»uu^riptiun 9Mt Ysarlf ŠTEV.—NUMBER 102 bkiji mk to pruzuiku\ Uausd dftflf PROSVETA MIT 1. Lewsdate A** Offitt of fvbUeaUMIl Mit Bmik Uwnd»u AfS. leto-yearxxv. Pred vene GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Jumi? M. It!«, ti tto *»t-oin#-U« M <4 Owiiw w »Ur* I. liti w....^...„..... Chlcigo, IU., petek, 29. >pr»* (April 2E), 1932» Aocaptan— ter »atlloa at ipsdal rmt» of »»Uf f> 1» Metlo« 111, A« « O«, t. ltlt. aatkoriaad ob Jim M, l»ll r— ———— —MfTTIlBIBB~HlflTHBMWBBBBBMWHnMi l "—- ~~ "----—r~—T" — — —•- ......- — - — ------- - . »„~ - - - razorožit-v Ženevi Upanje na resnično razorožitev, ki bi zmanjšal* napetost mod narodi in pomirila fvet, ao Je razblinilo. Stimson odpotuje domov ženeva, 28. apr. — Iz poteka konference; ki jo bila sklicana, da omeji in reducira oboroževanj e, je razvidno, da ta cilj ne bo dosežen. Sinoči je bik) slišati celo grožnjo o povečanju vojne maSinerije in o pogaženju nekaterih omejitev, ki so bile že odo-brene. Grožnjo jo izrekel zastopnik Velike Britanije. Zastopnfk Velike Britanije je dejal, da bo Anglija obnovila gradnjo bojnih lkdij, ker se Italija in Francija nočeta pridružiti londonski navalistični pogodbi. Ta izjava je bila podana potem, ko je zastopnik Velike Britanije zvedel, da francoski premijer Andrew Tardieu, čigar navzočnost je potrebna, ne bo sodeloval pri razgovorih o pomorskem paktu. Tardieu je dejal, da se ne bo udeležil razgovorov, ker ga muči prehlad. To je bil izgovor, 8 katerim je opravičil svojo odsotnost. Henry L. Stimson, ameriški državni tajnik, ki je nameraval ostati v Ženevi v pričakovanju, da bodo razgovori o razorožitvi rezultirali v uspehih, se je odločil za odhod. V petek odpotuje v Cannes, Icjer se namerava od-počitl, prihodnjo sredo pa se bo vkrcal na parnik Vulcania, ki ga odpelje domov. Ram*ay MacDo-nald in nemški kancelar Brue- ^ ning bosta tudi v kratkem zapu- jjl^fti*.. Zmaga insurgenlov v spodnji zbornici Porazili so propozirijo glede redukcije plač zvcanim uslužbencem. Vprašanje legsliziranjs piva spet pred zbornico Washington, D. C, 28. apr.— Koalicija insurgentov v spodnji kongresni zbornici je včeraj ponovno izvojevala zmago a sprejetjem amendmenta k davčni predlogi, katerega je predložil kongresnik Fred A. Britten iz IHinoisa. Originalni načrt, katerega so zagovarjali in podpirali voditelji republlkanake in demokratske stranke, je predvideval redukcijo za 11$ za vse federalne ualušbence, katerih letna plača je tisoč dolarjev ln več. Sprejeti amendment določa redukcijo le na dohodke od $2,500 naprej. O propoziciji se je vršila vroča debata, toda vodstvo obeh strank je doživelo prsv tak poraz kot pred par tedni, ko so insurgentl ubili predlogo glede davka na blago. Vprašanje legaliziranja piva je spet prišlo na površje, ko je kongresnik John Schafer iz Wis-consina citiral izjavo zakladnl-škega*tajnika, da je davek na pivo 1. 1919 prinesel vladi $400,-000,000 dohodkov. Rekel je, da bi bile redukcije vsake vrste nepo-trebne, ako bi kongres dovolil varjenje pivain naložil davek na pivo, kar bi bil not, dr V RAIIKALRO GIBANJE MED AMERIŠKIMI DIJAKI - < ^ Studentovnkl dnevnik Indorsiral novo radikalno organizacijo. Diploma je izgubila veljavo. Konferenca v Chicagu Izrek pordte razjezil sodnika C štel je porotn stili obtožene ker ao opro-ikalce stila ŽfeneCO, tfktf^lf*atttiaclja n* obrne na bolje, kar pa je skoro izključeno. « — Zastopnik Velike Britanije je razočaran, ker nI mogel pridobiti Francije in Italije, da, bi se pridružili navalistlčnemu paktu. Rekel je, da se je Anglija zadnja leta zelo trudila za dosego redukcije oborožeflja na morju. Ako bi Francija in Italija podpirali Veliko Britanijo, bi bila danes situacja drugačna. Francoska delegacija je Izjavila, da se nI ustrašila grožnje Velike Britsnlje glede povečane oborožitve na morju, toda vznemirja jo manever, a katerim hoče Anglija ustvariti nezaupanje v Ameriki, da bo slednja zavzela Ae bolj agresivno stališče napram razorožitvi evropskih držav. Stimson in premijer MacDo-nuld sta se sestala na tajni konferenci kmalu po tem, ko je pri-Ala vest, da se Tardieu ne namerava vrniti v Ženevo. O čem sta se zagovarjala, ni bilo pojasnje-no. Navalistični eksperti pravijo, »la sta Francija ln Italija že prekoračili določeni standard pri gradnji vojnih ladij. Tonaža francoske mornaHce znaša 488,-627, italijanske pa 809,201, kar je 100,000 ton več kot predvideva določeni standard. Vsi po-»kusi Velike Britanije, da Francija obnovi pomorska pogajanja Italijo, so se izjalovili. Eksokadja abaajarih Bojazea New York. — (FP) — Alaha muki vrhovni sodnik John C. Anderson je na aplikacijo Medna rodne delavske obrambe odgo->«ht. je pisal organizatorju1 lik protestni shod. Chlcago. — (FP} — 'Takoj se poberite is sodne dVoran« In pridružite ae komunistom," je vpil munlcipalnl sodnik Thomas A. Green, ko so porotniki spoznali 11 moških ln žensk, ki so bili obotoženi upiranja policiji ln is-gredov, zs nekrlve, Obtoženci so bili aretirani, ko' so demonstrirali pred uradom jnponakega konzulata. Demonstracije so rezultlrale v policijskem navalu, pri ksjterem so bili trije policaji ln več, demonstrantov ranjenih. ! , Obtožence je saiovarjal od->ldman, čigar govor je imel velik ^vpllv na porotnike. Proaekutor je argumentiral, da so optoženci eo-vražniki ameriške vlade ln zg* hteval težko kyen, toda porota je bila drugačnega mnenja ln je podala oprostflnl izrek. To je roztogotlk) sodnika Greena, ker so nI mogel maščevati nad žrtvami. Green je bil že parkrat kritiziran po Članih odvetniške zbornice radi njegovega pristranskega obnašala v sodni dvorani. Pred nefc^j meseclje dal aretirati mehiškega konzula, ker je protefUral preiti krivicam, ki so se god^e mehiškim državljanom na soolšču. Iz tega incidenta ae je razvila mednarodna afera, ko je vložil protest mehiški poslanik pri vte|dl v Waah-Ingtonu. Steve Chuck, katerega jo policija obtožila, da jo ranil tri njene člane, es bo moral zagovarjati na seperatni obravnavi. « Po aretaciji so policaji in detektivi zaprti obtožence' v tesne cellee ter jih pretepli. Dali jim niso nlkake hrane 24 ur. Domneva eo, da so policaji namenoma mučili arotirance, ker so slutili, ds bodo na sodišču oproščeni. JAPONSKA ZATIRA SEVOLTOV MANDŽURIJI Komisija Lige narodov bo opazovala utilitaristične operacije. Prodiranje japonaklh čet proti sovjetski meji Nspostavna redukcija mesd Chlcago, $8. apr. — Okrožni sodnik Thomas Taylor je včeraj podal rassodbo, da je bila redukcija mezde sa petnajst odstotkov, katero Je okrajni odbor odredil v prošlem mesecu sa uslužbenca, nelegalna. Dalje je sodnik razsodil, da odbor nI imel pravice poslati usltižbence na brezplačne počitnice prošlo poletje. Odbor je odtvdU redukcije, da prihrani vsoto $780,000. , —mr- Kon traktor Ji mižali lestvico New York. — Vsi gradbeni kontraktorji v- New Yorku eo znižali mezdno lestvico za Prizadete so vse stroke. Zidar-JI (n železostavblnskl delavci bodo po h »naju, ko stopi lestvica v veljavo, prejemali po $12 na dan, ostale stroke pa po $10. U-nlje te lestvice nlsO podpise le, smpak ae proti redukciji ne bodo borile. Mukden, 28. apr. — V smislu instrukclj vojnega ministra Sa-dao Araka so japonake armade obnovile mllltarlstično kampanjo v rasnih krajty) Mandžurije. Cilj kampanje je ponovna in kompletna okupacija. Komisija Ligo narodov, ki je bila poslana v Mandžurijo, da aroučl situacijo, bo opazovala japonske mllltarietične operacije. Te so bodo rasširile do sovjetske meje v bližini Vladlvo-stoka in Khabarovaka, od koder prihajajo poročila o veliki koncentraciji sovjetskih čet. Ruska sila uključuje štiri dlvlslje ln krog dvesto letal. « General Sigeru, vrhovni po-veljnik japonske armade v Mandžuriji, je odredil tri brigade v teritorij neverno od Harbina. Te brigade prodirajo ob reki Sunga-rl in ob progi kitajske vshodne želesnloe. V dlstrlktlh, Jcamor so bile poslane jap6nske čete, prevladujete revo!ta ln anarhija. Rebeli so požgali ln raadejali veliko število mest In vasi. Poročila Is Harbina se glase, da so rebelne čete, katere vodi general U Tu, zasedle važne postelje v bližini Sanslnga In se pripravljajo na odločen odpor proti Japoncem. Situacija v provinci Kirln je zelo napeta. Japonci ao radi toga mobilizirali šelesnlške čuvaje in asadnlke ni ski železnici v svrho transportacije vojaških čet Japonci pravijo, da je maršsl Cang Hsueh-liang, odstavljeni governer Mandžurije, kateri ea sedaj nahaja v Pelpingu, odgovoren ss napeti položaj v Mandžuriji. Medtem pa postaja altuaoi/a v Harblnu, kjer se nahaja j*t»ft» ska ga m i zija 20,000 mož, šeda-ljs bolj kritična. Ugrabljenja ruskih In kitajskih trgovoev so na dnevnem redu in pripetilo se se je še večje število bombnih eksplozij. Včeraj' je drhal balo-gardistov navalila na glavni u-rad kitajske yzhodns železnice In zahtevala zaostalo mezdo, katero Je sovjstska uprava zadržala, ko je odpustila belogardiste is železniške službe. Hitlerjevi uspehi v nkmiiji Hitlerjeva jtranka bo Igrala glavno vlogo pri formkmnjM deželnih vlad Nsw Yoi4 - (FP) — Volilni Isld m p« t/h nemških državah pokasuje, da Je Nemčija danes bližje clvllnj vojni kot kdaj prej od ponesrečene komunistične re-volte t l«i3. Velike fašistične pridobitve, večinoma na račun desničarskega krila, ki aastopa srednji sloj, so postavite Adolf Hitlerja na važno mesto. On bo lahko diktiral pri formiranju vlad v Pru-siji ln ostalih državah, kjer so se prošlo nodeljo vršile volitve. Komunisti so dobtll 87 ssdsšev v pruski zbojmloll Ako m bodo ti vadršall glasovanja, bodo fašlatl In njihovi aaveanlkl prišli na vladno krmilo. Hlndenburgova zmaga pri predsedniških volitvah Je sago-tovilo, da bo Relohswehr (mili-oa) ostala lojalna republiki. A-ko ss bodo fašisti povzpeli do moči v Prusijl, bo pruska policija odgovorna stranki, katera ae ogivva sa restavriranje monarhije. Ta situacija pa bo po mnenju Foreifn Pol!cy Aaa'n do-vedla do civilne vojne. ; Radikalne atranke ao vznemlr-jene, ker ao tsgublle veliko število sedešev. Socialni demokrati so Imeli pred tremi leti 187 sedešev v pruski sbomicl. sedaj jih imajo le 98. Komunisti so od lota 1409 pridobili samo en sedeš, fašlatl pa M*. Fašisti sa ssdaj najmočnejša straaka v Nemčiji, ker so bili socialni demokrati potisnjeni v oaadje. 3B m ^iNMtfMPlHI KONGRES SE PRI PRAVDA NA RE-DIKCIJO PLAČ •l*o svsanih uslužbencih lopat s veliko sekiro. Budžet notranjega dspartmsnta znižan sa SS odetuikov sprejela cel šop progresivnih ln rsdlkslnlh resolucij nanašajoč se na šolske zadeve ln zunanje probleme. Ifa konferenci so bili zastopani študentje iz U višješolskih institucij srednjega zs- Ren. Johnson zs prtcasnjs Rnaije WsMWngton. — Za priznanje sovjetske Rusljs ss je Javno Itn rekel tudi senator Johnson Is Kalifornije. On Je član senatnega odseka zs zunanje zadev« In pravi, da Je odlašanje prtsnanja "ekonomsko Idlotstvo," ksr vla-ds s tem zsplra pot togatl trgovini z Rusijo, žrtve Industrij Columbus, O. — Devetsto delavcev Je bilo Isnsko Isto ubitih pri dslu v industrijah te drŽave ln nad enajst tisoč poškodovanih, se glasi poročilo državna In dustrijske komisije. Uborltt In pristaši bivšo vlade I naeprotujfj* kršenj« pogodbe med Irsko In Veliko Britanijo stavke v Mesta, fsMovaklja. VellU stavka rjev. Dnblin, 2$. apr. — Predsednik Svobodne Irek« dršave Bamon de Valere je naletel na poteškoče, ko je urgiiml sprejetje svoje predloge glfde odprave prisege svestobe snglsiksmu kralju. Potek všerajši^e debate je pokazal, da bo **ral aprejetl nekatere amendmente, prodno bo zbornica odobrila načrt. Raspravs so pokazale, da ae De Valera ne more zanesti na poslance laboriteke stranke, ki vzdržujejo favnotežjš moči v zbornici. TI so pripravljeni na opotlcljo proti vladal politiki, ker hoče reševati sentimentalna vprašanja kot Je prieega lojal-nostl, zansmarja pa važne oko-nomske De Valera je včeraj došlvel poraz, ko ja predlagal, da »bor-nlco dlskutUra o njegovem na-črtu. Proti predlogu je protesti ral laborlt Horrissey. Zahteval je, da zbornica najprej razpravlja o problemu br*zpoa«lnoatl. Pri glasovanju js bil Ds Valsrov predlog porašen s 74 proti 66 glasovom. Vil laborltl, o katerih j« predsednik pričakoval, da bodo podprli njsgovo stališče, so glasovali proti predlogu. Po končanem glasovanju Je oposldja zahtevate, naj De Valera rsslg-nlra. Ds Valerev otvoritveni govor dal v volilni kam[»snjl, In ds to tem urglra odpravo priasga lo-Jalnoeti snglešksmu kralju, žel Is ispolnltev obljube, katero Je dal v volilni kampanji, In da to še ne pomšprt kršenje Irsko-an-gleške pogodbe. NJemu Je sledil bivši prsdsed-nlk CosgrsVš In voditelj opozlcl-Js. Cosgravo ie argumrfhtlral, ds more Irska spoštovati mednarod-ni fiakt In ne sme kršiti določb, ki Jih pogodba uključuje. Cos-gravov prlflaš Fltsgsrald se Js i mi norčeval Is De Vslsrova Izjava, v kateri je rekel, da želi mir. Fitzgerald je obsodil vladno politiko, ki po njsgovem mnenju Ura Irsko v propast. Waahlngton. — (FP) — Nižja zbornica kongresa se bo najbrž isrekla sa snišanje plač vsem federalnim uslužbencem. Za to akcijo je mašlna obeh strank nkmazana znotraj in su-naj, da dvigne aekiro ln lopne po sveanlh delavcih počea ln po-dolgem. Znotraj jo mašo administracija, sunuj pa velebiznis, ki kategorično zahteva redukcijo. Ako je merilo reaultat glasovanja o znižanju budleta notranjemu departmentu, ki Je v tesni svesl s kampanjo "varšovs-nja," tedaj ae bodo "delavski prijatelji" z veliko vačlno izrekli sa snišanje plač. Za snišanje budleta temu dopartmehtu sa 38% je glaaovalo 269 kongres-nlkov, proti pa 42. Prisadeti bodo vsled tega največ geologlčnl survsj, biro sa prosvoto in biro sa indijanske sadove. 788 usluš-benoev, ki so mislili, da imajo stalno slušbo, bo izgubilo delo samo v tem departmentu. Is budšeta je bila črtana tudi postavka dveh milijonov sa boulderskl jea, katero dalo je pod kontrolo notranjega dspartmsnta. Kot Je rekel kongreanlk Smlth iz Idaha, je bUo to črtanje le fekarlja, ker bo ta vaota prišla pred kongres ponovno kot dodatna aproprlacija. Bil je le fr lltlčnl trik, da se pokale čimveč-je "vartevanja". V resnici pa U ma ta trik lahko resnejše uosle-dSe, ker Uhko ukini vae kon-atrukcijsko delo pri tem Jesfi. Ako pr\(U do tega, bo 4000 delavcev ob dalo In gradba bo v-trpela voHJo materialno škodo, V znamenju "varlevaaja" se delajo vajlke stupldnosil, ki moje na bkpnost. Kjer b| kongres v resnici \ihko brez škode la delalo prihranil atotlne milijonov: pri znižanju vojnega budleta sa polovico, ni nobenih isgledov, da to zgodi. Velebiznis sahteva le, da kongres onesposobl take vladna funkcij«, ki Imajo tendenco ohraniti ali svišati dobrobit delovnega ljudstva. 8 to kampanjo Je tudi sijajno uspel, ker ao se kongreenJkl pričeli le kosati med ssbo, kdo bo la čimveč Je "vsrčevsnje." , Voditelji starih strank v niš-Ji zbornici so se tudi sporasu-moli na skupen nastop, da ae da predeedniku vso moč ss poljubno reorganlzlrsnje vladnih de-partmentov. Vso to pod krinko, da sa "znižajo lsdatki.N In ker je mano, da administracija z ve-lebiznlsom vred smatra kot po* tratnoat vss izdatke sa vidite-vanjo otroškega In ženskega biroja ter svezne trgovinske komisije, ker vss tri branše ehiši-jo v svrho večjs protokoli« Javnih Interesov, se še sedaj ve, da Jih bo Hoover tako reorganiziral. da podjetniki in velebanklr-jl ne bodo Imeli povoda sa pri- Največj« slepilo pa je trditev administracij« In njenih podpornikov, ds bo z redukcljsml plač ivssnim uslužbencem ursv-novsšsn vladni proračun. NIČ ta-ksga ss n« more sgoditl. ker vlsdnl d«flclt znaša petkrat več kot pa redukcije. V resnici je te I« napad na pridobitve zveznih uslužbencev, ki ao zadnja leta pričeli nekoliko lagljo dihati, ln J« d«l načrta ve-lebanklrjev zs d«flacljo dela v-ekftt plač na vsej črti. To je razvidno Is HooverJ«v«ga načrta, kateregs mu narekuje Wall street. ki predvideva poleg prisilnih "počitnic" — neplačanih seveds — tudi uničenje osomur-nlks in nekaterih drugih ugodnosti. Osemurnlk bo uničen s tem, ker nsčrt predvldevs od-l>rsvlj*iije plsč« In pol sa nsd-urno delo in znižanje lestvice ia nočno d«io poštnih uslužbencev. (Dalj* aa I. sUssl.) j. • J- PROSVETA THE ENLIGH1LNMENT PBOSfBTl iz nmelbi * W 15-letnlca ' In obračun pride tako gotovo, III.—l>nevno čitamo kot je bil izvojjen soc. župan v West AMIsu. DmUum v <*!•»• J«. mm prtmmr iMan* ti. pmmmU. * •>■ Jp S «m J» >mi. Možje »o dobri I Jevni molje, katerih imena ao vedno pred, nami, večinoma niso slabi, kolikor ae človečka slabost dandanes v splošnem razume. Po moralnih in socialnih predpisih, ki se nsm le od nekdaj narekujejo z viijlh in rešpektiranlh se-deler, so ti molje večinoma dobri. Hoover, 8mith, Roosevelt, Rltchie, Baker, Borah, Carmsk, Csrner — in cela vrsta drugih —- najbrle ne pretepajo svojih žen in jih ne silijo, da bi ribale umszsn pod; ne pošiljsjo svojih majhnih otrok na delo v tovarne; ne kradejo jabolk ali krompirja ns trgu. Ti molje vsekskor ne občujejo z vlsčugsmi na ceetah; če kaj pijejo, pijejo dobro in zdravo pijačo, ne grdegs strups; vedno sps v mehkih in toplih posteUsh, ne ps med "burni" pod mostovi sli v luknjsh mnogih "Hoovertownov" po dslsli — kskor dandanes delajo mnogi njihovi "isgubljeni" bratje, ' v* TI molje niso Ae nikdsr skebali v rudnikih ali kanalih za odtekanje gnojnice. To js fakt kakor Je solnce ns jssnem nebu I — Ml bomo ssdnji, ki Jih obdolžimo umora, dstomora, bratomora sli očetomors (glede ssmomors ss rezerviramo) ... . Vsi ti možje so osebno dobri, čisti In moralni v besedah ln dejanjih (za misli ne vemo) kot jim nslsgsjo pravila obstoječa družbe, drlave In oerkve. _ i So le drugi molje, ki nsstopsjo v jsvnosti. Tudi ti so dobri. Ns primer fsther Cox. Polten samec. Zmeren in vzdržen. Father Cox se zelo tsn^tna za brezposelne delavce in radi verjamemo, da ga arce boli, ko vidi toliko bede in trpljenja po deleli; nsjb^že je on aam tudi raven, ker sproti zdaje za brezpossine vse, ker mu ostane od plače. Vendar ps kot dober kristjan spi doms v postelji. |(ed propadle "burne" se le ni pomAal... Lahko bi omenili le druge, pa nI vredno, kajti raauttst bi bil lati: val so dobri, čisti ln posten. Skratka: molje, ki so na krmilu delele ln korporacij, ki nsrekujejo zskone In vodijo množice, ki objokujejo revfle in uživajo retpekt, so lshko dobri moije tu Mfvetfi pottenfaki v svojem piivstnem ln ossbnem življenju. Proti njihovim osebsm nimamo nič. Ali pa so zsradi tega tudi ekonomske in so-cislne razmere v deleli dobre t Ce so vlsdsrjl osebno dobri, sli je tudi njihovs vlsds dobra u vse poltens ljudi? Ako eo milijonarji dobri, sli so tudi njihovs korporacije dobre ss delsv-as? Ako so politični voditelji republlksnske ln demokratske strsnke dobri, sil Je tudi njihova stranka dobra in polteno? Oh, da, možje so oeebno dobri — ampak njihov režim, politični In ekonomski, Je proHe-to *lab! Kaj nam torej pomaga vas ta dobrina? KsJ nsm pomags poštenost voditelje, če ps je njegovs stranka nepoštena In vadrluje ter podaljtuje največjo krivico pod aolnoem? Možje ao dobri — Isti dobri molje pa se-gerar/e/o kapitalnem, ki povzročs masno mi-serijo, masno klsuje, masno trpljenje ln mesni samomor I Dobri ao — kljub temu zagovarjajo In branijo sistem, ki kuje privatni dobiček It teleec otrok v tovarnah, kl uničuje llvila, ki povsročs in trpi na sni »trsni čezmerno razkošje. izkoriščanje, odiranje, korupcijo, komercialno prostitucijo, sistematično laganje In sle-parjenje ter izdajatvo In persekutiranje vseh poštenih In pravičnih Idealov, na drugI strani pa maano stradanje In pogrešanje milijonov ljudi v vedno večjo bedo in propast! Father Cos je dober mol — a tudi on zagovarja danatnjl ekonomski nistem v bistvu, fun-dame nt tega aistema, ki povzroča brrrposd-noat in vee druge zločinske punlcdice! Ali Je to Iskrenost? Ali nI fsther Coz — s vsemi onimi vred. ki mu sledijo — "Simplr Simon"? KeJ ime človeške družba v splošnem dobrega od dobrih snsčsjev odgovornih in neodgovornih posameznikov ? Nič! Milijonkrat nič! Delavec, kl ima le ss orehovo lupino pometi, mora vedeti, ds Je boj ta dot,Ve osebe abeo-lutno zgrešen. Poaemesnikl ne pomenijo nič v splošno*!i. Delavec ss mora tvoriti aa dobri * prinrip*. V tem Je relHe^ ne pe v posamesnlh dobričlnah! La SaHe v Prosveti dopise ns^ih rojskov o slabih delavskih razmerah vsepovsod. Tsko Je tudi pri nss, ker nas Je prevtako Hoover oplazil s svojo prosperlteto. Dela *i, kdor pa delu, mora delati za sramotno nizko mezdo. Ni čuda, ds so ropi, umeri ln ssmo-moH ns dnevnem redu v Ameriki, ki vladajo take ra#ert in pa korupcija. Prvi maj je praga mednarodnega delsvstva. Letošnji Prvi msj bo zs našo nsselbino še pcmaimega pome/.«, kajti toga dj£ bomo slsvili lMetnico tu-kajanjega Slovenskega doma, ki jota nas velikega pomena. Pred-nssov, katere se je ustavilo hoditi v premogorov. Prvi javni pohod je bil na 18. aprila, drugi na 14. zjutraj. Mnenje teh ljudi je, da ne bo šel no-teden več v jamo, dokler traja stsvks. Tsko delo Je precej o-pssno v tem kraju. Večji obsežni pohod (karava-ns) Je bil 20. sprlia. Pomiksl se je Iz West Frankforta čez mesta Benton, Buckner, Seaser, (-hris topher, Valller, Zeigler, Royal-ton, Herrin, Msrion, Johnston Cfty in nazaj v West Frankfort v baseball park, kjer je imel govor J. Walker, predsednik 12. distrikta. Obiskalo ee je skdro vee premogorove. Pot je bile dolga 87 milj. Vozili smo se ln oblju ugi Je bil dr. Baxter, novi ljube. Dobri m*iaJai prinaipi. dober »ociaUti gram In velike, močne ori/esi»ie|/a, kl korsks ss temi principi In tem programom — to Js sd!> Ui isho«i Is denašnje miseme la kaosa! _ pen. utal Je epuan govor tolmačil stvarno tar napov isjpolnoms novo dobo ts mesto. Stal Je sredi med gos-dom cvetlic. Ja Člpvek Is po osebi prijazen, uljudsn in inteligenten. Njegov govor je bil odkritosrčen in mnolles je bila pre prlčana. da ima mesto Wsst Al-lis poštenega človeka sa lupsas. Zunsj dvorans Je bila prav tako velika množice ljudi, ker. niso mogli vsnjo. Apeliram na sodruge la todru-gidje. naj bodo previdni a dopi si, da ne pride do kaklnega ae potrebnega prepira in polemike v nsšIh listih, kajti letoe i še mnogo dela« kar aa razne konvencijo ter sbori In volitve. čaka nas mnogo dela, ka teremu moramo ponvetltl vee čas In vao nato energijo. Prosveti in Prolttarcu naj ne bo prostora ss bssedičenja In bres-lionSembne polemike Ta dva II sta sta nam mnogo korlettts ln pri|s>mogls do naše velik* sms ge pri rsdnjlh Mestnih volit veh Bodimo previdni in dshijmo skupno, de obcsČunamo s našim skupnim sovražnikom združeno Tsjaik. ra več O stavki v lllinoisu ' Want Frankfort, IU. - 8tav. s avti in trosi. Kdor ^ kurivo, mu je dsls o K Pohoda se jf udef tisoč premogailev. men tegs pohcds je bil: ds irgitaiaacija dokaže, ds Js še »kppsj, Čeravno so operaterji ns k^ venci j i v Chicsgu naglsšsli, is smo razdvojeni. Kakor pri vsaki tski priliki. io tudi tuksj hoteli komunisti, miroma hotel je M; R., usiliti neko resolucijo. Presno Je pa prišla ns svetlo, je bil ts njen tponsor M. R. ustavljen po predsedniku Charliju Reynoldsu Re-et združeni kakor nekdaj. Seno "čife" je treba odatraniti, ti-ite, ki ao sistematično uničili nekdaj tako mo^no organizacijo UMWA.—Frsnk Kocbovar. O 10-letnici firuštvs '•Združenje" Weat Allla. Wls—Proelavs 104etnice društva Združenje št. 104 SNPJ dne 17. aprila se je izvedla v najlepšem rodu. Popoldne bi ae bil imel začeti program, ksr je pa bilo jako lepo Vrsme, niso ljudje napolnili dvorana. Bila eo sicer ven omizja zasedena in po sredi dvorane ao se. vrteli mlsdi pari: Ker smo jih) na večer več pričakovali, amo odložili ves program z^ zvečer ter sklenili, da ss prične točno ob 7. uri. Res, ie pred omenjenim časom je bils dvorana že polna, pol ure pozneje pa le napolnjena do zadnjega kotička.' Pozneje so povedali, da ae je moralo veliko ljudi vrniti, ker niso mogli v dvorano. Točno ofc 7. uri> je dek^tvoni predsednik pozdravil ntvzoče. Nato je bil predstavljen vea uatanovni odbor, razen našega bolnega aobrs-ta Frank Medleta, kateri bolehs že nsd 2 leti. Mlada članica Sylvla Kodre je vsakemu usts-novnemu odborniku s primernim pozdravom izročila pječi nagelj, nakar Je vsak ustsnovni je tudi kri poelenosl nebno lepo se ps tudi zahvalim našemu bolnemu sobratu F. Me-dletu za njegovo pretto delovanje vss lete, dokler gs nI kruta bolezen priklenile na dom. Ves dele je deloval kot agilni odbor nik našega društva, bil je zapis-niksr, v nadzornem odboru ter dve leti predsednik. yse naše članstvo mu šeli, ds bi dzdravil, te povrnil med nss ter zopet delal med nsml. O 1( Met nem delovanju Je bilo podano podrobno poročilo, to je od 16. jsn. 1022, do 31. dec. 1981. Tu je izčrpsk omenjenega poročila: Ob ustanovitvi je društvo štelo 24 članov. Največjih je društvo štelo leta 1980, ln sicer 817 članov v #lan#kem ln 180 v mladinskem oddelku. Danes šteje krog 270 v članskem in 106 v mladinskem oddelku. Vzrok, da po* l rterenee Harrow (deeao) ss sdaj mudi na Havaj*lh otokih, kjer v dražbi i Ge*. S. Uleuro« (leve) sagevarjo Miri kl aa obtoleal umora mladega Havajca. Jih je ve-leško govo-Allis," na-dolga kriza endar radi krize jih ša ni doati izgubljenih, ao aftmreč rajli postali pasivni kakor pa črtani. Tudi umrlt fc v 10 letih 16 članov: 14 v 51an-akem in 2 v mlnd. oddelku. Hag jim apomin! Veega danarjia »mo mm na jednoto 110 letih |7l, prejeli pa od Jednote $4Z, kot prejeli 129,23*,-smo naplačalj as vsa- varpvglsilne le še Skupna vfota nski oddelek) zavarovalnine znaša |190,96a(K). Na to taoto amo plačali 126,637.29, imamo as plačati $164,412.77, ds bi ll toliko kolikor amo zsva-srii. Ako bi plačali vaakih 16 let toMl^s kot smo prvih 1Q let, bi nas vzelo še 60 let, da bi to vsoto skupaj spravili. Kakor je pri našem društvu, ni nič bolje pri drugih, morebiti kje le sisbšo. To primero pokszujem zato, ksr se velikokrat čita v osveti od raznih članov, ki pravijo: zakaj ao Aaklade, zakaj izredni asesmenti, «*j jednota premore nad 4 milijone dolarjev? Pojteislita,7ila ima tudi krog 60 iM čla^pv. Torc!j nam tudi dolguje veliko, veliko več kot 4 milijone dolarjev, ako bo-mp Hoieli, da se za nami iiplača zavarovalnina. \ Za nastopom ustanovnega odbora je govoril jednotin tajnik Fred A. Vider. Povedal je mnogo o društvenim in jednotinih razmerah. Nazadnje je govoril tudi o političnih borbah in občinstvu se je prikupil z njego-vim gpvorpm. Govoril bi bil še več, ker amo pa imeli za večer precej dolg program, se je omejil in mlada članica mu Je poklonila rdečih rož. MsrtinŠkova godba je igrala ea ples. S kratkimi govori so nastopili naš novi vestaHški soc. župan dr-Bsxter ter dva soc. Izrazili ao se, da se ns naši v« lici počutijo kakor doma in Jim je jako žal, da ne - " našega jezika, da bi razumel slovenske govore. V spodnj v oran i so se tudi pokszali kot kVl^kdanjti. Rekli eo na, J" sme nobena naša veselica njih. Tudi ti trije so jeli od mlade članice 8. K« rdeče nageljne, ^■■fl Nastopili so pevci soc. zbora NspreJ in zapeli "DeUvsko pe-aem", "Soči", ter koroško narod-0 pesem 'Moja kosa je križava.' Mi so lepo in sa vsako pesem so prejeli aplavg. NaatopUi sU mladenki Ana Versin in Stefa-nis Kodre, ki sta lepo igrali skupaj na eno pijano. Tudi njima ae Jo odf valo občinstvo v zahvalo. Zadnja točka Je bila igra "Med brati." SlMal eem, da ae je nekaj igralcev pritoževalo, da-so morali predolge čakati s igro, kar pa oaj oproste. Krivda ni bils moja. Sklenjeno je bilo še poprej, da igra bo aadnjs, torej Je nisem mogel prej spraviti ns oder. Igra Je bBa dobra ia Jako pomenljiva. Po igri je lepo za-1 aa njegovo staro hsrmoni-76-tetni rojsl, ki asm ga sH-šsl že v Pennsylvsniji le pred 29. lati. Njegovo ime Je Anton, priimek pa sem pocsbil. Je pa gotovo it Stafe godbeniške rod bine. kar on Je oče Tony Mar tinškove matere, torej Tonetov stari oče. Kar pa jo kovlh znajo val igrali, oče, brat-je in sestre. Kljub slabim čseon bo TJ slsvja drultvenl blagajni ostsl stotsk, do česar Ja pripomogU skupnost ter priJateljstvoH|| članstvom in ostalimi rojaki. Kot predsednik as v imenu dru Itva It 104 SNPJ vsem ekupsj teh valju jem zs veliko jno-letnici: gL Vidru, soc. mestnim Nsprsju, igralcem. ■'Venera" št. 192 "Sestre Slovenije" Št. Jt*ZS, Članom ln članicam društev it. |6 SNPJ in št | JPZS. vsem rojakom in udeležencem k vsem Stanom ns naši veselici ss vsstno dalo. Ker članstvo ni dosti čass ss zabavo na ve-vabim vse skupaj ns pri sejo, katera ae vrši 18. 0mnp as Je udeležite, ps bomo po aaj 1 "zakrpali" kar smo ssmudili. Kakor smo akdno zadnjih 10 let, le zansprej. Ako kali iskrica mir med članstvom, opustimo to sedaj ob 10-letafcl ter si podaj mo roke, ds igral ko 71 in vasino 5Lx ma*a.d mo po na vaaattel delovaU M kakšna PEtBK APRILA. Na razpoku dveh kultur Ce docels trezno premislimo, ds nsjipočnejii stvsrnik kulture umira v brezposelnosti od u de, lakote, mrsza» moramo nujno najti dvoj^ najmočnejših protislovij, kar jih kultura pozni« Ns torišču teh dveb protislovij bo nedvomno stopila kultura za sno stopnjo više . . Poakušajmo kratko in jedrnato opredeliti biatvo obeli protialovij! * Prta, vse do današnjega dneva in še dan* vladajoča kultura nosi naslednji pečat: borba sa vsakdanji kruh! ^ Iz efeupa, bede lakote, ssj je veliki genij izrekel, ds je naposled tudi kultura le ediek dSkononliskih razmer! ~ nastaja novo kulturno stremljenje, ki nosi nsslednjl pečat: borba, ki hoče odpraviti borbo za vsakdanji kruh! Kajti kruh je naravna pravica vseh, od katerih narava terja življenjr. Tragika današnje kulture — pozabiti pa ne smemo, da je tudi to, kar tukaj imenujemo tragično, zgodovinsko nujno! — tragika te kulture je v tem, ds je njen lsstni stvsrnik hkrati njen mezdni soženj, kultura sama ps sužnjk posameznika brez — kulture! Z drugimi bejf dami: Boj gre po stremljenju kulture, da se reši sama iz spon — zakaj ona je v okovih! in med stremljenjem posameznika: biti gospodar kulturi... Na vsem početku smo rekli, da Je paradoks kulturnega ustvsrjsnja takšen, j£ ustvarjajo mišice misli, misli ps dsjejo mili-cam Življenje. Razumeli bomo, zatorej, da jO kultura organizem, ki bi ae moral sam v sebi zadušiti, čeie zakladnica ne bi odprla vsem, kl so svoje energije is pred tisočletij usmerjali v to prebo?sto zakladnico ... V propast kulture nO moremo verjeti, zsto motamo verjeti, da ae bo ta zakladnica danes ali Jutri odprla prav vsem! Protislovje v zasužnjeni kulturi sami na~ V dru- .......... ..... ...... da je jiujno _____ nove kulturne tvorbe, kulture delovnih množic, kulture velike Skupiftatl. -S tem smo prilli do spoznsnja in dou naše resnice, poudarjam: naše resnice: bistvo prve kulture egocentrično aH t kultu je dolžnost vseh, pravica mene ssmega, ti Je bistvo novo Porajajoče te kulture: Ku delo je dolžnoat naa vaeh — kulturne pridobitve so prav tako pravica nss vsčh t Slednja kultura Je torej -i v vsakem itotfechi vstčlov^ka, kultura velike skupnosti delovnih množic. de ens važna razlika je med tema kultura Prvo so prav; tako ustvarjal« deloVnO ce, kakor ustvarjajo drugo, a i»rvo so lf nezavedno, in^dtem k zavedno. Zaman iščemo zatorej v njihoue volja in ko najd^tn^ V dh mnoiic. Id recimo: ne omenjam jwko. ičnegt konta gi strani! Ali nad kultura pO vseh svojih sami na «r in protislovje med njo samo (razkrajajoča se testnem nesoglasju) ttr kulture lačnimi i gi strani je tsko logično in cementpo HH moralo roditi iri oblikovsti ms: in dvoji dru rVi kulturi Pri er vojne mere pri presojanju kulturnih /na tej m mptOfrtih ki biti), pa naj prida tu v etika tisočerih religij sli K konglomerat raznih posvetnih etik . .. Prs in to prav v vsakem pogledu (saj ne itiore 1„..., ficirana etika konglomerat rasnih posvetnih etik ... Prav za vse velja; Quod lkot Jovl, non ličet bovl — lir ve)ja danes, ne veljs jutri, kar velja v tej oitri-ščini, ne velja v kakšni drugi, kar ; velja Um ... itd. ... Boj med tema je težak, zakaj tudi stvarniki nove reninijo v stari, sakaj tudi stva ture so prav tako Uodje, kakor re . . . in brez kruha naposled živeti . . . Boj je težak! , 1 itma im lagl > ............... Afrika b- nove ki-ržtnci stane mote sain pogoji Za Anglijo pomeni A/rii v Indijo (Egipt, Južna da tajiti, da se poakije Pro/. Obst, član prafaaortlaga kalagijs tehniški fakulteti v Hannovru, oznsčuje Afh-ko sa tropski kontinent Evrope, ki nudi niši celini zsdnje motnosti za olajšanj« JivMJ-skih pogojev. dobiva la Afriko 77% vssh »urovia. Afrika ključ in člen ns poti . Vender ae m tajiti, da se posicije belega ntemena na črnem kontinentu vedno bolj majejo. iz je prišlo geslo,, da pripada vzhodna Afrika tnd-cem. Posledica tega gesla je bila, da s0'ie začeli Indci tJumoma preseljevati v vzhodjo Afriko. Samo v Ugandi jih j« danes že 90fl*> in tako dobiva ta dežela čedalje bolj ii značaj. Ce ae Jndcem poareči razevropiti ko, bo belo pl^me kmalu doživelo v Afri raz. 'i Evropi gre pač saaluga, da je odkrila m"<*< prej nedostopne predelje črnega kontinsHU, avoje moči pa je prt tem močno razcepil« «n 1 tem povzročila prebujanj« črnih pl«men. katerega ni več mogoče omejiti t nobenimi umetnimi aredstvi. ; ^ ^ • Stsri Arthur Brisbane ee vaako leto enkrat spozabi in zapite resnico. Pred nekaj dnevi )* zapiaal: "Ameriška vlada v resnici ni vlsds ljudstva, temveč vlsds oraanizlranega denarja. V nor malnih razmerah to še nekako gre. stop** nes Je organiziran denar — preplašen ds ae ve kaj dela — seto tudi vlada ne v« kaj d«U.. • To Je resnica- Denar Je vladar! Ksdsr pi pride denarna panika, je v deželi vee narobe vlada je brez jrlave. Prave demdkrafije-el »» ne more biti. kajti družba J« raadeljms t rat-rede In kapiUliatlčivi razred, kl Ima deesr. minira vee drugo ljudi In diktira takem- PSOflVBTl Prlaor li riidurnka «Uvk. v Oklu. Driarna milica MIH pramoiro' Glasovi iz naselbin KONGRES SE PRIPRAVLJA NA REDUKCIJO PLAČ 1 ■ ■ — (Nadaljevani« « t. atraal.) S sprejetjem tega načrta bodo eveani asltrtbenei tam kot ao bili pred desetim! ki v*t leti. h-gubili bodo vse važne pridobitve, ki ao al jih iavojevali v povojni dobi. Ampak vetobiml« aahteva to "iienačenje" • plačami in ras-merami v industrijah. Ako bi kongres odklonil ta program sa deflatiranje rveanih uslužbence*, bi bil t« preveč *l*b sfied aul-njera po tovarnah, rudnikih in privatnih uradih. Ti pa na arne-jo smatrati Mk Sama aa bolj-Aega delodajalca kot ter velike korporacije h privatni itkori-Ačevalci. _ Delavski govori ns radloponUjab New York. — V proslavo petdesetletnice delavskega gibanja v Ameriki bo WlHiam Or<*h, predsednik Ameriške delavske federacije, prihodnjo nedeljo ob t; popoldne otvorfl aarljo predavanj, ki jih bo oddajsl Columbta Broadcasting sistem. Vsako p«p-davanje bo trsjalo pol ure in ijfe bo nanašifo na sgodovino delavskega gibanja viAmerftf. Poleg Greena bodo med.g^vorniki M»t-thew Woll, podpredsednik Af*; Speneer Miller, tajfiik delavskega vzgojevalnega biroja; Vietor A. Olander, tajnik ITMnoiske delavske federacije; John P. Frey, predsednik ohijske delavske federacije, in drugi p