelja 28; Ivan Petek,
Sobetinci 14/a in Milica Cizerl,
Mezgovci 24; Stanislav Erlač,
Hajdoše 67 in S';nja Roškar,
Zabovci 101; Jožef Mulec,
Ketcjeva 2, Maribor in Olga
Wolf, Maribor, Rupinova 2;
Janko Štrafela, Gajzeijeva 6 in
Tatjana Vojsk, Ciril Metodov dr.
7; Ciril Petrovič, Stojnci 94 in
Kristina Majar, Bukovci 101;
Jožef Stergar, Krčevina pri
Vurberku 29 in Marija Rojko,
Krčevina pri Vurbericu 54;
Franc Cebek, Draženci 76 in
Marija Murko, Pobrežje 59;
Franc Kline, Spuhlja 25 in
Marica Gabrovec, Soviče 10;
Jožef Obran, Borovci 23/a in
Milena Cuš, Mezgovci 30; Ivan
Bedrač, Na postajo 5 in Jožefa
Svenšek, Na postajp 5; Alfonz
Sturbelj, Loka pri Žusmu 29 in
Marija Ožinger, Gorišnica 108;.
UMRLI SO:
Alojz Mlakar, Volkmerjeva
10,	roj. 1903, umri 18. febr.
1976.; Frančiška Šorh, Slov. trg
11,	roj. 1896, umrla 19. febr.
1976; Renata Pirnar, Dom dr.
M. Borštnaija, roj. 1962, umrla
20. febr. 1976; Klara Matjašič,
Tomšičeva 17, roj. 1912, umrla
19. <"ebr. 1976.
^vreme ^
DO NFDEUE, 7. MARCA
1976.
Mlaj bo v ponedeljek, 1.
marca ob 00.25.
NAPOVFD: ves čas bo suho
vreme. Prave otoplitve še ne bo.
Noči bodo še mrzle. Zima bo
ves svoj čas do kraja izkoristila,
pa še malo čez mejo bo segla.
1. marca bo sonce vzhajalo ob
6.41, zahajalo ob 17.49. Dan je
zrastel za 2 uri in 25 minut. 1.
marca bo dan dolg 11.08 ure.
Alojz Cestnik
V_ y
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni
urednik FRANC FIDERSEK . Izhaja ob četrtki i. Uredništvo in upra-
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v pronnetu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne
plačuje tenneljni davek od prometa proizvodov.
SLOVENSKA BISTRICA
Skupno o razporejanju dohodka
Danes se bodo v sejni sobi skupščine občine Slovenska Bistrica
sestali člani predsedstev skupščine, občinske konference SZDL,
občinskega sveta ZSS, OK ZSMS in občmskega odbora ZZB NOV ter
člani komiteja OK ZKS. Skupno bodo razpravljah o družbenem
dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Slov. Bistrica, o
predlogih programov samoupravmh interesnili skupnosti za letošnje leto
in o reahzaciji njihovili programov v lanskem letu.
C. 1.
NE za domače živali v mestu!
Delegati občinske skupščine
Slovenska Bistrica bodo na
juUišnji seji posebej spregovorili o
predlogu odloka o srednjeročnem
programu izvajanja in financiranja
geodetskih del na območju občine
do leta 1980.
Med več odloki, ki jih bodo
sprejeli na jutrišnji seji naj posebej
omenimo odlok o prepovedi
gojitve domačih živah na določe-
nih predehh in v stanovanjskili
zgradbah na območju bistriške
občine.
Delegati bodo tokrat odločali
tudi o spremembi odloka o davkih
občanov in o določitvi novih cen
za potrošeno vodo. Kot vedno
bodo tudi jutri sklenili seje
posameznih zborov z vprašanji
delegatov.
GF
ORMOŽ
OBRAMBA PRED TOČO
Na današnji seji vseh treh
zborov skupščine občine Onnož
bodo delegati med drugim
razpravljali o organizaciji medob-
činske obrambe pred točo.
Čeprav ta služba že v dosedanjem
delu beleži viden napredek, se
bodo v ormoški občini zavzeli še
za izbopanje njenega dela. To bi
pomenilo tudi znaten prispevek k
zmanjšanju škode, ki jo vsako leto
povzročajo neuija s točo.
V nadaljevanju skupne seje
bodo delegati obravnavali še
poročilo o delu občinskega
sodnika zaprekrške in poročilo o
delu na področju pregona
kaznivili dejanj v letu 1975.
Na ločeniii sejah posamezniJi
zborov SO Ormož pa bodo
delegati govorili o spremenibali in
dopolnitvah družbenega dogovora
o upravljanju in gospodarjenju s
sredstvi za kreditiranje stanovanj-
ske graditve. Nadalje, o družbe-
nem dogovoru o razporejanju
dohodka v občini Ormož v
letošnjem letu, prav tako o drugili
točkali dnevnega reda, ki ga bodo
zaključili z vprašanji delegatov
G. F.
Uveljavljanje delegatskega
sistema
Občinska konferenca SZDL Ormož se bo sestala v soboto, 28.
februarja 1976 dopolne na svoji drugi seji. V dvorani delavske univerze
bodo razpravljah o uveljavljanju delegatskega sistema v ormoški občini, o
programu dela občinske konference SZDL v letošnjem letu in o
nekaterih drugih pomembnejših pohtičnih vprašanjih v ormoški občini.
V sklepih seje se bodo zlasti zavzeli za še uspešnejše uveljavljanje
delegatskega sistema v občini Ormož, kar je tudi temeljni namen analize
in razprave na seji.
VtoviodHkovmci
■ ■ ^ i ' ' >
SEDEMNAJST OBCANOV ORMOŠKE OBČINE JE PREJELO
VISOKA ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA SFRJ TOVARIŠA
TITA
Predsednik SO Ormož Mirko
Novak je pred nedavnim na
slovesnosti v Ormožu izročil
sedemnajstim občanom visoka
odlikovanja. Slovesnosti so se
razen odhkovancev udeležili tudi
predstavniki vseh družbenopo-
litičnih organizacij in izvršnega
sveta občine Ormož. Odlikovanja
so prejeli: Terezija Štefančič iz
Ormoža - red dela z zlatim
vencem, Mai tin Čurin iz Vodranec
— red zasluge za narod s srebrno
zvezdo, Ivan Kaluža iz Ivanjkovec,
Matija Luskovič s Koga, Franc
Petek iz Pod gore, Stanko Žiher iz
Bresnice ter Franc Žabota iz
Ormoža so bili odlikovani z redom
dela s srebrnim vencem, Jožko
Koprat iz Osluševec je prejel
medaljo zasluge za narod, Vinko
Dovečar iz Stijanc, Martin
Kukovec z Ritmerka, Jože Majcen
iz Pr eclave, Maijeta Petek iz
Cvetove, Franc Rižnar z Bresni-
ce, Slavko Sladnjak iz Podgorc,
Nežka Vavpotič iz Ormoža, Mira
Pire iz Ormoža ter Ivan Vuzem iz
Sttjanc pa so prejeli meda^o dela.
Vsi odUkovanci so bili za ta
visoka priznanja predlagani v
lanskem letu 30-letnice osvobo-
ditve. Ti ljudje so svojo življensko
pot povezali z bojem naprednih sil
in tokovi naše revolucge že v letih
1941/45 ali prej. Odlikovanja
pomenijo priznanje za veliko
ustvarjalnega dela in so sočasno
spodbuda za vsestransko delo tudi
v bodoče.
Vsem tudi naše čestitke!
J. RAKUŠA