TOLMINSKI GLAS
Tolmin, 2. deceu>br» 1944
St. 19
L. i.
Naš kmečki dom
Od vasi do vasi peljejo ceste, pota in steze. Hiše stojijo ob cestah ali pa so odmaknjene od njih in so s cesto zvezane po kolovozni poti. Nad hišami je ponosno dvignjena cerkvica, na križpotjih in koncem vasi pa stoje znamenja in kapelice. Ni je skoraj slovenske vasi brez cerkvice. Po vrtovih in travnikih pa se podijo kričavi otroci, tu se lovijo, tamkaj se gredo žandarje in ravbarje ali pa slepe miši. Iz dimnikov se kadi, morda že kuhajo za večerjo.
To je podoba naše vasi.
V teh vaseh stojijo domovi, eni čisto preprosti in skoraj ponižni, drugi mogočni in ponosno dvignjeni nad ostalimi. Na vseh pa počiva čudno dobra prikupnost in gostoljubna domačnost, kakršne ne najdeš nikjer. In dovolj ti je, da vidiš od daleč, takoj boš vedel: To je slovenska hiša. In če ne bi nič drugega videl, boš moral bedeti, da je ta zemlja slovenska, da so ljudje, ki v teh domovih živijo, Slovenci. Če pa vstopiš v hišo, boš našel tamkaj prijazne ljudi, veselih obrazov in dobrotnih oči. Dali ti bodo jesti in piti ter bodo prijazno in radovedno govorili s teboj. Ko si boš vse ogledal, boš videl, da nimajo nikjer tako lepo, čisto in urejeno ‘kakor pri nas. Če ti bodo oči obvisele v kotu na razpelu, tedaj vedi. da je to najsvetejše znamenje našega kmečkega doma, da je to znamenje tudi simbol našifga trpečega, pridne, ga, a čestokrat zaničevanega kmeta, ki je trd v svoji besedi, a dober v svojem srcu. Vedi tudi, da dokler bo Križani visel v vzvišenem kotu naše kmečke sobe, z razprostrtimi rokami, "kot da bi hotel objeti vse, ki so v tej sobi, kot da bi jih njegova krvaveča in na križ pribita roka hotela varovati na njihovih poteh in jih spremljati pri njihovih delih, tako dolgo bo ta hiša slovenska in ljudje v njej samo Slovenci. Kajti nikjer drugje ne boš našel tega. In vedeti moraš, da vse, kar je našim kmetom svetega, čuvajo kakor zenico svojega o-česa in ljubijo kakor svojo rodno zemljo.
NAROD V
Človeku se v življenju neštetokrat primeri, da pade v nesrečo, iz katere skoraj da ne ve izhoda. Če pa je človek trden in vztrajen, če ni omahljivec, si more in tudi mora pomagati.
Prav tako se zgodi tudi z narodom. Ni g,a namreč naroda, ki v svoji zgodovini ne bi imel temnih trenutkov, če ne morda celo temnih let suženjstva. Todla če je narod zdrav, če ima voljo do življenja, ni nobene stvari, ki bi ga mogla ukloniti ali uničili. Vztrajal bo tudi v trpljenju, tudi v nesreči, a ne samo vztrajal, iz trpljenja bo celo izšel prekaljen, še močnejši, kot zmagovalec. In po trpljenju izkristaliziran bo samozavestno in zanosno začel z novim delom. Tedaj si bo štel samo v čast in ponos, dla je v tipljenju znal vztrajati in vstati v novo življenje. Zgodi se celo, da narod dan svoje nesreče, potom ko je spet vstat k življenju, praznuje kot narodni praznik. Tako n. pr. Srbi svoj Vidov dam, ko je na Kosovem polju padel cvet srbske mladine, pokošen od turških sabelj, praznujejo kot največji narodni praznik. Na Kosovem je bila uničena srbska vojska, nista pa bila uničena srbski duh in srbska volja do življenja, ta dva sla živela in se pripravljala za dan vstajenja, ki je resnično tudi prišel.
Da je naš narod danes v nesreči, morda v največji nesreči, ki ga je kdajkoli v zgodovini zadela, nam je popolnoma jasno. Notranja revolucija, ki so jo začeli in razvneli komunisti s spret-
Še nekaj boš videl v naši kmečki hiši, česar boš najbolj viisel, otroke... Da, kopico i nasmejanih in razposajenih otrok, ki jim zdravje kar žari z umazanih ličec, prijel jih boš za kuštrave glavice in nič se te ne bodo bali. Spoznal boš, kako zdrav in trden rod živi v našem kmečkem domu in prepričan boš, da se ne bo nikdar in nikomur posrečilo, ga zatreti ali potujčiti. Kajti smeje se ti bodo govorili, da so bili petindvajset let stavljeni na trdo preizkušnjo, a se niso dali. »Mi se ne damo nikomur!«; ti bodo Ireklb Če ne boš verjel njihovim besedam, boš moral verjeti kopici brbljajoče dece in razpelu
NESREČI
nosijo svoje taktike im z močjo svoje organizacije, je narod razdelila v dva boreča se tabora. Prvi je tisti, ki je revolucijo začel in ima samo en cilj, izvesn revolucijo db konca pa čeprav preko trupel vseh poštenih in zavednih Slovencev, samo da bi srbi ustvaril »raj na zemlji«. V tem »raju« bodo seveda sužnji vsi tisti, ki svoj narod vsaj malo ljubijo in vsaj malo razumejo, kako velika nesreča za narod, če ne morda celo smrt, je protina-rodni in brezbožni komunizem Prvemu, komunističnemu taboru 1 je v njegovem boju za revolucijo poleg satanske laži ddvoljeno seveda prav vse, s čimer bi se mogla zmaga pospešiti ali zagotoviti. Zato naj se nam ne zdi čudno, zakaj množično pobijanje vseh, ki se ne strinjajo s komunizmom; zakaj ropanje in požiganje domov, kajti ko bo kmet lačen in brez strehe, ga bo lahko ztevolucionireti; zakaj rušenje in zapiranje šol in slovenskih kulturnih ustanov, saj če se odraščajoča mladina ne bo vzgajata v šolah, sploh ne bo vedela, da je na svetu še kaj drugega kot komunizem.
Drugi tabor, torej tabor »reakcije«, je tabor tistih Slovencev, ki preveč ljubijo svoj narod, da bi tako kot komunisti pljuvati nanj, je tabor onih ljudi, ki so v zadnjem trenutku prijeli za o-rožje in se bore proti komunizmu in boljševiški lažnoosvobodilni fronti in njenim razcapanim tolpam, partizanom.
S tem, da je nastal tabor proti-
v kotu, ki sta in bosta ostala zagotovilo, da bo slovenska kmečka hiša živela še dolgo i potem, ko bodo tisti, ki so jo, hoteli uničiti, že davno pozabljeni. Če boš v naši kmečki hiši ostal čez noč, boš moral tudi ti zvečer z vso družino moliti rožni venec, moliti za polje in za živino, moliti za otroke in za vreme, moliti za blagoslov, za duše v vicah in ža srečno zadnjo uro. In ko boš razmišljal, boš moral temu zdravemu rodu želeti, da bi vedno ostal tak. In prijetno ti bo, saj ni lepšega, kot biti gostoljubno sprejet v slovenski kmečki hiši.
Čel je danes toliko naših kmečkih domov požganih a-
komunislov, se ni začela narodna nesreča, ampak je prav to sreča in rešitev za narod. Nesrečo našemu narodu je prinesel komunizem s svojim partizanstvom. Kdor trdi, da smo bili Primorci vsi edini in složni, dokler ni bilo ustanovljeno domobranstvo, je to isto, kot da bi trdil, da je vse do ustanovitve diomorbanstva primorsko ljudstvo blazno drvelo v prepad in da ga je tik nad robom prepadla zaustavilo domobranstvo in tako preprečilo, da nismo strmoglavili vanj. Domobranstvo nas je torej pred poginom rešilo.
V nesreči smo se torej znašli, nismo klorili. Kloniti nikdar in nikoli ne mislimo, trdega boja se ne strašimo! Kajti zavedamo se, d;a je torej samo od nas odvisno življenje našega nar odd. Po drugi strani zopet vemo, dla samo močni in neomahijivi morejo zmagoviti stopati v življenje. Taki hočemo biti! Ne bojimo se žrtev in trpljenja, kajti še močnejši borno izšli iz njih! Nobene skrivnosti in zapletenosti ni! boj je tu. Z bojem je združeno trpljenje, s trpljenjem so združene1 žrtve. In ta boj obstaja iz dvojnega; Iz boja dobrega proti zlu — to je proti komunizmu — in iz boja zlega proti vsemu dobremu — torej tudi proti narodu! Dolžnost vsakega posameznika je, dla se bori proti zlu in tako s temi omili narodlu nesrečo. In čim več nas bo, ki se bomo borili proti komunizmu, tem več garancij bo imel narod za lepšo bodočnost. In nekoč si bomo šteli v čast, da v narodni nesreči, to je v borbi s komunizmom, nismo omahovali.
li drugače uničenih, če ,ie toliko kmečkih družin razbitih in razgnanih, se moraš spomniti, da je tega kriv samo komunizem, ki ni zrastel iz kmečke hiše. Vstali pa so iz kmečkega doma možje in fantje, ki so prijeli za orožje, da branijo svoj dom in svoja življenja pred barbarskim partizanstvom. Iz kmečke hiše so zrastli naši domobranci, in ko jih boš videl s pesmijo na ustnicah korakati čez naše vasi, si boš svest, da bodo ti mladi vojaki premagali okrutnega sovražnika in po zmagi postavili še lepši kmečki dom, ki bo ostal zvest izročilom dedov, to je zlasti narodu in veri.
Kaj so rekli »maršal4* Tito...
15. JANUAR
V enem svojih zadnjih go- | vorov, ki ga je naša OF dala celo natisniti in so ga partizani marljivo trosili po naših vaseh, je »očka« Tito govoril
»Danes imamo svojo na rodno oblast, imamo najvišji organ narodne oblasti v Jugoslaviji, to je AVNOJ... V vsej dobi teh nadčloveških bojev in naporov smo bili o-virani z raznih strani. Z raznih strani so skušali onemogočiti boj ki ga bijejo na- J ši narodi. Toda premagali ( smo vse zapreke in danes m več sile, ki bi nam lahko odvzela pridobitve, ki smo si jih priborili s krvjo in življenji najboljših sinov narodov Jugoslavije...«
Točno tako pravi Tito, kar bi se čisto preprosto reklo: Zmagali smo in nikogar več ni, ki bi nam mogel našo zmago spodnesti. Točno tako izzveni cela prva polovica j Titovega govora, morda bt • dodali samo še to:	Zatorej
gorie bclogardistoml-
Ker so partizani mislili, da nam bo zadostovala samo prva polovica govora in nam bo dovolj ob sladki besedi »zmaga«, mislili so, da nismo tako »neumni«, da bomo brali še drugo polovico, kajti navsezadnje je govor le malo predolg, so šli in natisnili cel govor. Mi pa, neumni kot smo. smo prebrali do konca. In kaj smo našli? Tito vzame besedo nazaj, nič več ne trdi, da je zmaga že njegova, ampak takole pove nam belogardi stom:
»Nismo še končali z oboro ženim bojem proti sovražni ku, proti osvajalcem in njihovim hlapcem. Tudi danes ob dvanajsti uri nam je potreben vsak sin naše domovine, ki misli pošteno in ki želi našemu narodu srečo in boljšo bodočnost.«
To bi se pa. reklo: Dosti vas je še belogardistov, a kdor je J »pošten«, naj pride k nam, ua nam bo pomagal zmagati, ka-ti še mnogo jih potrebujemo! Tako! To je pa lep korak nazaj, to pa ni več: Zmagali smo!
In še bolj neumni, kot smo. smo brali naprej:
»V naši deželi je bilo mnogo zaveznikov fašizma in so še tu. To so ustaši, to so nedičev-ci, to so četniki Draže Mihaj-loviča in Rupnikovi belogardi sti. V zadnjem času, ko jt, jasno, da so Nemci izgubili vojno, skušajo sovražniki na šega naroda s svojimi zvezami v inozemstvu ne samo rešiti j svojo kožo, temveč znova se- j sti našemu ljudstvu na vrat. I
Žal mi je, ker moram tukaj reči, da nam je zelo žal, ker nekateri krogi v zavezniških deželah ne morejo ali nočejo verjeti tega, kar se je pri nas dogajalo in kar se še dogaja. (S tem hoče Tito reči, da mu | Angleži več ne verjamejo, da se partizani bore za Jugoslavijo, ali pa da morda celo slu tijo, da je on sam čisto navaden razbojnik in komunist, ki je dobro plačan od Moskve. Morda hoče reči celo to, da zavezniki že verjamejo »lažnjivi belogardistični propagandi«, ki se je razpasla tudi v inozemstvu. Op. pis.) Nas to boli. Tri in pol leta smo bili zelo potrpežljivi. In mislim, da nam ne more nihče te potrpežljivosti zanikati. Toda mi smo takrat to razumeli in to opravičevali s tem, da so bili v deželah naših zaveznikov neobve-ščeni. — (Oprostite, da Tita kar med govorom spet prekinemo. Tole moramo povedati da danes baje že krožijo med zavezniki Črne bukve v angleškem prevodu, katerim zavezniki verjamejo več kakor Titu, kajti toliko soli imajo menda v glavi, da če bi sešteli vse osvobojeno ozemlje, koli-, kor ga je Tito osvobodil, bi bi-! lo osvobojene že najmanj pol S Evrope, in če bi s.ešteli vse ti-I ste Nemce in »izdajalske belogardiste«, ki so jih partizani pobili v junaškem boju, bi to j zneslo že toliko milijonov, da j ne bi bilo že niti enega nemškega vojaka več, o »izdajalcih« pa ne bi bilo več ne duha ne sluha. Ker pa Angleži vedo, da je obojih še mnogo več, kot ši Tito misli, zato ni čudno, da mu ne verjamejo! Torej so le dobro obveščeni!) — Danes o tem ne more več biti govora in zato je nekam nenavadno in čudno, da še obstojajo taki dvomi.«
No, tako. Titova zmaga je | zdaj še odvisna od zaveznikov! Kar bodo oni rekli, to bo držalo. Spet velik korak nazaj. Tito torej računa še na trde boje z belogardisti, računtj še na velike težave, ki jih bo i-mel z zavezniki. To oboje pa je daleč od tiste prve polovice, ki se je glasila: Jaz TITO in mi partizani smo že zmagali!
In mi, še bolj neumni, kot smo, smo iz tega Titovega govora razbrali, da se Titu njegova opevana zmaga vsak dan bolj odmika, on sam pa da je vsak dan bliže zagrebški ječi kjer je že navajen sedeti, ali pa da je celo že čisto blizu gaugam na zagrebškem trgu. kar mu bo čisto pristajalo in mn gotovo ne bo ušlo!
S petnajstim septembrom ni bilo nič. Tito in njegovi so se kruto prevarali, ker so miiisiiili, da se bodo dbmobranci vsi navdušeni pridružili raztrgani partizanski armadi. A kaj, ko domobrancem to niti no misel ni prišlo. Sem pa tja so res mailo pogledali po go-Zjdoviti, a partizani so se jiih prestrašili in jo hitro odkurili.
Proti petnajstem so že zmagoslavno pisali, da je več kot pol domobrancev »skesanih in osramočenih« prišlo k njim. Tudi ta laž jim ni pomagata. Slovenski vojak je s prezirom na ustnicah stal trdno na straži, na straži za svoj dom, za svojo deco in mater, na straži za svoj narod.
Potem so pisali vsi, od Kidriča pa do Kardelja, od Logarja pa do smrkavih pedenjmožrcev, da so belim izdajalcem zaprta vrata v »hrabro in nepremagljivo, v veličastno in z žrtvami, borbami in zmagami posvečeno« NOV in PO). In še to so pisati, da se ne bocto nikdar več spozabili in nas pozivati, da naj pridemo k njimi, a mi smo se smejali in si mislili, da je itak vse eno ali nas pozivajo ati pa molčijo, kajti naš odgo-
Socialni problem
fe rešen...
Rešili so ga gotovi terenci in ofarske frklje na položaju. Danes ne kaže objaviti teh ljudi in ne položaja, kjer se udejstvujejo, da ne; bi zaradi tega trpeli pametni ljudje kot o-vaduhi in izdajalci. Bo že prišel čas, ko bo vsakdo prejel svoje plačilo, omenjeni rešitelji socialnega vprašanja pa bodo dobili še prav posebno nagrado.
Tole je čisto enostavna rešitev težkega problema:
Najprej bo treba pobiti vse tiste, ki imajo hiše še cele, ker ti so večinoma belogardisti in proti »duhu svobode«. V njihove hiše se bodo naselili tovariši in tovarišice, ki nimajo več lastnega doma. Požgane ali podrte hišei bodo popolnoma izginile in bo vse lepo zravnano, da bo tu di tam rodila zemlja bogate sadove za svobodne tovariše v novem kraljestvu, v zemeljskem raju.
vMjMojVJz
Otrokom že utripljejo srca v napetem pričakovanju. Zdajjdaj bo prišel, sam sveti Miklavž bo prišel z angelčki iz nebes in s parkelji iz pekla. In šel bo po vsej slovenski zemlji, ves dan in vso noč bo ho-
vor je v vsakem primeru: puška in boj. Še enkrat: PUŠKA IN BO)!
Ker pa sedbj vidijo, da bodo v snegu in mrazu in vsled neprestanih hajk gotovo poginili, če ravno do petnajstega januarja morda še ne, gotovo pa po pet, najstem, zato so sedaj »v neskončni širokogrudnosti in v neizmerni ljubezni in skrbi za nas« postaviti poslednjič in zadnjič, toda čisto gotovo zadnjič svoj prav poslednji poziv:	Do
petnajstega januarja smo vam zopet odprli vrata! To je poslednji poziv, ne preslišite ga in ne obotavljajte se!
A mi se_ zopet smejimo v brk in pravimo: 15. januar! To je pa ravno v začetku najhujše zime! Iz te moke ne bo kruha! Ahat 2e vedo, rdbči bratci, kako neprijetne so hajke pozimi v mrazu in snegu, toda mi jim ne bomo prizanesli. To bodo bežati; če bodo mogli ubežati, je pa drugo vprašanje!
Na splošno pa je naš odgovor i petnajstega septembra i januarja i maja i vselej: PUŠKA IN BO), in sovragu kletemu smrt!!!
dil, da bo obiskal prav vse o-troke. In obdaroval jih bo, pridne bogato, hudobne pa skopo ali morda celo samo s palico.
Prosimo sv. Miklavža, da ko bo hodil po naši lepi Tolmin ski zemljici, naj položi svojo blagohotno roko na naše vasice in jim vrne mir, naj po •oži svojo blagohotno roko na kuštrm e glavice naših nebou Ijenih otrok in jim da, da se bodo očetje in bratje, ki jih je satan nagnal v gozdove, vrnili in vedno ostali doma. Prosimo ga, naj s svojo dobrohotno roko obriše tisočere solze z lic naših žalostnih mater in vdov. Povejmo mu, da so naši otroc’ pridni, zato naj jim ne prinese palice, ampak lepih slovenskih knjig, da bodo brali iz njih in vzljubili našo besedo.
Vse mu povejmo, temu dobremu sv. Miklavžu! Saj ne bo hud na nas, da mu imamo toliko povedati, ko ga pa že toliko časa ni bilo k nam. In še to mu naročimo, da naši o troci iskreno želijo, da bi odslej leto za letom hodil k njim in jim delil darove, prav tako kot je bila njegova navada v lepih, lepih starih časih.

Berite in širite „Tolminski glas“.
mmnismutsmu
PO EVANGELIJU...
„ Dvignite glave, zakaj vaše odrešenje se približuje	(Luk., 21, 28.)
Velik nered bo zavladal v vesoljstvu tik pred strašnim dnevom obračuna, ko bo vse razodeto; »Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar mora priti nad ves svet; zakaj nebeške sile st bodo majale.« A božji Odre-senik tolaži vse pravične, naj se ne boje ob grmenju razpadajočih svetov, ker njih odrešenje bo blizu. Veselijo naj se, saj kmalu po stiski tistih groznih dni bo luč iz Luči vst razsvetlila, da bo blestela resnica pred vsem svetom, a tudi vsaka laž bo popolnoma razkrinkana in hudobneže bo presunil in pretresel poglea milijonov. Tako veličastna bo tista zmaga resnice nad lažjo, tako popoln triumf pravici nad krivico!
Tudi v naravnih zakonih je tako, da se iz bolečine poraja življenje, iz trpljenja vstajenje. Zato smo prepričani, da bo tudi iz duševnih in telesnih
Misel o šoli
Izobrazba je vsakemu narodu, ki hoče biti enakovreden drugim kulturnim narodom nujno potrebna. Kajti samo od izobrazbe je odvisna vsa kul turna dejavnost naroda. Vrednost in zrelost posameznega naroda pa se ceni predvsem po njegovi kulturni stopnji in po moči njegovega ustvarjalnega duha.
Če torej hočemo, da bo naš narod kaj pomenil, morami naši mladini oskrbeti šole in to od najnižjih pa vse do najvišjih. Kajti le s pomočjo šole bo mladina mogla razviti svo- , je intelektualne sile in bo tako duhovno razvita in razumsko zrela mogla povsod naš narod predstaviti kot narod popol Homa zrelih ljudi.
Kakor pa kultura nikdar m nikakor ne more biti lastnim ene stranke v narodu, ampak je in mora biti le lastnina naro da kot celote, izraz narodove duše, spričevalo narodove zrelosti, tako sme in mora biti šola samo izraz narodove volje, ki se kaže v tem, da naj se v šolah mladina, ki je seme narodove bodočnosti, izobražuje, da se izpopolnjuje do najvišje možne izobrazbe, in to ne gle
razvalin našega časa vzklilo nekaj lepega in plemenitega. Danes sicer še divja po svetu grobi materializem — sejavec najbridkejših nesreč. Pri nas še komunizem mori lastni narod. Ne prorokujemo, da bo tega krutega sovražnika konec že kar čez nekaj mesecev. Ne maramo biti lažni preroki. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo komunizma prej ali slej konec, ker ima v sebi vse gnile kali, ki ga bodo razkrojile:
' loveku se namreč nečloveško upira; nekaj časa morda še potrpi, a ko je mera polna, takrat vzkipi. Nečloveški komunizem se zaveda tega svojega poraza, boji se gotove zmage resnice in trepeta pred nepristransko sodbo zgodovine. Toda še v smrtnem obupu divja. Ta obup je za nas dobro znamenje, — znamenje, da u-mira sovražnik in prihaja o-drešenje, da se temna no<, spreminja v veličastno zarjo božjega dne.
Bratje! »Dvignite glave, vaše odrešenje se približuje!«
de na različne stranke ali struje v narodu. Šola ne more biti iastnina stranke, ampak le tisto duhovno žarišče, tisti čisti studenec in vrelec, ki naj iz njega naša mladina pije in se krepi ter se tako pripravlja za kulturno ali drugačno delo med narodom.

Še vedno je precej ljudi, ki stoje našemu protikomuni stičnemu gibanju ob strani iz Tisto enostavnega razloga, ker ne najdejo poti, po kateri bi se nam približali in pri ključih. Ne bi bilo prav, da bi te ljudi pustili vnemar, kajti tako bi ti postali našemu gibanju nekoristni. Pov-dariti moramo vselej in povsod, da mi nikogar ne odbijamo, če je le protikomunist in hoče narodu dobro, am pak pasprotno, pritegniti ga moramo. Ne smemo misliti, da je protikomunistično delo samo v aktivni borbi proti partizanom, tudi skrb za be- ' gunce, skrb za razširjanje 1 naše propagande, nastop v javnem in zasebnem življenju v govoru in debati proti partizanom, vse to je že ei
del protikomunističnega boja.
Seveda je domobranstvo edini in glavni izraz hotenja našega naroda, zato mora sodelovati v protikomunistični borbi ves narod, eden v uniformi, drugi morda drugače. Cilj, ki ga ima narod pred seboj, nam je vsem skupen. Zato ni izgovora, ko je sto in sto načinov za skupen nastop proti partizanstvu.
Izprašajmo si vest vsi, koliko in kaj smo storili v tej smeri, in če še nismo, začnimo takoj, zakaj najtežje je začeti. Če bomo to storili, ne bo nikogar več ob strani, ki resnično čuti z narodom.
...... ^
ŠE D BELGIJSKIH KOMU
Amsterdam. - Kakor poroča radio Bruse), so sporočili voditelji belgijskih odporniških skupin zavezniškim ekspedicijskim* 1 silam v Belgiji, dai bodo odložili orožje. Odporniške skupine, ki so poslale to vest šefu vojaške misije za Belgijo generalnemu majorju Lrs-kineju, so prejele odgovor, da bodo vojaške oblasti takoj pori-vzele potrebne korake.
Stockholm. - V nekem komentarju k položaju v Belgiji označuje list »Pravda« razorožitev pristašev odporniškega gibanja kot »neupravičeno«, ker je razorožitev »najbolj odločnih in konsekventnih nemških sovražnikov« nesmiselnai, kakor dolgo še Nemci »ogrožajo« Belgijo
KLAVŽE. Na Ponikvah imajo nov terenski odbor, v katerem so izključno same tovarišice, ki j.i/m stoji na čelu tovarišica Kofotovka iz_ Laz. Prejšnji te renski” tovariši niiso brije m nobeno raibo več, posebno odSoatr je Zetov Pepi — Simon — postavni rekord v pijančevanju. Celo do sedaj Pepiiju naklonjeni tova riši in podaniki- se pritožujejo nad njim in tarnajo nad tem »pijanim prašičem«, ko ga geruš po vsaki seji alti mitingu neusmiljeno vrže pod trniizo. Tisti pa, ki j-ini je svoboda stopila že bolj v kole.čke, menijo, da je vse to le nova taktika — menda strateška — pri osvoboditvi slovenskega naroda. Naj verjamemo prvini ali drugim? Menda bo najbolje, če se strinjamo z obojimi.
Novi odbor je seveda že na delu in pridno širi vest, da je tovarišica Marija Ana iz Praprotnega z odliko napravila lilzpit na visoki narodni šoli nekje na Hrvaškem in nikakor ni res, da bi bila padla v šoli na Cepovanu.
Zelo nas veseli, da celo take ve-l like «ribe« zn/idejo kdaj na Hrvaško
I ali pa vsaj na Kranjsko. Kadar so j narodni tovariši odhajali v te kraje, so ljudje vedino uganili, dia jih ne bo nikdar več »grelo sonce«. Iz srce želimo temu »babjemu -krvniku«, da bi s svojo odliko še kar naprej o stala na Hrvaškem! Prav talko želijo Pomiikovcii tovarišu Simonu, če že ne hrvaško, pa vsaj kranjsko maturo! Cenjenim terenkam pa želimo, do b-i 'o konca vztrajale na važnih mestih, ker že tudii zanije izpitna ko-mčaijai sestavlja vprašanja!, ki bodo kmalu na vrsti.
IZ ZUNANJEGA SVETA
Moskva proti De Gaullu in Pierlolu
Severnoameriški dopisniki poročajo iz Moskve, da se je uradno pričela izredno velika propagandistična gonja naperjena s strani mioskovske Pravde proti l)e Gaullu in Pierlotu, Pravda ;u imenuje kar maskirana fašista iin reakcionarja, ker sta- ukazala razorožiti tolovaje.
Kako delajo boljševiki v zasedeni Poljski
V kralju Krzeslim v lubllnskem okraju so Sovjeti naredili koncentracijsko taborišče, kamor so internirali tiste Poljake, ki so se pod poveljstvom generala Boira uprli Nemcem -v Var šaivi pa se jim je posrečilo iz Varšave prebiti in se zateči k Rusom. Internirali so jih že nad 15(X). Taborišče je osamljeno in zavarovano, tako da 9e ne more o njih skoraj ničesar zvedeti. Gotovo pa je, da jim dajo zelo rnailo jesti in da morajo ležali kar na golih tleh.
Stalin ne bo bel v London
Politični tednik Mundo iz Madrida piše o odločilni -Stalinovi odklonitvi, da hi se udeležil mednarodnih razgovorov v Londonu ati pa kje drugje izven Rusije. Eni si razlagajo to, tako, da se Stalin pač boji, da ne bi v času njegove odsotnosti izbruhnila v Moskvi revolucija naperjena- proti njegovi diktaturi-. Drugi pa pripisujejo tej odločni odklonitvi še globlji pomen.
Dvojna angleška igra
Angleški list »Daiily Ekspres« je objavil, din morajo Angleži pozorno zasledovati razširjanje komunizma na evropski, celini, ker ta predstavlja slab naiuik in napačno filozofijo. Zato dai je n o vare n tudi britanskemu življenjskemu sistemu. »Dadly Ekspres povd-arja izrečno, da noče imeti Anglija nobenih komunistov aM komu-nizinov.
Mi bi k temu pristavili samo to, da (komunistov in komunizma tudi mi nočemo, zato naj v Londonu kar prenehajo s pozivi, domobrancem, da naj se pridružijo partizanom. Sicer jih pa liltak ne poslušamo.
Usoda grških upornikov
Agencija Reuter javlja iz Aten, da nameraval angleški vrhovni poveljnik v Grčiji do 10. decembra izvesti demobilizacijo vseh grških odpornih sil. To je sporočil v ponedeljek grški ministrski predsednik Patpandreu. Britanske patrulje so že razorožile odporniške sile v atenskih predmestjih.
Vojna bo še dolga
V nekem radijskem govoru je izjavil predsednik Roosewelt: »Vojna bo stala Zružene države samo meseca novembra 7 milijard 500 milijonov dolarjev. Prišlo pa- bo še do mnogih težkih bitk. Pot, ki jo bo treba še prehoditi, bo še dolga in ne lahka!«
Trenja med Poljaki in Husi
Ministrski predsednik poljske begunske viade v Londonu Mykolaiicaik j« odstopil od svojega m-esta. Gotovi krogi trdijo, da se bo s tem razdor med Poljaki, in Rusi, ki je bil že itak -skoro nepremostljiv, še bolj povečal, kiair bo boljševikom seveda v veliko korist.



ZANIMIVO ZA VSE
KANALSKI HRIBI. Tudi brigada Triieste je ob priliki padca Beograda povsod, kjerkoli iima večje ediinice, proslavila (ta dam kot naj več j i praznik. 'i>a bi pa proslava prodrla tudi med širše kroge, zlasti med one, ki 'znajo saimo slovensko, so jo požiivli z alegoričnimi slikami. Najbolj posrečena je bito t«s da so zavili tovarišico v jugoslovansko iin rdečo zastavo, jo zvezali ter je tako zvezana legla' na tl«. Naito sta prišla; dva tovariša, prerezala vrvi im dvignila tovarišico ‘visoko od tal, on« p« je z zmago-slavmiim glasom zaklicala:	Evviva
Belgrado liiberato!
Nesreča p« je hotela, da je padla tovarišici zastava raz telo im zbrano občinstvo se je zazrto v tovarišičino raztrgano zadnjo plat. Nihče, — tudi najbolj navdušeni terenci, — ni mogel vzdržat« smeha pri tem re3 ‘božanskem prizoru.
OSI SC E BILJE—VRTOJBA. Na‘|h terenoev, njihovih tovarišev in tovarišic so polna usta- svobode lin žrtev im ogorčenja nad sodelovanjem z o-Icu pat or jeni. A samo polna ušla in nič drugega;!
Žrtve za svobodo pa neprestano zahtevajo samo od drugih, sami jih ne marajo doprinesti.
Kair se tiče sodelovanj« z okupatorjem, morda saimo kopanim jarkov, so tega' na tihem zelo veseli, ker jim to sodelovanje mudi priliko, da se izognejo trpljenju in »žrtvam« po gozdovih.
So tiči', ti naši terenci, so!
~kRAS. Ker so bile zadnje tedne na Vipavskem vse ceste zasedene od imemšikeigai (vojaštva, je ^popolnoma prenehal dovoz živil iz Furlanije, od koder so tolovaji več kot eno leto dobival'.« večji del hrame. Zaradi tega zaprtja; so naznanili kmetom, da bodo rekvizictije po domačih krajih kar najstrožje1. Pravijo, d« bodo kmetom odvzeli ves živež, pustili da ga jiim bodo le zai tri mesece.
CVETRE2NIK. Slavna;, od Angležev preskrbljen« Titova armada, je že čiisto na; koncu. Skoraj vsa hrabra vojsto n.iimia več čevljev. Samo tisti, ki je na straži, dima privilegij, da je obut. Toda, čim zapusti stražo, mora 'čevlie sezuti in oddali naslednjemu stražarju. Pred ljudmi se izgovarjajo, da so obleke in čevlji v skladiščih ter dat jih bodo razdelili šele tedaj, ko bodo prišli Angleži.
CVETBEŽNIK. Pri italijanski brigadi Triieste so uvedli novo telesno kazen. Dve tovarišici, dom« daleč od jugai, sita namreč prišli ite dni; v zamero pri baitailjoskem poveljniku. Za kazen so ju zvezali in ju privezali k drevesu, da sta tam več ur viseli v svarilen zgled. Njuno vpitje »mama mita«, ki se je slišalo daleč na okoli, ni niti malo omehčalo strogega in ljubosumnega poveljnika;.
POSTOJNA. Čiiim je pošto jenski VOS videl, da je prišlo v Postojno in okolico večje število srbskdi prostovoljcev, mu je postalo vriče pod negami in jo je pobriše, v gozdove. Srbski dobrovoljci pa pravijo, da bede slavne obveš' *!<■.« tul! tam ,».i si eli.
RORJANA. Vdovi Kuščarjevi iz Borj«ne_ so te d;ni tovainši odvedli e-di.no kravico iz hleva;. Pa naj še kdo reče, da partizani ne pomagajo revežem !
LOKO V EC. Glavnega terene« Ko-pičarja je komandant ;italijanske o gade Trieste zaprl za več dni, kQr je zahtevali, da naj se vrši komuni-afičnii miting v slovenskem jeziku. Im vsi tovariši »naše narodno osvobodilne vojske« niso hoteli zastaviti svojega tako in tolikokrat opevanega junaštva;, da bi zaslužnemu tovarišu Kopučarju pomagali in ga o-svobodiii.
I OLČE. Tolovaji so popolnoma oropali marljivega krojača Dušo Viktorja, da bo tako tudi on deležen njihovega novega »socialnega reda«.
KOBARIŠKI KOT. Od tam nuni pošiljajo prav zanimive novice. Tako na primer so skoraj vsi fantje da Logov ušli od tolovajev ter se lotili resnega dela na varnem;. Prav isto so storili Borjanci. Pravdami Sejalni pa so si pomagali nia poseben način, da so se rešili ferdannaaie svobode. Številni skrivači okrog Sedla čakajo ugodne prilike, da bodo šli za Borjanci delat In bodo tako živeli, če že ne komodno, vsaj človeka dostojno življenje. Kar s;e Bregitnja tiče, so tam siti tolovajev do grla. Tam tudi ne žalujejo preveč po svojem rojaku teremcu in narodnem poslancu OF, Borjamčiču, ki je 31. oktobra dal težak odgovor za vse svoje brezvestno delovanje.
Se krha, se krha, — tolovajska mrha!
BILJE. Tolovaji so streljali na italijansko goriško mestno stražo, ki nadzoruje dela pri Vrtojbi. Pozneje so se prišli opravičit: Oprostite-, smo mislili, da so domobranci.
NA POLOŽAJU. Nekdo nam je prišel povedat, da je na »osvobojenem, ozemlju že toliko novorojenčkov — partiizamčkov, da hi lahko iz njih sestavili celo brigado!
KOBARID. Jeronov Tončii je čisto pravilno povedal: Osvoboldiflna fronta hi se morala imenovati komunistična fronta.	I
Da, če bi vsi pri nas tako vedeli in mislili; pa. ne bi bilo toliko hudega!
ŠEMPAS. Šeimpaskii terenci im teren-ke si kopičijo nevemljivo slavo v borbi zoper okupatorja. Še pozni rodovi bodo govorili o njih po vsej Vipavski dolini. Še tam gori po Angelski gori in Črnem vrhu se bo bajalo o nihovih junaških podvigih. In če se nam bo rodili nov France Bevk, bo pisal o njih kot o vitezih, a njihova slaiva bo večja- kot ornih iz srednjega; veka, o katerih naš Bevk pišev kako so prežali ob cestah v zasedah, kako so ropali, kako so po drugih strani živet i, v maj-| lepših odmošajih z oniimi, ki bi morali narediti v deželi -red in miiir. Da, novi romanopisec bo imel o-biilo gradiva, če se bo ohranilo le nekaj slik in epizod, ki se odigravajo dam za dnem na cesti okrog Šempasa, Za zgled naj navedemo samo eno:
- Mati z Angelske gore je hotela preskrbeti otrokom obleko im obutev za zimo. Ker pa se v Gorici dobi vse samo še za naturaliije, je naprosila pri dobrih sosedih 2 kg masla din se peš napotila v Gorico. Do Šempasa je mirno prišla, tam jo je ustavila mlada punčara in ji vzela maslo, češ da ga nosi za okupatorja, a slavnai NOV da mora stradati po gozdov/ih. Zannam sta bila jok in prošnje revne matere. Tovarišica je bila neusmiljena!. Zanimivo pa je, da so čez nekaj dni isto tovarišico videli v Gorici v trgovini, kako je barantali« morda za isto (ukradeno) maslo.
ŽABLJE. »Če bodo prišli Angleži, jih bomo pustili naprej, mi sami pa bomo ostali zadaj im neovirano klali belogardiste.« To je danes ves programi za bodočnost, kakor so si ga- u-umislila komunistični terenci po Vipavskem.
ČEPOV AN. Od tam in drugod z o-svobojeoega ozemlja nam ljudje pripovedujejo o izredno čudni vojski, ki se ktotii okoli;. Menda so to mlada dekleta;, ki so blagoslovljena od Titovega naraščaja", pa jih je NOV Močite iz svojih edimic, da ne bi preveč trpela na »ugledu«. To so res čudne reči in se slišijo še bolj čudno lcot kaka propaganda. Žalostno pa je, da- je to čista resnic«.
Matere! Ali ste zdaj uvidele in spoznale, v kakšno nesrečo lin v kako lepo druščino ste pustile iti ali"celo same silile svoje hčere. Zdaj se z njimi slabše godi kot s prešuštaiicami, kajti klatiti se morajo po neznanem svetu in to v takem stanu!
KOMEN. Na mitingu pri Komnu so »lovairilši« tudi plesali. Tudi verski referent Černetič je malo po:zkusil. E-den vljudnih tovarišev je pravilno pripomnit: »Far, kaj pa laziš za nami! Najprej bo kcnec tebe, potem šele drugih.«
VRHPOLJE. Šele sedaj se je izvedelo, kako nečloveško so partizani mučili ; beike-gla mladega"' dekleta, katere imena zaradi razmer še ne smemo povedati. Ko so jo odpeljali v gozd, so jo najprej pretepali, potem so ji odrezali desno roko, jii; iztaknili oči, izrezali jezik iin jo šele po dveumeim mučenju umorili.
TOLMIN. O komisarju in kmetu. V nedeljo — alii za praznik — je tudi višji te renski šeil v Tol mlin v cerkev. Po poti sreča soseda kmeta-, ki mu ni nikdar hotel verjeti in mm nasesti, »No sosed, ali greva skupaj?« ga -je pozdravil. »Ja, ne veim, jiuz grem k maši,« mu je odgovorill_kmet.< Ben, saj grem j;az tudi. Kmet pa molči. »Ben, kaj molčiš? Povej rajši, kdaj bo ikonec te nesrečne vojske? Kmet «e prime za brado in reče: »Ja, nesrečna,.. Pa mislim, dai bo konec čez Štirinajst dni.« Terenski se je nalašč ustavil iin brskal po žepih, kot da išče cigarete ;in vžigalice, samo da mu ni bilo treba poslušati, kako bo čez štirinajst dni konec vojske.
BANJŠKA PLANOTA. Banjško planoto že več časa osvobaja laška; partizanska brigada »brigada Triestima«. Ljudje so teh italijanskih osvoboditeljev že davno čea grlo sati. Na vse načine se jih otresajo, toda oboroženimi roparjem morajo le od časa do časa postreči. Po večini jih odpravijo kar s kislim mlekom. Ker pa ti razcrkljami sinčki, juga niiso navajeni na hribovsko kislo mlekq, ki nikakor ne more nadomestiti tradicionalne epašte' šute«, se jih je kar po vrsti lotila driska. Ker drugih zdraviil mi, si pomagajo s suhimi hruškami. Te so od dne do dne bolj redke, ker pa je potreba vedno večja, zato tudi vedno bolj zaželene. Da, bi kdo dal hruške za partizanske bone, še za misliti, nit Zato pa dajejo tovariši zanje vse, kar imajo, od puške pa do zadnjih raztrganih hlač. Tako so na Banjški planoti postale suhe hruške pravo im najbolj veljavno plačilno sredstvo.
Tiska tiskarna IV,2 v Gorici — Odgovorni urednik: France Koren
^Tolminska pošta
Dragi Tolminci!
Z veseljem sem prejel nekaj Vaših pisem. Kar lepo in navdušeno ste mi pisali, samo neki »nečak« je zelo hud name. Tudi nad domobranci se jezi in pravi, da so »uničevalci tolovajev« ter jih zmerja s psi.
Dragi »nečak!« Da so domobranci uničevalci tolovajev, imaš čisto prav, a pozabil si povedati, da so partizani uničevalci našega naroda. Le pomisli pa boš videl, da je res. Tudi kot pse lahko imenuješ domobrance, če seveda vzameš v tem smislu, da preganjajo in zasledujejo boječe zajce po gozdovih. Da so šli iz Tolmina, je bilo to zato, ker so drugje bolj potrebni. Kaj pa veš, če se ne bodo lepega dne vrnili? Kar se tiče Tvoje pisave, so mi učeni gospodje povedali, da si že nekoč pisal v imenu vipavske matere. Če se Ti zdi vsa stvar nevarna, mi takoj piši! Stric Janez poreče tudi zate dobro besedo.
Tudi to Ti dobrohotno svetujem, da ne pravi nikomur, kaj in kako si pisal, tudi najbolj zaupnemu prijatelju ne, kajti počasi se lahko zve, kdo si, če si res nečak ali morda nečakinja.
Za Tvoje pozdrave prisrčna hvala! Morda bo prišel čas, ko mi jih boš poslal še vej, lepše in odkrilosrčnejše, se podpisal s pravim imenom, zraven pa dodal: »nekdanji nečak.« Če resnično ljubiš svoj narod in dom, če imaš res dobro voljo, iskati resnico in jo tudi priznati, se bo to gotov o zgodilo. Tvojim napakam ne zamerim, upam pa, da se boš prav pridno učil slovenščino in spoznal pravega slovenskega duha, da boš tako v besedi in dejanju izpričeval domovinsko ljubezen.
Tebe in vse Tolmince prav lepo pozdravljam
Vaš vdani
stric Janez