Poštnino piaeano * gotovim Delavska Trboveljska rudarska brigada, ki jo vodi izkušen rudar France Erjavec in ki tekmuje od I. avgusta v Rasi v Istri, je v torek 23. avgusta nakopala 470 ton premoga in s tem presegla vse sedanje rekorde. GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Lelo V. št. 34. Ljubljana, 26. avgusta 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Zmagovalci republiškega tekmovanja v prvem polletiu so prejeli prehodne zastave in visoke denarne nagrade Vlada Ljudske republike Slovenije je nagradila za uspehe in delovne napore ? Prvem polletju 1949 s prehodnimi zastavami in denarnimi nagradami 16 naj-tr,°ljših delovnih kolektivov. Tovarna verig. Lesce Kemična tovarna Domžale Tovarna usnja »Standard«, Kranj Tovarna kovčegov in usnjenih izdelkov, Domžale Tkalnica hlačevine, Celje Tovarna sadnih sokov in marmelade Spodnja Hudinja Tiskarna »Ljudske Pravice«, Ljubljana Granitna industrija Oplotnica »Gradis« gradilišče HC Savica Tovarna strojil, Majšperk Gozdno gospodarstvo Bled Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina Gozdarsko avto-podjetje Celje Državno posestvo Mahovnik Gostinsko podjetje Zdravilišče Rogaška Slatina Splošna bolnišnica Maribor Dokler obdržijo kolektivi prehodne tekmovalne zastave, klovnih kolektivov LRS v svoji stroki. . Od Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo in resornega ■inistra prejmejo prehodne tekmovalne zastave in denarno nagrado naslednji v ovni kolektivi: Mariborska livarna in tov. kovinskih izdelkov, Maribor din 120.00.— din 115.000,— 40.000. — 80.000. — 120.000.— 150.000, — 44.000. — 95.000. — 70.000. - 52.000. — 44.000. — 200.000. — 84.000. — 17.000. — 83.000. — 95.000. — 80.000. — nosijo naziv najboljših Tovarna umetnih in naravnih brusov, Maribor »Indus« tovarna usnja, Ljubljana Tovarna čevljev »Triglav«, Tržič Tovarna volnenih in vigogne izdelkov, Maribor Tovarna likerjev in sadnih sokov, Ajdovščina Blasnikova tiskarna, Ljubljana Celjske opekarne, Celje Splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina »Jugotanin«, Sevnica Gozdno gospodarstvo, Ljubljana Lesno industrijsko podjetje, Škofja Loka Gozdarsko avto-podjetje, Kočevje Lrzavno posestvo Plač pri Mariboru Gostinsko podjetje hotel »Slon«, Ljubljana Medicinska fakulteta, Ljubljana 22.500.— 29.000. - 74.000. — 165.000. — 34.000. — 45.000. — 75.000. — 243.000. — 18.000— 114.000. — 102.000. — 14.000. — 20.000— 32.000— 196.000— Celnt’ * I cLZ.iJ.111 IvZcLV lil V LICI«} V rulici JC V1X1J VlVCllv^d i UjJu ju Plan1 - *zP°'n*!’ 80 izpolnili operativni delavstva, ki je porazdeljeno na 125 bri-Pred ®est dni Pred rokom in dva dni gad. Brigadirji imajo vsak teden sestan-žal °'?vezo- Znatno je kolektiv tudi zni- ke, kjer analizirajo razne pomanjkljivosti proizvodne stroške, in sicer za 211.000 in iščejo vedno novih, boljših načinov napev v prvem trimesečju. brigadnega dela. V tej tovarni imajo tudi k i k rani' plan pa je pripomogel tudi dobro evidenco izpolnjevanja delovnih zboljšanju delovne discipline in v tem obveznosti. kolektiv tkalnice hlačevine v Celju s® odlikuje z enakomerno visoko in nekampanjsko prozvodnjo ie ^°lektiv tkalnice hlačevine v Celju 214.000 din. Poleg tega je kolektiv z le..lzP°lnil plan letošnjega prvega pol- vestnim delom izboljšal kvaliteto svojih pa gj?,° vrednosti 112,8%, v asortimentu izdelkov sti V Ta kolektiv se je odlikoval zla- V podjetju je bilo tesno sodelovanje p urad; enakomernega, solidnega toka med upravo podjetja, partijsko in sindi-Lvfv°dnje ter je tudi ocenjevalna ko- kalno organizacijo. Prvenstveno važnost Preši3- “Poštevala, da je razmeroma visok s? Pos,vecal' proizvodnj,, zato ,e ostalo jn visoko nni;?‘i^rganiZiclin V ui vsem komisije za tekmovanje in zaščito °v«ega kolek L, ° Z 1 dela. Pravilno pa so pojmovali v tkalnici y ■ hlačevine v Celju skrb za človeka ter P°ltin P,reteklem letu je znižal ta kolektiv so tovarniška ekonomija, delavsko-usluž-let0T*.lastno ceno za 429.000 dinarjev, v benska restavracija in čevljarska delavcem prvem trimesečju pa ze za niča vzorno urejene, Kolektiv Združenih tovarn svile, Maribor ima med republiškimi tekstilnimi podjetji najboljše sindikalno delo rib^i0j®ktiv^ Združenih tovarn svile, Ma- sti k organizaciji brigadnega načina dela del0 in skupno so imeli v tovarni doslej že ozlr,01P na najboljše sindikalno osvojji r,ePubliškimi tekstilnimi podjetji 116 brigadnih in grupnih sestankov, dva v tehn'-meC tekstilci tretje mesto, čeprav sindikalna plenuma in dve konferenci n° tova"-1601 xP0Sledu zaostaja za Tekstil- udarnikov in racionalizatorjev. Na se-P° vi-pTi 00 . vo mesto. Plan je izpolnil Stankih so razpravljali predvsem o nači-Zaradi n08*1 7 prvem polletju s 144%, nih, kako čim bolj preseči plan, o delov-bil rli Pomanjkanja naravne svile pa je ni disciplini in izboljšanju kvalitete. Kolekt^ a®°Ttime9tu dosežen le 81%. Člani kolektiva so opravili 2655 ur s'ndikalno 81 !v Prib°ril prvo mesto na prostovoljnega dela na ekonomiji, poleg vatiia 11T.,“1 P0,lu zaradi rednega delo- tega so sodelovali pri gozdarskih akci-%znira ,avne?a °bbora podružnice. Po- jah in zatiranju koloradskega hrošča. V E? sektnriu!3.) i Pododbore in 9 komisij sindikalno brigado je dal kolektiv 27 de-%o sinriiv,i e S i s.° vse. zelo aktivne, lavcev, ki bodo sodelovali pri sečnji drv Ino delo je pripomoglo zla- za široko potrošnjo. Z izpolnjevanjem osebnih obveznosti je kolektiv Tovarne verig osvojil prvo mesto v kovinski industriji ZvZŽ Slovenije Delovni kolektiv Tovarne verig, Lesce, je sedaj ie drugič osvojil naziv najboljšega kolektiva kovinske stroke LRS. Med večjimi kovinskimi podjetji LR Slovenije je dosegel pri izpolnjevanju plana najboljše rezultate. Po obsegu je ta kolektiv izpolnil plan letošnjega prvega polletja s 60%, po vrednosti s 116% in asortimentu s 77%. V največ ji meri je k temu pripomoglo to, ker so razdelili plan na posamezna delovna mesta že takoj v začetku leta in so vsak mesec točno analizirali izpolnjevanje plana in pomanjkljivosti, na katerih so se sproti učili boljšega dela, boljše organizacije dela in ki so jih tudi sproti odpravljali. Ne majhno zaslugo pa imata pri uspehih Tovarne verig, Lesce, partijska in sindikalna organizacija, ki sta z res živim ideološko-političnim delom med članstvom visoko dvignila delovno zavest delavcev. To politično delo je našlo najboljši odraz v stalnem sprejemanju velikih in pomembnih osebnih obveznosti, v čemer se je prav ta kolektiv odlikoval med vsemi kovinskimi podjetji v Sloveniji. Uprava podjetja je v najtesnejšem sodelovanju s partijsko in sindikalne organizacijo iskala najrazličnejših možnosti, da ' je pravočasno _ priskrbela potrebne surovine in material, imela stalno zvezo s podjetji, ki so ji to dobavljala ter tudi nje vzpodbudila k tekmovanju in pospešenemu delu. Dokler obdržijo kolektivi prehodno tekmovalno zastavo GOZSS in resornega ministra, nosijo naslov: »Zaslužni delovni kolektiv LRS«. Pohvalne diplome Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo Prejmejo naslednji delovni kolektivi: i . »Remont«, Maribor, Tovarna »Aero«, Celje, Tovarna usnja »Runo«, Tržič, ndustrija obutve, Ljubljana, Slatinsko podjetje Slatina-Radenci, Tiskarna »Slo-enskega poročevalca«, Ljubljana, Industrija umetnega kamna, Ljubljana, Splošno gradbeno podjetje, Ljubljana, Tovarna pohištva, Nova Gorica, Gozdno gospo-m!„ v°’ „|„0CAvle’ Tesno industrijsko podjetje, Bled, Gozdarsko avtopodjetje, UrzaV!,o posestvo, Apače, Združene tovarne svile, Maribor, Tekstilna šče TBC TopolšiT S<°’ ®os*'ns^° P°dietje Zdravilišče Šmarješke Toplice, Zdravili- SPREJETJE NOTRANJEGA PLANA JE OMOGOČILO KOLEKTIVU TOVARNE VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV MARIBOR PREDČASNO IZPOLNITEV POLLETNEGA PLANA ■j. V prvih mesecih letošnjega leta pogledu je Tovarna volnenih in vigogne Mari™3 VOhlenih *n v'g°8na izdelkov v izdelkov, Maribor najboljša med repu- int °ru n*. izP0lnievala planskih nalog, bliškimi tekstilnimi tovarnami. Odstotek to zaradi velikih sprememb v asorti- neupravičenih izostankov je znašal v meje n 4 ‘ ? sprejetjem notranjega plana se seču januarju 1,76%, v mesecu juniju pa izb v-nje .izpolnjevanja planskih nalog je padel že na 1,5%. Tekmovanje v pod-t °!lsai° in čeprav kolektiv svojega no- jetju samem je pospešil brigadni način Petkratni udarnik Tovarne verig Jože Tonejc je sprejel v mesecu avgustu obveznost, da bo za 100 % presegel svoj mesečni plan Mariborska livarna bi bila prva, če bi ne imeia slabe delovne discipline Mariborska livarna in tovarna kovinskih izdelkov je imela v letošnjem prvem polletju vse možnosti, da v tekmovanju prehiti Tovarno verig. Na področju proizvodnje, kjer je izpolnila plan po obsegu s 106%, po vrednosti s 116%, a asortimentu z 98%, je Tovarno verig še presegla, vendar pa je ocenjevalna komisija upoštevala, da bi ta kolektiv lahko še dvignil svojo proizvodnjo, če bi ne imela tovarna izredno visokega odstotka izostankov. V pogledu delovne discipline je med najslabšimi kovinskimi podjetji Slovenije ter znaša mesečno odstotek neupravičenih izostankov do 1,7%. Vzrok temu je predvsem premajhna dejavnost sindikalne podružnice med svojim članstvom. To pomanjkljivost pa je začel kolektiv v zadnjih mesecih uspešno od- pravljati, k čemur je pripomogla živahnejša agitacija in pa ozvočenje tovarne, ko vsakodnevno javljajo uspehe medsebojnega tekmovanja in izboljšanja delovne discipline. Tretje mesto je v kovinski industriji LR Slovenije zavzel »Remont« — Maribor, kjer so izpolnili plan po obsegu 116%, po vrednosti 112% in v asortimentu 100%. Delo v tem podjetju je težavno predvsem zato, ker ga ne morejo planirati za daljšo dobo, kajti nemogoče je vedeti vnaprej, kakšna popravila bodo dobili. Vsekakor pa so z dobrim politič- nim delom in dosegli lepe uspehe ter magal zlasti hidrocentrali skem otoku. prizadevnostjo kolektiva je kolektiv po-Maribor- KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE — DO NEDAVNEGA NAJSLABŠI KOLEKTIV V KEMIČNI INDUSTRIJI, JE ZAVZEL V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU PRVO MESTO Kemična tovarna v Domžalah je bila vsa leta med najslabšimi republiškimi podjetji, pa naj si bo to na polju proizvodnje ali pri sindikalnem delu. Stalne pravilne kritike, pomoč višjih forumov, dober direktor in tehnični kader, poleg tega pa. tudi poživljeno sindikalno delo, so v letošnjem prvem polletju docela spremenili življenje v tem kolektivu. Kljub temu, da je imela tovarna velike objektivne težave, je vrednostno dosegla plan 105% in dala naši skupnosti vrsto novih proizvodov, raznih lepil, barijevo sol in drugo. Čeprav je bilo pomanjkanje delovne sile zelo občutno, so s prostovoljnim delom in v lastni režiji izvršili vsa gradbena dela potrebna za montažo, prav tako pri njih izdelanih napravah za proizvodnjo omenjene barijeve soli. Poleg tega je tovarna izdelala še druge izven-planske artikle. TOVARNA »AERO« V CELJU JE IZDELALA VRSTO PROIZVODOV. KI SMO JIH DOSLEJ UVAŽALI Tovarna »Aero« v Celju se je borila v letošnjem prvem polletju s pomanjkanjem surovin ter je z izvenplansko proizvodnjo skušala nadomestiti zaostanke pri planski proizvodnji. Tako je izdelovala 11 važnih izvenplanskih artiklov, kot izolirne vrvice, nove matrice za razmnoževanje, ki so po svoji kvaliteti enake najboljšim uvoženim, TOVARNI UMETNIH IN NARAVNIH BRUSOV »SWATY«, MARIBOR JE USPELO ZAKTIVIZIRATI OBRAT »KAMBRUS« Tovarni umetnih brusov »Swaty«, Maribor je bil letošnje leto priključen obrat naravnih brusov »Kambrus« pri Rogatcu, ki je bil še nedavnega v rokah privatnikov. Kolektiv v tem obratu sploh ni imel poprej sindikalne podružnice in precej časa po združitvi s tovarno v Mariboru ni dosegal plana. Kolektiv umetnih brusov »Swaty« je podvzel vse možnosti, da je razgibal sindikalno delo v obratu pri Rogatcu in v- drugem tromesečju so tudi tu že dosegali plan. Deloma so že uvedli mehaniziran postopek pridobivanja naravnih brusov, med delavci pa so vzbudili politično zavest, kar je tudi dvignilo delovni polet tega kolektiva. V TOVARNI »1NDUS« SO POVEČALI IN OBOGATILI ASORTIMENT SVOJIH PROIZVODOV Proizvodnja tovarne »Indus«, ki je izpolnila polletni plan 22. junija ter ga presegla za 5%, ni važna samo za našo čevljarsko industrijo, temveč tudi za jer-menarno in pikerijo. Za jermenarno izdeluje kolektiv tehnično usnje vseh vrst ter poleg tega tudi usnje jaotrebno za tekstilno industrijo za vso državo. Asortiment teh izdelkov so letos znatno povečali in obogateli ter začeli izdelovati večino proizvodov, ki smo jih doslej uvažali. Vse tehnične pogoje za proizvodnjo tekstilnih utenzilij je ustvarilo podjetje samo. Največje zasluge za to ima racio-nalizator in novator Pretnar. V tovarni usnja »Standard« so dvignili storilnost, kvaliteto pa izboljšali za 20 % Tovarna usnja »Standard«, Kranj je izpolnila polletni plan 21. junija ter ga presegla za 3%. V asortimentu je izpolnila plan 100%. Kljub temu, da je kolektiv z vztrajnim in vestnim delom že preteklo leto dosegal visoko proizvodnost, so jo v letošnjem letu še znatno povečali. Pri tem ni trpela kvaliteta, saj so jo v letošnjem prvem polletju izboljšali še za 20%. K uspehom je pripomoglo živo politično delo med delavci, dobra disciplina ter pravilno organizirani brigadni način dela. NAŠI POLJEDELCI SE BORIJO ZA BOLJŠO PRESKRBO PREBIVALSTVA Najboljši poljedelski kolektiv LR Slovenije, kolektiv državnega posestva Mahovnik, je z marljivim in požrtvovalnim delom premagal številne ovire ter v živinoreji, poljedeljstvu, proizvodnji mleka, jajc itd., precej presegel polletni plan. Celoletni proizvodni plan mleka je n, pr. že v prvem polletju izpolnil 77%, plan jajc 106%, v živinoreji pa je letni plan presegel za 2%, kljub temu, da je imel kolektiv živino raztreseno v številnih hlevih ter je bilo delo še težavnejše. Te uspehe so dosegli z dobro delovno disciplino, z brigadno desetinskim sistemom dela in z dobrim sindikalnim delom med članstvom. Kolektiv državnega posestva Plač je izpolnil polletni plan v sadjarstvu 100% ter še izven plana zasadil terasno plantažo jabolk na površini 1 ha, 1000 komadov breskev na plantaži veliki 1.80 ha, plan v poljedelstvu pa so presegli za 78%. Zelo dobra je tudi delovna disciplina ter znaša odstotek neopravičenih izostankov komaj 0,7%. Lepe uspehe je dosegel tudi kolektiv državnega posestva Crnci-Apače, ki se je zlasti uspešno boril proti okužbam na mladem drevju. TEKMOVANJE V ZDRAVSTVENI SLUŽBI Delo ocenjevalne komisije tekmovanja v zdravstveni službi je bilo precej težavno, predvsem zaradi ocenjevanja specifičnosti del fakultete. Pri prihodnjem ocenjevanju zdravstvenih ustanov se fakultete v republiškem merilu ne bo več ocenjevalo, temveč bo ocenjevanje te ustanove zvezano. Čeprav je ljubljanska fakulteta v merilu FLRJ na prvem mestu, je ocenjevalna komisija podelila v republiškem merilu naziv najboljšega zdravstvenega kolektiva Splošni bolnišnici v Mariboru, ki je najboljša bolnišnica v Sloveniji. V bolnišnici v Mariboru je sindikalno delo na neprimerno večji višini, kakor na medicinski fakulteti. Člani kolektiva Splošne bolnišnice v Mariboru so poleg svojega obveznega strokovnega dela delali predvsem na vzgoji novih kadrov, imeli so vrsto predavanj in delovna disciplina članstva je na izredni višini. Skrb za delovnega človeka se v naši najboljši bolnišnici odraža v tem, da so s prostovoljnim delom zgradili otroške Jasli, poleg tega pa so si uredili tudi čevljarsko delavnico, menzo in ekonomijo. Strokovno delo v Splošni bolnišnici v Mariboru je sistematično organizirano in člani kolektiva iščejo vedno novih načinov, kako bi pomagali bolnim delovnim ljudem ter jim kar najhitreje vrnili zdravje. Zato je prejel kolektiv Sjilošne bolnišnice Maribor naziv »najboljši delovni kolektiv zdravstvene službe LRS«, medicinsko fakulteto pa je nagradil Glavni odbor ZSS in minister za ljudsko zdravje kot zaslužni delovni kolektiv zdravstvene službe LRS. V zdravilišču TBC Topolšfiica so kljub pomanjkanju delovne sile v redu izpolnjevali svoje delo in vsakemu novo-došlemu bolniku določijo po pregledih že v prvih treh dneh diagnozo in odredijo način zdravljenja. V ŽIVILSKI INDUSTRIJI SO VISOKO PRESEGLI PLAN Tovarna sadnih sokov in marmelade v Spodnji Hudinji je v letošnjem prvem polletju presegla proizvodni plan za 62 odstotkov. Pri tem ni trpela kvaliteta proizvodov, ki so jih celo izboljšali za 25%. K temu je pripomogel brigadni način dela in visoka politična zavest kolektiva. Notranji plan je kolektiv presegel za 16%. Tudi tovarna likerjev in sadnih »okov Ajdovščina je presegla polletni plan za 60%, slabša pa je v tem kolektivu delovna disciplina, ki jo bodo morali izboljšati. S pohvalno diplomo nagrajeno podjetje Slatina Radenci pa je preseglo $aa za 14%, Nobena nota sovjetske vlade ne more prikriti sramotne prepustitve Slovenske Koroške germanskemu nasilju Vsemu svetu je znano, kako je Sovjetska zveza na pariškem zasedanju zunanjih ministrov zaokrenila svoj odnos napram Slovenski Koroški in da je za borih 150 milijonov dolarjev, katere so Anglija, Amerika in Francija priznali v korist Sovjetske zveze iz nemškega premoženja v Avstriji, prodala koroške Slovence germanskemu nasilju. Svojo najbolj zvesto zaveznico Jugoslavijo je Sovjetska zveza pustila popolnoma na cedilu. Ko je nato naša vlada 3. avgusta poslala Sovjetski zvezi temu sramotnemu dejstvu primerno noto, je na to našo noto Sovjetska zveza odgovorila s posebno noto, v kateri skuša sovjetska vlada vso krivdo za koroško tragedijo zvre-či na breme Jugoslavije. Nota sovjetske vlade je napisana v žaljivem in skrajno surovem tonu in hoče z brezprimernim cinizmom in potvorbami zgodovinskih resnic prikazati sebe kot dobrotnico koroških Slovencev — Jugoslaviji pa naprtiti izdajstvo napram koroškim Slovencem. V noti je razgovor naših diplomatov s predstavniki angleških, francoskih in ameriške vlade glede naših zahtev do Slovenske Koroške prikazan kot zahrbten atentat na Sovjetsko zvezo, čeprav nas je na te razgovore prav Sovjetska zveza napotila. Razumljivo je, da je bila naša vlada primorana odgovoriti na to noto sovjetske vlade, čeprav jo žaljivi ton te note sicer ne obvezuje, da bi odgovorila, že zaradi tega, da ohrani zgodovinsko resnico. V zvezi s prepustitvijo Slovenske Koroške germanskemu gospostvu in da bi demokratična javnost ne ostala v tem pogledu v zmoti zaradi nekaterih dejstev, ki so v omenjeni noti sovjetske vlade popolnoma popačena. Nota vlade FLRJ pravi med drugim: »Glavna trditev, ki jo skuša nota sovjetske vlade »dokazati«, je tale: Sovjetska vlada je baje storila vse, da bi Slovensko Koroško odcepili od _ Avstrije in jo kot dežflo, naseljeno večinoma s Slovenci, priključili Jugoslaviji, do-čim se je nasprotno, vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije trudila v nasprotni smeri, t. j. proti koristim koroških Slovencev ter proti svojim lastnim narodnim in državnim koristim, ker se je baje že spomladi 1947 odpovedala zahtevi do Slovenske Koroške, Sovjetska vlada si prizadeva na ta način prevaliti od sebe kot odgovorne vlade, ki je sodelovala pri sprejetju sklepov na pariškem zasedanju Sveta ministrov, odgovornost na vlado FLR Jugoslavije za protidemokratični ' pariški sklep, s katerim so bile v nasprotju z demokratičnim načelom samoodločbe narodov v celoti zavrnjene upravičene zahteve FLR Jugoslavije do Slovenske Koroške Da bi dokazala tako neumno trditev, navaja sovjetska vlada kot edini »dokaz« pismo, ki ga je poslal podpredsednik vlade FLR Jugoslavije E. Kardelj 20. aprila 1947. A. Višinskemu med moskovskim zasedanjem Sveta ministrov, pismo, ki vsebuje tri variante mimmal-ne zahteve vlade FLRJ za primer, če bi velike sile dokončno odklonile priključitev Slovenske Koroške FLR Jugoslaviji. Sovjetska vlada trdi, da pomeni to pismo odpoved FLR Jugoslavije Slovenski Koroški. S to nesmiselno trditvijo sovjetska vlada očividno računa z neobveščenostjo široke javnosti o tem. kaj je bilo pred omenjenim pismom. Zato prehaja v svoji noti sovjetska vlada molče preko vseh okolnosti, ki so izzvale to pismo in pojasnjujejo njegov pravi smisel. Nato so v naši noti podrobno obrazloženi napori naše delegacije v Moskvi leta 1947, ki je tudi pri sovjetski vladi naletela na zelo nedoločno, stališče glede naših zahtev do Avstrije. Že takrat so predstavniki ZSSR prepričevali jugoslovanske predstavnike, da ni absolutno nikakih upov, da bi jugoslovanske ozemeljske zahteve Svet ministrov sprejel in da je najverjetneje, da bodo v celoti odklonjeni. Pač pa je zunanji minister ZSSR Molotov na moskovskem zasedanju Sveta ministrov večkrat izjavil, da je za sovjetsko delegacijo glavno vprašanje pri sporazumu o Avstriji vprašanje nemškega imetja, ki ga je ZSSR zahtevala zase, kar je upravičeno smatrala naša delegacija za popuščanje sovjetske vlade napram zapadnim velesilam. Zlasti pa je bila naša delegacija o stališču ZSSR napram zahtevam naše vlade do Avstrije prepričana, da jo sovjetska vlada v njenih zahtevah ne bo podpirala, ko je napisal tov. Stalin naslednje pismo avstrijskemu kanclerju, ki se glasi: »Njegovi ekscelenci državnemu kanclerju Avstrije g. Rennerju! Zahvaljujem se Vam, zelo spoštovani tovariš, za Vašo poslanico z dne 15. apr. Ne dvomite, da je Vaša skrb za neodvisnost, nedotakljivost (v ruščini se beseda glasi celostnost) in napredek Avstrije prav tako tudi moja skrb. Vsako pomoč, ki bi lahko bila potrebna Avstriji, sem Vam pripravljen izkazati po moči in možnosti. Oprostite zaradi poznega odgovora. V. ,T. Stalin.« Naša nota pravi nadalje: »V takem položaju si je delegacija FLRJ v Moskvi prizadevala v ustnih razgovorih s predstavnikoma ZSSR Molotovom in Višinskim, naj bi sovjetska delegacija skušala izvojevati vsaj kompromisno rešitev. Na podlagi teh razgovorov so sovjetski predstavniki zahtevali, naj jim jugoslovanska delegacija za ta primer tudi pismeno pripravi in predloži nekaj variant minimalnih zahtev, kar je delegacija FLRJ tudi napravila v pismu E. Kardelja A. Višinskemu z dne 20. aprila 1947. Hkrati je V. M. Molotov svetoval E. Kardelju, naj jugoslovanska delegacija neposredno posreduje pri predstavnikih drugih velesil v smeri kompromisne rešitve. Taka so zgodovinska dejstva, ki so zelo dobro znana tudi sovjetski vladi. Torej ni točno, da se jo vlada FLRJ odpovedala svojim zahtevam do Slovenske Koroške »v času, ko je sovjetska vlada podpirala jugoslovanske zahteve do Slovenske Koroške«, kot je rečeno v sovjetski noti, temveč je točno, da je bila vlada FLRJ prisiljena, obrniti se na sovjetsko vlado s prošnjo, naj se zavzame vsaj za kompromisno rešitev koroškega vprašanja v trenutku, ko je sovjetska vlada že napovedala, da ne bo podpirala jugoslovanskih zahtev.« Jugoslovanska vlada je nato, ker je videla, da so pripravljene vse štiri velesile dati Slovensko Koroško Avstriji, naslovila sovjetski vladi potom tov. Kardelja pismo, s katerim je začela naša delegacija borbo vsaj za manjšo spremembo meje, pri čemer je upala, da bo uživala vsaj pri tem nepopustljivo podporo sovjetske vlade. Mislila je, da je maksimum, kar lahko doseže, to, da bi velesile, ki so pripravljene pustiti koroške Slovence pod tujo nemško oblastjo, priznale vsaj z majhno popravo meje, ker ta meja ni idealna, ampak krivična. Na to naša nota pravi naslednje: »Iz gornjega jasno sledi, da nota ZSSR zamolčuje bistvene momente, ki so narekovali pismo E. Kardelja z dne 20. aprila 1947. S takim pačenjem smisla in vsebine tega pisma, ki ni bilo poslano nekomu »za hrbtom« sovjetske vlade, temveč prav njej. in to na podlagi njene sugestije ter po ustnem dogovoru z njenimi najvišjimi predstavniki, skuša sovjetska vlada dejansko zaman dokazati popolnoma nemogočo stvar, namreč da je vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada opustila koristi ljudstva Slovenske Koroške, da se je vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada odpovedala jugoslovanskim ozemeljskim zahtevam do Slovenske Koroške in da jo vlada FLRJ, ne pa sovjetska vlada, odgovorna za protidemokratični pariški diktat, pri sprejetju katerega, kakor je znano, vlada FLRJ ne samo ni sodelovala, ampak tudi ni bila vprašana za mnenje. Toda, z besedami ni mogoče zanikati dejstev, za katera ve najširša javnost ne samo v naši državi, temveč tudi v drugih državah. Najširša javnost ve, da se vlada FLRJ ni nikoli odrekla in se ni prenehala boriti za priključitev Slovenske Koroške FLRJ. da je bila pripravljena popustiti samo zato, ker je to zahtevala sovjetska vlada in ker vlada FLRJ ni imela nikakega drugega izhoda. Široka javnost pa prav tako ve, da se sovjetska vlada ni odpovedala samo zahtevam, da se vsa Slovenska Koroška priključi FLRJ, ampak tudi minimalnim mejnim popravkom. Trditev., da se je sovjetska vlada hotela boriti Za priključitev Slovensko Koroške FLRJ in da vlada FLRJ tega ni hotela, meji torej na roganje narodu, ki sc bori za svojo narodno svobodo in zedinitev. Končno je nesmiselnost trditve, da je pomenilo pismo E. Kardelja odpoved Koroški, dokazana tudi z dejstvom, da so sovjetski predstavniki celi dve leti po tem pismu podpirali zahteve FLRJ za priključitev Slovenske Koroške vse do trenutka, ko so to zahtevo opustili in dosegli ugodno rešitev vprašanja nemških aktivov v Avstriji v korist Sovjetske zveze.« Nota naše vlade nadalje pojasnjuje dejstvo, da so prav sovjetski predstavniki večkrat zahtevali, tako tudi Molotov in Višinski, trdeč, da ni nikakih upov za osvoboditev koroških Slovencev, naj jugoslovanska delegacija neposredno posreduje pri zapadnih vladah, da bi te odstopile od načela nespremenljivosti avstrijskih meja in pristale na kompromisno rešitev. Prav tako sta predlagala predstavnika ZSSR, namestnika ministra Kok-tomov in Zarubin jugoslovanskim predstavnikom leta 1948 v Londonu, da mora jugoslovanska delegacija napraviti diplomatske korake pri zapadnih silah glede kompromisnega predloga naše vlade o Slovenski Koroški. Vsi razgovori naše delegacije s predstavniki zapadnih velesil so bili točno znani sovjetski vladi, ker smo jo o teh razgovorih obvestili. Iz vsega tega je povsem jasno, da je sovjetska vlada prva, in to do kraja, popustila v koroškem vprašanju in sicer brez vednosti jugoslovanske vlade. Ce je bila torej katera od obeh vlad dolžna prevzeti odgovornost za popuščanje, potem je bila to sovjetska vlada, ki je izključno pobudnica popuščanja in ki je o tem popuščanju, o popolni opustitvi zahtev za Slovensko Koroško vnaprej in za hrbtom naše vlade obvestila kanclerja Avstrije, s tem pa tudi zapadne velesile. Nota vlade FLRJ sovjetski vladi zaključuje razlaganje o resnici naše borbe za Slovensko Koroško takole: »Sicer pa sam rezultat razgovorov o Avstriji najbolje pojasnjuje tako vlogo vlade FLRJ kakor tudi vlogo sovjetske vlade v vprašanju Slovenske Koroške. FLRJ, zaveznici sovjetske vlade in drugih velesil v vojni, ki je največ trpela od udeležbe Avstrije v vojni, soglasni sklep štirih velesil ni samo vzel pravice do kosa njene lastne narodne zemlje, ampak tudi do vsake gmotne odškodnine, to je, do reparacij, sovjetska vlada pa, ki je izrazila soglasje s tem, da ostanejo koroški Slovenci pod avstrijsko oblastjo, je dosegla v svojo korist povišanje odškodnine za nemško imetje v Avstriji v znesku 50 milijonov dolarjev. Po obtožbah v sovjetski noti bi morala Jugoslavija za ceno svojega prehoda v tabor kapitalističnih držav na podlagi dozdevnih pogodb s kapitalističnimi silami dobiti Koroško v celoti ali pa vsaj njene dele. Toda znano je, da 0«rx /vžn žs /s sleherni svobodni človek pravične?6 in poštenega duha s spoštovanjem Pr‘ kloniti pred to presenetljivo voljo letnega ljudstva. sovražno politiko, ki je jasno prišla » izraza na konferenci Sveta zunanJ1 ministrov v Parizu. Sicer^pa jugosl* vanskim narodom tega dejstva ni ®c krila šele nota sovjetske vlade z o® tl. avgusta 1949. kajti oni že pozH®J tako sovražno stališče sovjetske vl»c iz številnih njenih ravnanj v zadnj®1 času proti FLRJ. To stališče je s®1” izraz politike, ki jo sedaj vodi vjetska vlada, ki pa ne nasprotuj samo koristim narodov socialistih Jugoslavije, ampak škoduje tudi cel® ni protiimperialistični fronti na svet' Kar se pa tiče tona, v kater® je napisana nota sovjetske vlade z dl tl. avgusta letos kakor tudi kar z< deva žalitve in obrekovanja, ki ! bila tako v omenjeni noti kakor tu1 v prejšnjem dopisu izrečena na 01 slov vlade FLRJ, je vse to nov dok® da sovjetska vlada napačno razu^ odnose, ki morajo vladati med sovjet®* vlado in drugimi socialističnimi dr*j vami. Toda vlada FLRJ gre preko teč in je šla preko tega doslej ter Pr! pušča demokratičnemu javnemu m0 njn, naj sodi tudi o takem tonu tet. takem in podobnem žaljivem ravna®! z neko neodvisno in demokratih državo.« T-^osedanji načini sodelovanja sin-likatov s socialnim zavarovanjem so pokazali zadovoljive uspehe pri izpolnjevanju našega socialnega zavarovanja. Sindikati so v glavnem dali rodilne ljudi za vodstvo ustanov Godalnega zavarovanja. S sodelovanjem iredstavnikov sindikata v zdravniško-lelavskih komisijah in v strokovnih vetih pri organih socialnega zavarovanja, so sindikati pripomogli k hi-rejšemu in pravilnejšemu reševanju rekaterih vprašanj, ki so za zavarovance življenjske važnosti. Komisije ta socialno zavarovanje in zdravstve-10 zaščito v naših osnovnih organizacijah so pokazale večkrat lepe uspehe pri praktičnem uresničevanju pravic članov in boljšem izvajanju socialnega zavarovanja ter zdravstvene zaščite zavarovancev. Toda, če v celoti pogledamo naše delo v tem pogledu, ugotavljamo, da to še vendair-le ne zadovoljuje. Samo če pogledamo zdravmško-delavske komisije, bomo videli, da je njihovo pravilno delo bilo večkrat ogroženo prav zaradi pogostih menjavanj in izostajanj predstavnikov sindikatov. Večina strokovnih svetov pri filialah in ekspoziturah socialnega zavarovanja ni pokazala uspehov, kakršne smo pričakovali in to spet zaradi pogostega izostajanja od sej, kakor tudi zaradi tega, ker se. predstavniki sindikatov niso poglabljali v probleme-, V večinj komisij za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito se delo razvija stihijsko in neorganizirano, balkona o socialnem zavarovanju ne TOM O BREJC: 0 dela sindikatov na polju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite delavcev in nameščencev proučujejo, niti niso delavci seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki jim jih daje ta zakon, ne analizirajo se odstotki obolenj in vzroki, ki povzročajo ta obolenja, niti se ne pod-vzemajo potrebni ukrepi, da bi se ti vzroki odstranili. Ne organizirajo se tovariški obiski pri obolelih na njihovih domovih ali v bolnici itd. Ko je sezona letnih oddihov, se pri mnogih komisijah za socialno zavarovanje delo v glavnem omejuje le na vprašanja letnih dopustov, socialno zavaroYanje pa se popolnoma zanemarja. Krajevni sveti, posebno v velikih središčih niso dovolj organizirali dela po sektorju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite, čeprav bi se morali, zanimati in skrbeti za funkcioniranje socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite v svojem kraju. Krajevni sveti so preobloženi z dnevnimi intervencijami v zvezi s pritožbami zavarovancev in zaradi slabe organizacije dela, niso pa zmožni, da v celoti zajamejo problem socialnega zavarovanja in zdravstvene službe na terenu, na katerem delajo. Preobloženi z drobnimi intervencijami in delom pri razdeljevanju uputnic in izpopolnjevanju mest v delavskih počitniških domovih, sektor socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite v (Nadaljevanje) krajevnih svetih ne vidi problemov, kakor so: delo zdravniško delavskih komisij in strokovnih svetov, stanje pri reševanju materialnih pravic iz socialnega zavarovanja, odstotek obolelih delavcev in nameščencev, položaj v bolniških in izven bolniških ustanovah, zdravstveno stanje učencev v gospodarstvu, zlasti pa tistih, ki živijo v domovih za učence, itd. Pa tudi večina glavnih odborov ni posvečala dovolj pozornosti temu sektorju. Oddelki za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito še vedno niso izpolnjeni z zadostnim številom funkcionarjev, ki bi bilj zmožni, da skupno s pristojnimi organi državne uprave učinkovito sodelujejo pti reševanju vprašanj, katera se nanašajo na boljše funkcioniranje socialnega zavarovanja in zdravstvene službe. Nič boljšega ne bi mogli trditi tudi o delu Centralnega odbora- Redko kateri sindikalni funkcionar iz centralnih uprav in republiških odborov se pri obisku terena zanima za vprašanja socialnega zavarovanja in zdravstvene službe. Njihova dejavnost v tem pogledu se v glavnem omejuje na nestvarno kritiko in ugotovitve, da se na primer hranarine in penzi.je izplačujejo neredno, da zdravstvena služba mi zadovoljiva, ne proučujejo pa na licu mesta vzrokov za te pojave in kakšne ukrepe bi bilo potrebno ped-vzeti, da bi se to stanje popravilo. To, kar je povedal v svojem poročilu tov. Salaj na I. kongresu ESJ, da »naše organizacije niso posvetile dovolj pozornosti reševanju tistih praktičnih vprašanj iz organizacije zdravstvene zaščite, ki neposredno zanimajo delavce in name ščence, kakor so to: organizacija zdravniških pregledov, delovni čas v ambu lantah, organizacija prve pomoči in nočne službe, čistoča, prehrana in postopek v bolnicah, organizacija kopališkega in klimatičnega zdravljenja; da naši oddelki in komisije za socialno zavarovanje še vedno podrobno ne poznajo organizacije zdravstvene službe, ki naj bi omogočila pravilno izvajanje zdravstvene zaščite za delavce in nameščence« — je še danes značilno za delo sindikatov na področju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite. Če bomo tako delali še naprej, bomo prišli v položaj, ko bodo sindikati zaostali pri reševanju vprašanj, ki so življenjskega pomena za delavce in nameščence. Da bi se predpisi o pravicah iz socialnega zavarovanja pravilno izvajali, je potrebno, da se za to delo sindikalne organizacije še bolj angažirajo. Na drugi strani pa dejstvo, da pri nas zaenkrat čedalje hitreje narašča število zavaro- vancev — torej krog oseb, kateri®1 y treba zagotoviti zdravstveno zaščit® j kakor pa rastejo naše dejanske mož®°L v pogledu zmogljivosti zdravstvenih ®5y nov in števila medicinskega osebja-.m, nalaga sindikatom dolžnost, da posk®®1^ kako bi se povečane potrebe za stveno zaščito najbolj pravilno zadovojL s sredstvi, ki še vedno niso zadoni. To pomeni, da morajo sindikati še neje in konkretneje sodelovati z bi* j socialnega zavarovanja in zdravst J6« službe. To pomeni, da morajo sinrhEj še močneje sodelovati pri reševanju vc vprašanj socialnega zavarovanja in stvene službe, kakor je I. kongres r' tudi določil v svojih sklepih. V čem mora obstajati to sodel®v jgl-sindikatov pri reševanju vprašanj e°^et nega zavarovanja in zdravstvene efri ^ Predvsem Centralni odbor, glavni ^ bori in krajevni ter okrajni sveti, vsa teritorialna vodstva morajo Jj* s pristojnimi organi državne upr®v ^ ljudske oblasti razpravljati in 1S"3IJ po' činov, kako bi rešili probleme, ki s~ 0f javljajo na terenu in se nanašajo ® zg-ganizacijo in poslovanje socral®eS|,<)]eJ varovanja in zdrvstvene zaščit0-. oji' tega morajo naši sindikalni forumi cjjo vizirati osnovne sindikalne orga® in vse sindikalno članstvo, da b° 1 qV| k1 pomagalo pri izvajanju vseh ukrep -6pV težijo k pravilnemu izvajanju Pr ,ravj6 o materialni zaščiti, boljši vcc' in hitrem zdravljenju obolelih in nameščencev. Končno se moral et sindikalne organizacije odločno pos/. vsakemu poskusu, da bi nezave ^\o mezniki zlonamerno izkoriščali rahljali socialno zavarovanje. Ko je Ilirska Bistrica za nami in ima- stom je to delavsko mesto eno najlepših, too na desni strani pokrajinski simbol izrazito delavskih mest v državi. Istre — goro Učko, že čuti človek v zra- Takoj pod Labinom se cesta nagne v ku sapo z morja in čim bolj hitijo istrski dolino in spodaj ob potoku leži Rasa — borovci mimo tebe, prej zagledaš pod najbolje mehaniziran rudarski bazen v Seboj sinjino morja, ki vsakega človeka državi. Pogled na Rašo je čudovit. Mo-vselej očara. Skopost trdne zemlje splah- derne, velike stavbe, razpostavljene okoli nb srce se ti napolni s širino prostran- upravnega poslopja rudnika, lične, vilam s*va, ki nima več meja; čeprav imenuje- podobne stanovanjske hiše, čiste, široke 1,10 naše morje Jadransko morje, vendar ulice, prostorni trgi, nikjer sledu po sa- Delavsko naselje v Podlabinu ko stojiš ob obali, da segajo do j-emkaj tudi vode Oceana, da diha z vsa-Kega vala življenje vsega sveta. Jugoslo-yanski, francoski, angleški, italijanski, svedski... mornarji so gospodarji vseh yoda. Delovni ljudje vsega sveta osvajajo podoiž in počez zemeljsko oblo. V re-skem pristanišču sem videl veliko tovorno ladjo neke južnoameriške države. Ko Je plula v luko, je stalo na krmi ladje oT^l zamorskih mornarjev. Na drogu Pristaniške palače je vihrala tačas parmska zastava. Zamorcem so se oči za-lskrile. Dvignili so pest k čelu. Tako so Pozdravili zamorski mornarji zastavo svoje Partije, ta svetli znak revolucionar-ne borbenosti, bratstva med narodi, miru v svetu in veličine proletariata vsega sveta. Toda mi gremo v Rašo, tam so rud-niki, tam so rudarji! Tam se vodi orja-ska bitka za tisoče in deset tisoče ton katerem'tJče]^aSnaši T? °d Informbiroja, Raša L> p Vn‘u ljUdj'l vačnic, kjer se km-J • °d n~asih >°" orožie c wSe • KuJe resmca, nase edmo S katerim eri.m branimo našo Partijo, delov™ v ,animo našo domovino, naše vnditpV ludl ■ Pred izdajalskimi napadi PaJ- sovjetske Partije in voditeljev šp v dem°kratičnih držav. Pot pa gre frnaar °b morju. Tri do roba s premo-ft=r-. n ,,ozene trabakule plovejo proti .lili. Motorji bark votto rohne, bela 0rl ,aaza krmilom se kakor trak odvija od ladje k obali, Ist;:P,remog iz Kaše vozijo!« dč stara $enranka v črno oblečena, kakor so oble-i°ma V?6 stareiše ženske v Istri, in spo-vic/’ , 0 hodi ob svojem osličku, noga-sina P., e iz domače volne. »Za mojega aJ!h pletem, ki dela v rudniku!« ]ex| ^jaleč ima ta tvoj sin do jame, da-'Tli rečem. »Kako pa vse to obhodi?« odvr a • da ne hi, saj je komunist!« mi LJ"ne in še doda: »Bil je v partizanih gart=and’r ^ei£> zdaj pa je komandir bri-rUj ,v rudniku. E, dober sin je, dober ki jpr'$ Potem zavije s ceste v vasico, čl0yg. Pripeta, v pečinah nad morjem, in nem v le dobro, ko občuti na tem rev-jeli ’ ,aškem svetu trdne ljudi, ki so za-p as čas s polnim srcem. °krenp ^re v hrih in v dolino in ko za-°b QJ lamkaj, kjer se poslovi od morja Plomj nb fjordu podobnem zalivu proti tiote nas že pozdravi z visoke pla-gnez^Crn dim iz visokega dimnika. Glej, e0[1, r. naših istrskih rudarjev! Krapanjj, h n]111 i in v soteski pod Labinom Ra-VjjaLd te strani je Učka še bolj sliko-di$ 'x se voziš skozi istrske vasi, više e Povsod sledove partizanskih borb, 0kun°V-s-od sledove dolgoletne italijanske ^išah ^le: Izpod večkratnega beleža na se tu.in tam zaslutiti napihnjene iive _ene. napise, na mnogih hišah pa še je .napise izza časa priključitve: Tukaj h5roj^pshvija! Mi smo Hrvati! Živio Lg.binr:lt0-.Ko se vozimo skozi vasi pod IjudstvP1’ Ze srečnjemo rudarje, izraz delavno iS\ sPremeni, obrazi razodevajo ilPgashL*1' Sl°boko pod zemljo kopljejo Tita 7D° „na?e . domovine za Partijo, za ionsko v ®,ocializem. In ko dosežemo la-kem km-Di arSj° mesl°' občutimo na vsa-Darr-m,- da to niso fraze, ampak da mej 7pi . z? spreminjajo v stvarnost. darsko borovci gradijo novo ru- Petst0 n = °'/e.letos bo zasedenih spet darie bij11] družinskih stanovanj za rumena "Sk5a hazena. Stanovanja so udobjeL ?rna> 0Premljena z vsem * od nan0bne sta.noyanjske kulture in a Poprei zgrajenim rudarskim me- jah in po premogu, vse to daje Rasi poprej vtis mirnega letoviškega kraja, kot pa vtis središča ogromnega rudnika. Kar se tega zunanjega izraza rudarskega življenja tiče, urbanistične kulturnosti, estetike naselja v pusti, goli pokrajini, bi se lahko skrbniki naših rudarskih krajev marsikaj naučili. Pred palačo sindikalnega doma nas sprejme predsednik Krajevnega sindikalnega sveta Hegler Jože, nekdanji kočevski rudar, ki nam odpira pota v podzemlje črnega diamanta. Toda skoraj bi bil pozabil omeniti silno veliko skrb, ki jo vse istrsko prebivalstvo teh krajev goji za svoje rudnike. Ko sem se prvikrat vozil skozi te kraje in ko sem zagledal dimnike v daljavi, sem vprašal kmetiča na cesti, kaj da je tamkaj, mar so kakšne fabrike? Kmetič me je nezaupno pogledal, zmajal z glavo in dejal: »E, nešto se radi...« In ko sem bil v Labinu že tik rudnika, mi je rudar prav tako odgovoril. Zdaj razumem, da so si ti ljudje mislili, da sem tujec in da tujcu ni treba svojega nosu vtikati vsepovsod, kajti kdo pa ve, po kakšnem nečednem poslu se tukaj ta tujec potika. Ko sem se to pot o tej stvari razgovarjal z raškim rudarjem zgoraj v Podlabinu, ki me je že poznal, mi je dejal: »Pa znaš, brate, da imajo imperialisti svuda špijone!« Prav, prav; če je skrb za svoje rudnike takšne vrste, potem je rudnik v dobrih rokah! Početke prvih rudarskih izkopov v teh krajih je iskati tri stoletja nazaj, ko so pod Labinom v zemlji našli bituminozni mineral, ki so ga dolgo časa smatrali za neko vrsto gorljive smole. Že leta 1626 si je pridobil neki Lilipo Veanci rudosledno pravico okoli Labina, resni poskusi rudarskih del pa se prično šele leta 1809. Kajpak so takrat rinili v zemljo le horicontalno in leta 1830, ko ie rudnik prešel v državne roke, so bili ti rovi 1.50 m široki in 1.30 m visoki. Na dan so v tistih časih nakopali ca 20 ton premoga. Šele leta 1846‘je začela proizvodnja rasti, zlasti pa leta 1850, ko so začeli vrtati v globino. Pri vrtanjih v globino je takrat silno nagajala slana voda, saj je še do leta 1926 segal morski zaliv skoraj do Raše same. Šele ko so uvedli moderne, velike tehnične črpalke, so ukrotili vodo in ko so osušili morski zaliv vse do centralne obale, kjer so zgradili rudniško pristanišče, je bil mogoč nadaljnji razmah rudnika. Italijanski gospodarji so rudnik znatno razširili, ker so bili v to gospodarsko primorani zaradi gospodarskih sankcij, ki so jih napovedale Italiji velesile, ko je le-ta započela imperialistično vojno proti Abesiniji. Italija je potrebovala mnogo premoga, zato so raški rudnik izčrpavali neplansko, naglo in brezobzirno zlasti do rudarjev, ki so morali delati v malomarno zavarovanih jamah. Let 1940 se je zaradi malomarnega vzdrževanja rovov ponesrečilo 300 rudarjev. Premogov prah in metan zahtevata veliko opreznost in izkustev raških rudarjev. Razredna borba raških rudarjev je bila skozi ves čas kapitalističnega gospostva ostra in revolucionarna. Že leta .1902 so rudarji labinskega bazena formirali lastno sindikalno organizacijo, ki je že naslednje leto organizirala stavko, v kateri je sodelovalo 600 rudarjev in ki je trajala ves mesec. Leta 1906 so raški rudarji stavkali tri mesece, leta 1910 pa kar celih šest mesecev. Število stavkajo- čih ie v tem letu naraslo na 1000 rudarjev, leta 1918 pa so stavkali 20 dni proti nadaljnjemu trajanju imperialistične vojne. Po prvi svetovni vojni so pripadli raški rudniki Italiji. Ko so leta 1921 začeli uvajati fašisti svoj režim tudi v rudnikih, je vse prebivalstvo labinskega okraja na čelu z raškimi rudarji razorožilo karabinersko posadko v Labinu in v Rasi in 3. marca tistega leta so rudarji zasedli vse rudnike ter jih sami upravljali. Ta labinska republika je trajala ves mesec. Lašisti so seveda krvavo obračunali z uporniki. Prav istega leta se rudarji niso hoteli udeležiti volitev za fašistično oblast, nakar so fašisti streljali v množico in ubili nekaj rudarjev. Precej rudarjev se je nato začelo izseljevati v Ameriko, Lrancijo in Belgijo. Že leta 1941 so raški rudarji ustanovili prve narodnoosvobodilne oabore, leta 1943 pa so začeli množično stopati v partizansko vojsko. S kakšno vero v novo Titovo Jugoslavijo so raški rudarji pričeli delati po osvoboditvi v svojih rudnikih, priča le-to, da so že leta 1946 dvignili proizvodnjo za 390%, v letu 1947 pa kar za 500% napram letu 1945. Kakšni so raški rudarji? Dobri! O tem nihče ne dvomi, kajpak, čeprav tudi v Raši ni vse po zlati nitki speljano. Raša ima za enkrat enajst udarnih od-kopnih delovnih brigad, ki tekmujejo z vso socialistično zavednostjo in prav tako se trudijo, da bi ne bili zadnji v tekmovanju teh zadnjih tednov, v tekmovanju, ki ga je sprožil Sirotanovičev rekord. Najboljši njihov rudar Griparič za Sirotanovičem prav nič ne zaostaja, če upoštevamo težke delovne pogoje, ki prevladujejo v nekaterih sektorjih raškega rudnika. Rudar Griparič je prišel iz Fran-cije kakor mnogo drugih istrskih rudarjev, ki so emigrirali za časa fašističnega terorja in ki so se po osvoboditvi vrnili v svojo osvobojeno domovino. Trije njih, s katerimi smo se vozili z električno ša-rabanko mimo ogromne separacije v 9 km oddaljeno rudniško pristanišče Bršiči, so bili vsi takšnih misli: nujejo vsakovrstne praznike in se zgodi ob takih prilikah, da tudi po 1200 rudarjev ne pride na delo. V Raši dela od prvega avgusta tudi trboveljska rudarska brigada. Seveda smo jo obiskali. Nastanjena je v Podlabinu v novi stanovanjski zgradbi in šteje 36 mož. Komandant brigade je izkušen rudar Lrance Erjavec. Ko smo se zbrali v senci pred hišo, bili so na nočni zmeni, smo se prav prisrčno porazgovorili. Ob tej priliki naj omenim, da je v Raši tudi sicer precej slovenskih rudarjev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki so se za stalno tu naselili in kjer so prav zadovoljni. Med njimi je tudi precej slovenskih izseljencev-povratnikov iz Erancije in Westfalije. Trboveljska brigada se je prve dni malce lovila v labinskem rudniku, kajpak, vajena ni bila odkopnih front in udarnih kladiv, ki je poglavitno rudarsko orodje v teh rudnikih Takoj tretji dan pa se je že postavila na čelo vseh raških brigad in je najboljša rudarska brigada. Dnevno presega plan za 10 do 13 odstotkov. No, naj komandant brigade kar sam pripoveduje! »Prišli smo v Rašo, da se. kaj novega, naučimo od raških rudarjev in raški rudarji od nas. Mi-znamo nekaj, oni znajo tudi nekaj in prav je, da se brigade izmenjujejo. Brigada pridobi s tem mnogo novih izkustev. Delamo bratsko z drugo izmeno, v kateri so sami istrski rudarji. Prvi dan so nas malce po strani gledali, češ, trboveljski knapi so nam prišli pamet solit. Toda ko so videli našo dobro voljo in delovno vnemo, da čim več nakopljemo, so tudi Istrani pritisnili. Naše tesarske partije so res mnogo bolj izkušene kot istrske, toda če istrski manjka do plana, se združimo in jim pomagamo plan ne samo izpolniti, ampak skupaj z našo brigado tudi preseči. Živimo v najlepši slogi in tovarištvu. S hrano smo mnogo bolj zadovoljni kot v Trbovljah. Saj tu nič več ne dobimo, toda organizacija preskrbe, distribucija je le-tu Ladje dovažajo jamski les in odvažajo premog »Vrnili smo se v domovino, da pomagamo graditi socializem! Če kdo pri nas še nerga, omahuje ali se kakor koli ca-gasto vede pri delu in v tem novem življenju sploh, naj gre v tiste rudnike, v katerih smo mi delali v Franciji! Ne pretiravamo, da je tukaj pri nas plača, hrana in stanovanje za 300% boljše kot tam. Tu z navdušenjem delamo, ker delamo za nas vse, to se pravi za socializem, tam pa o tem šele sanjajo, tam je vsak dan več brezposelnih in lačnih. Le-tu pa, glej, če bi imel vsak deset rok, bi bile vse zaposlene in vse dobro plačane!« točna ko ura, vsak potrošniški predmet pride brez najmanjše zamude do rudarja in njegove družine. Prerivanja in čakanja pred trgovinami tu ni videti. Vina je v vsaki rudniški gostilni dovolj, nam Trboveljčanom pa ne gre v glavo, da do sedaj še nismo videli nobenega pijanega človeka...« »Tudi mi ga pijemo po meri, toda smo sklenili, da se nihče iz naše brigade ne bo napil!« je dejal mlad brigadir. »Tudi nobenega plavega ne bo med nami, dokler bomo tu!« »No, preden gremo v jamo, se posvetujemo o delu,« je nadaljeval komandant. »Posvetujemo se skupno tudi z istrsko zmeno, tako da vsak odkopni sektor poprej z besedami obdelamo in se nanj načrtno pripravimo. Preden gremo v jamo, zapojemo in s pesmijo spet iz jame pridemo. V naši brigadi prevladuje .mla-dost, najmlajši je star 19, najstarejši pa 42 let. S svojimi brigadirji sem nad vse zadovoljen in ne ustrašimo se nobenega poziva na kakršno koli tekmovanje, pa četudi nas pozove k temu najboljša brigada v državi!« »Tako je, naj pride semkaj kdor koli od najboljših rudarjev, i vsakim se upamo spoprijeti!« pritrdijo vsi v zboru. Hegler Jože se kar od veselja muza, ker ima tako imenitne fante okoli sebe in naglo skoči še k Istrijanom, da se pogovori z njimi o načinu »streljanja«, kajti Trboveljčani trdijo, da so bili nocoj »šusi zaladani«, kar je povzročilo, da so za las komaj presegli normo. Biti predsednik tako obsežnega krajevnega sindikalnega sveta, kjer so rudarji raztreseni na tako obsežnem teritoriju saj je do nove jame, ki jo vrtajo sredi žitnega polja, kar 22 km, ni majhna stvar! Prav ta dan, ko smo si ogledovali separacijo, se je pokvaril obracalec, ki prevrača vozičke s premogom na tekoči trak in je zaradi tega stalo nekaj sto vozičkov na tirih, ki jih seveda niso mogli prazmh poslati nazaj v jamo. Kot izkušen rudar je naglo našel napako, zakadil se j? nad pripravo skupaj z monterji in kmalu je separacija spet rohnela in požirala vozičke. Ko smo se poslavljali od istrskih in trboveljskih rudarjev, je v Podlabinu na šahtnem stolpu zavihrala zastava. »To pomeni, da so danes že dve uri pred izmeno plan dosegli!« de ponosno Hegler in nam krepko stisne roko. Da, in ko smo se rokovali s Trboveljčani, so nam rekli: »Domotožja nimamo! Deloven človek v Titovi Jugoslaviji je povsod v naši domovini kakor doma. Povsod se vodi bitka za plan in borba za socializem. Kar se pa klepetcev iz Informbiroja tiče. semkaj naj pridejo, če imajo korajžo, v našo delovno brigado! Mi ne klepečemo, z dejanji dokazujemo, da so lažnjivci, kajti resnica je v naših delovnih rokah, resnica je v naših delovnih zmagah — laž pa v njihovih goltancih!« Pravkar, ko to pišemo, smo dobi!) naslednje poročilo: »V labinskem premogovniku so prekosili zadnji rekord v kopanju premoga, ki je znašal 442 ton in ki ga je dosegel kakanjski rudar Džema! Ramovič. Trboveljski rudar Fran Erjavec je v torek s svojo trboveljsko brigado pri odkopu na širokem čelu v osmih urah nakopal 470 ton premoga — ne pa Anton Bičič, kar je bilo pomotoma javljeno, ki je brigadir v Erjavčevi brigadi. Tekmovanje za visoko storilnost je zajelo tudi druge brigade v Labinu in v Raši. Fran Erjavec, izkušen in preudaren rudar, je tako s trboveljskimi rudarji in skupaj s pomožnimi istrskimi rudarji dosegel veliko delovno zmago, kar je pripisovati visoki delovni zavednosti njega samega in njegovih brigadirjev.« Nazaj grede nas spet gora Učka pozdravlja, vsak čas bomo spet zagledali morje. Glej, pet velikih galej plove iz raške luke! Vse so do vrha polne raškega premoga. Za njimi reže valove tovorni parnik, takisto natovorjen z raškim premogom. Zavija jo počez skozi Kvarner, znamenje, da gre v širni svet. Plove, plove, ladja Titova, z veliko resnico kdo ve kam v tujino. In tako bo nekoč resnica naša zmagala, resnica o naših herojskih ljudeh, resnica o naši herojski Partiji, resnica o naši herojski domovini. Za to resnico se naši delovni ljudje borijo, in s to resnico bodo junaško zmagali! Mehanizacija pristanišča je popolna. Pravkar je bil v luki velik tovorni parnik. Po tekočem traku teče premog v ladjina Skladišča, na manjše, odprte ladje pa tovori premog ogromen žerjav, ki pograbi voziček s premogom vred, ga dvigne s tečajev, ponese nad palubo ladje in ga obrne. Pri vsem tem ogromnem tovorjenju je zaposlenih le nekaj ljudi, med njimi polovico žensk, čeprav natovorijo kakšen dan tudi do 3000 vozičkov in čez. Poseben sestav premogovih slojev pod zemljo zahteva poseben sestav delovnih brigad. Delovne brigade v Raši imajo 30 do 60 ljudi. Mladinske brigade so med najboljšimi. Polnjenje vozičkov vodi politično najbolj zaveden brigadir, v vsaki brigadi vsake zmene tvori jedro brigade partijska grmna. Kajpak, največje težave tiče tudi v Raši v pomanjkanju izkušenih rudarjev. Okoli 2000 rudarjev prihaja z vasi na delo, mnogi rudarji stanujejo tudi 60 km daleč. Rudniška uprava ima v to svrho veliko udobnih avtobusov in vsak dan vozijo ti avtobusi okoli 2000 rudarjev do njihovih domov. Politično delo s temi napol-rudarji bo treba z vso silo podvojiti, kajti premajhna zavednost prav teh se kaže zlasti v tem, da jih okoli 30% še ni organiziranih v sindikatu, pa tudi v tem, da zelo radi praz- Mladinska brigada pred odhodom v jamo HMELJ - zeleno zlato Savinjske doline Obiranje hmelja v Savinjski dolini je v polnem teku. S pomočjo ljudske oblasti, AFŽ organizacije in pionirjev bo letošnji pridelek pravočasno obran. Naša Titova Jugoslavija ni nova samo po^ tem, ker je odpravila izkoriščanje človeka po človeku in uvedla oblast delovnega ljudstva, temveč je nova in velika tudi po tem, ker zna izkoristit] in uporabljati ogromna na- RAZŠIRITEV NASADOV PO OSVOBODITVI Nova ljudska oblast je kmalu videla v savinjskem hmelju močan vir narodnega dohodka in je tudi takoj pristopila k planski razširitvi in obnovi h m el jekih, nasadov. Do danes je obnovljeno že skoraj 700 ha hmelj" skih nasadov v Savinjski dolini- Za leto 1950 je predvidena razširitev še za več sto hektarjev. Hmelj pa nudi danes tudi ugodne pogoje za razvoj zadružnega gospodarstva v Savinjski dolini. Menda je še malo takih med nami, ki mislijo, da ves ali pretežni del pridelka porabimo doma. Doma uporabimo približno samo 5% vsega pridelka, vse ostalo pa prodamo v inozemstvo in dobimo zanj lepo število deviz, potrebnih za izgradnjo naše industrije. Ker se inozemski kupci izredno potegujejo zanj, je bilo skoraj polovico letošnjega pridelka prodanega že takrat, ko je še visel na hmelj evkah in čakal pridnih rok obiralcev. OBIRANJE HMELJA MORA BITI PRAVOČASNO KONČANO Kakovost hmelja je v veliki meri odvisna od pravočasnega, pravilnega in vestnega obiranja hmelja. Ne sme biti premalo, niti preveč zrel. Obrati ga je treba ob pravem času t. j- v 10—14 dneh, ko je njegova zrelost popolna. Z ozirom na to, da je postalo vprašanje delovne sile za našo proizvodnjo, za našo industrijo vedno bolj pereče, je postalo vprašanje obiranja letošnjega pridelka ne samo skrb savinjskih hmeljarjev, temveč tudi skrb naše oblasti, naše Fronte in ostalih množičnih organizacij. In ker bi savinjski kmetje v 10 dneh ne mogli obrati hmelja, jim je naša Osvobodilna fronta, predvsem naše žene združene v organizaciji AFŽ in naša mladinska organizacija priskočila na pomoč. Letošnje vreme je bilo hmelju nenaklonjeno. Spomladi suša, pozneje deževje in hladne noči ob koncu julija. Vse to je zaviralo njegovo rast, da ni cvetel in je tako »sedele skoraj 3 tedne, ne da bi pokazal kakšen razvoj. Zaradi tega je letina kazala slabo. No, kmalu v začetku avgusta pa se je začel popravljati, tako, da je njegova letošnja kakovost zelo dobra, čeprav bo morda pridelek količinsko nekoliko manjši od lanskega. AFŽ in LM Slovenije, pod vodstvom naše Partije in Osvobodilne fronte so razvile široko akcijo za pridobivanje obiralcev in prikazovale, da hmelj ni samo stvar Savinjske doline, temveč vseh Slovencev in Jugoslovanov. toda ta hmelj je bil še grob in daleč ne tako kakovosten- Kmalu pa / NAŠE ŽENE SO MNOGO PRIPOMO-se je tako aklimatiziral in izboljšal, " ~ da je njegova kakovost zaslovela daleč naokoli in si počasi utrla pot v svet- Pionir Marko Hriberšek, član IV- ljubljanske brigade, ki je prva prejela prehodno zastavo, je obral v šestih urah 6 škafov hmelja ravna bogastva naše dežele — načrtno in vse v prid delovnega ljudstva. Eden od teh virov za čim prejšnjo zgraditev socializma in boljših življenjskih pogojev je tildi hmelj. SAVINJSKI HMELJ SE JE KMALU UVELJAVIL V Savinjski dolini so prvič začeli gojit] hmelj leta 1870 pri Novem Celju. Ko so se kmetje osvobodili tlačanstva in so se zmanjšale možnosti izkoriščanja, so graščaki kmalu začeli iskati novih virov bogatenja in poizkusili s hmeljem. Značilno je namreč za Slovenijo, da je bilo v prejšnjem stoletju več podeželskih pivovarn in so v glavnem tovarnarji sami tudi gojili hmelj. Kmetje, ki so hodili na delo k večjim posestnikom, graščakom in tudi tovarnarjem, so dobili pri njih tudi sadike hmelja in ga začeli potem tudi sami gojiti. Današnja vrsta hmelja je bila prenešena v Savinjsko dolino leta 1885 iz Anglije, grob in še od NEKDAJ PREDMET ŠPEKULACIJE — DANES NARODNI DOHODEK Čeprav je savinjski hmelj v stari kapitalistični Jugoslaviji bil že precej na glasu in visoko cenjen, vendar je savinjski kmet imel z njim precej skrbi- Ni bil hmelj samo predmet špekulacije inozemskih borz, temveč tudi domačih verižnlkov. Spomladi in vse do obiranja je po Savinjski dolini valovila močna agitacija špekulantov, češ kako bo šel hmelj v denar. Po obiranju pa so kmalu začeli govoriti o slabi kakovosti pridelka, da ga je preveč, da ga ne bodo mogli prodati, da doma ne morejo vsega porabiti, inozemstvo ga pa noče itd. S tem so hoteli samo zbiti ceno in naš savinjski hmeljar od skrbi ni mogel spati- Pri prevzemanju hmelja so ga po nepotrebnem »kartirali, včasih se je zgodilo celo tako, da so ga zažigali sami kmetje, ker ga niso hoteli prodati po ceni dveh dinarjev. Revni in gmotno^ šibkejši kmetje svojega pridelka včasih sploh niso mogli uveljaviti, zato so ga ponujali tudi po 2 din, dočim so bogatejši kmetje svoj pridelek vnovčili tudi po 80 din za kilogram. Danes ima naš hmeljar mir. Nobenih skrbi nima, komu ga bo prodal, ker je cena stalna. Zaradi dragocenih deviz, ki jih dobimo za hmelj v inozemstvu, ima hmelj svoi delež ne samo v narodnem dohodku Savinjske doline, temveč tudi znatni delež pri izgradnji socializma. OKUPATOR JE SKRČIL HMELJSKE NASADE ZA 78% Doba okupacije predstavlja žalostno poglavje tudi v zgodovini savinjskega hmelja. Kmalu po vdoru nemških fašistov je izšla odredba, da je treba v Savinjski dolini hmelj iztrebiti, namesto njega pa naj se gojijo povrtninske kulture. Zakaj je okupator hotel Iztrebiti naš že svetovno znani hmelj? Takrat nemški okupator ni imel v svojih rokah le nemško, temveč tudi vso češko, francosko, belgijsko in poljsko proizvodnjo hmelja. Kljub ier mu, da je bil po kakovosti savinjski hmelj boljši kakor nemški, so vendar odredili, da ga morajo iztrebiti, da bi tako preprečili čezmerno proizvodnjo hmelja in zaščitili dohodek nemškega kmeta — zlasti nemških hmeljarjev v Sudetih, za slovenskega kmeta pa so itak predvideli, da ga je treba gospodarsko uničiti- Savinjčani so takrat, da bi ga ohranili, skrivali sadike celo v vrtovih — največ hmeljskih nasadov pa je ostalo prav v obrobnih krajih Savinjske doline, kjer je narodnoosvobodilno gibanje in delovanje partizanov bilo že močno razvito. GLE, DA BO HMELJ PRAVOČASNO OBRAN V Savinjsko dolino so začele prihajati žene iz vse Slovenije že v začetku avgusta. Toda zaradi deževja niso mogle začeti z obiranjem. Morale so zato čakati, da je nastopilo lepše vreme- ^ Za AFŽ je bila to prva obširnejša akcija, ki jo je samostojno pokrenila. Formiral] so brigade in uvedli pri obiranju brigadni sistem dela. Klicu AFŽ se je odzvalo na tisoče žena, ki so prihitele v Savinjsko dolino, čeprav niso vse prispele organizirano po AFŽ liniji- Da niso prišle vse organizirano, je krivda tudi v tem, ker so nekateri aktivisti slabo informirali žene o obiranju, češ da lahko gredo nabirati kamor hočejo in se razdelitev obiralcev ne vrši organizirano in plansko. Zaradi tega So danes žene razkropljene po vseh vaseh v Savinjski dolini in je med njimi težko ustvariti pravo povezavo. Seveda je tudi to akcijo skušala reakcija zmanjšati, ko je prišepetavala ženam, češ da ne bodo šle obirat hmelja, temveč na druga težja dela. Posamezni, čeprav redki reakcionarni vaški elementi pa so hoteli preprečiti in ovirati to organizirano delo žena že pri njihovem prihodu. Tako veliki kmet Kumer iz Št. Jurija ob Taboru skupini žena ob prihodu ni hotel dati hrane, niti jim kuhati. Zavedne žene pa so kljub temu ostale in mu povedale, da bodo hmelj vseeno obirale, ker to ni v interesu njega samega, temveč vse delovne skupnosti- Kmetje so se v začetku bali in bili skrajno nezaupljivi do žena iz Ljubljane in Trbovelj. Kmalu pa so spoznali, da delajo organizirano, natančno in kakovostno in da že po 2 dneh dosegajo norme povprečnih stalnih obiralk. Zato kmetje danes že sprašujejo po obiralkah, ki so prišle po AFŽ Uniji. Drugi uspeh v tej- akciji naših žena združenih v organizaciji AFŽ pa je ta, da so same spoznale prednost in koristnost organiziranega in kolektivnega dela- Čutile so, da so frontovke in so se kot take hotele tudi v svojem delu izkazati. Pri ženah, ki obirajo v Braslovčah, je ta zavest tako globoka, da so same zbrale točke, kupile blago in sešile zastavo, da bi tako tudi na zunaj pokazale, kje dela njihova skupina organizacije AFŽ. To so žene iz Kamnika. Čeprav obsežnost terena, kjer delajo žene-obiralke, zelo ovira povezavo in dejavnost na kulturnem področju, je vendar preko glavnega štaba za obiranje hmelja v Žalcu, v katerem sta tudi članici Glavnega odbora AFŽ ^tovarišici Majcen Tončka in Ferjančič Duša iz Ljubljane, uspelo vzpostaviti povezavo, ko so organizirale že tudi brigadne večere s kakovostnimi predavanj; in drugimi prireditvami. Trboveljske žene, ki obirajo okrog Žalca, so napovedale tekmovanje po kakovosti in količini ostalim ženam. Požrtvovalna sekretarka organizacije AFŽ rajona Center Ljubljana, ki je kot sekretarka sama spremila žene iz Ljubljane v Savinjsko dolino, je ostala v Savinjski dolini in vzdržuje z njimi povezavo od Št- Lovrenca do Št Pavla-Tekmovanju, ki bo 28. t. m- v Žalcu, se bodo pridružile najboljše obiralke iz raznih centrov — zmagovalke pa bodo dobile lepe nagrade v tekstilijah za obleko, med drugim porcelanasti servis za 6 oseb, emajlirano posodo in podobno. PIONIRJI - ODLIČNI OBIRALCI V Savinjski dolinj obira hmelj tudi skoraj 3000 pionirjev starih od 13 do 15 let. Tudi do teh pionirjev so imeli stari izkušeni hmeljarji pomisleke, češ le kako bodo ti obirali, če pa hmelja niti ne poznajo. S svojim delom so dokazali nasprotno: savinjski kmetje se ne morejo načuditi kakovostnemu delu naših najmlajših-Povsod jih radi sprejemajo, nosijo jim sadje in druge stvari, čeprav so potom glavnega štaba za obiranje hmelja in svojega glavnega štaba pionirskih brigad za obrianje hmelja izdatno preskrbljeni. Vodstvo štaba, kakor tudi vodstvo vseh 30 pionirskih brigad, je sestavljeno iz preizkušenih mladincev. Mladinci so pred začetkom obiranja imeli poseben seminar, na katerem so jim prikazali potrebo kakovostnega obiranja. Vsako od teh 30 brigad — skoraj vsak okraj v Sloveniji je poslal po eno brigado — sestavlja štiri do pet čet. V četi pa so štiri desetine. V brigadah imajo vodje, ki odgovarjajo za pedagoško, higiensko, kulturao-prosvetno delo. Med pionirskimi brigadami se je razvilo že tekmovanje, katera izmed njih bo čim bolj presegla normo pri obiranju. Pionirji delajo od 7. zjutraj do 13. ure in od 13. do 19. ure v dveh izmenah, vsaka po 6 ur- Nekateri skušajo uhajati in delati kakšno uro več, samo da ne bi zaostajali za drugimi, vendar jim vodstvo tega ne dovoli. Brigade tekmujejo med seboj za prehodno zastavo, čete in desetine v okviru brigade, za četne ' in desetinske prehodne zastavice. Prva je prejela prehodno zastavo Idrijska brigada v Braslovčah, ki je že drugi dan dosegla 73 odstotkov norme. Že četrti dan je Idrijski brigadi odvzela prehodno zastavo IV. ljubljanska brigada, ki obira hmelj na Gomilskem in ki je dosegla 91,8 odstotka norme, Košnik Sonja iz te brigade, stara 15 let, gimnazijka — hčerka delavca v Litostroju, je že drugi dan obiranja nabrala 7 mernikov v 6 urah, čeprav je norma okrog tri četrtine mernika na uro. Čez dva dni nato pa je že nabrala 8 do 10 šk&fov v 6 urah. Za njo je najboljša Plevelj Anica iz Ljubljane, ki je tudi že drugi dan nabrala 7 škafov v 6 urah-Najmlajši pionir je 9 let stari Marko Hriberšek iz Ljubljane, ki je v 6 urah nabral 6 škafov. Sam je izjavil, da hoče biti med prvimi in bi rad kmalu postal komandir čete. Med prvimi je dobil rdečo ruto — znak pionirjev za doseganje norm. Na tekmovanje, ki bo 28. t. m. v Žalcu, se tudi pionirji prav pridno pripravljajo- V predhodnem tekmovanju bodo desetine izbrale najboljše, k; se bodo udeležili tekmovanja v okviru čete. V tekmovanju najboljših v četah pa bodo izbrali najboljšega v brigadi, ki se bo udeležil tekmovanja obiralcev v Žalcu. Tako bo v Žalcu tekmovalo 30 pionirjev in 20 žena-Po tekmovanju bo pa kulturna prireditev — obiralce bodo obiskali »Fantje na vasi« in »Ježek« iz Ljubljane- Tako je v tej lOdnevni akciji naša oblast pokazala našemu- savinjskemu kmetu, da zna ceniti njegovo delo, da mu hoče pomagati, naša mladina in naše žene pa so pokazale veliko zavest in predanost novi socialistični domovini, ki kljub vsem težavam, ki jih mora premagovati, uspešno gradi in ustvarja pogoje za boljše življenje. Živahna delavnost in polet dela v Savinjski dolini je še en odgovor na laži in obrekovanja ter sovražna dejanja, ki prihajajo iz dežel Informbiroja. M. Iz življenja in deta tovarniške ekonomije Tam, kjer se je nekoč bohotil grof Attems, je danes ekonomija tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici. Lansko 'leto je bila ta ekonomija še v spotiko vsej okolici, kar pa ni čudno, saj je bila zelo malomarno obdelana. Krivda za to je bila predvsem na vodstvu ekonomije, pa tudi sindikalna podružnica in ostale množične, organizacije so se za ekonomijo premalo zanimale. Seveda so to takoj zgrabili razni kulaški in protiljudski elementi ter na tem primeru podpihovali odpor proti zadružništvu in socialistični obdelavi zemlje. No, od takrat se je marsikaj spremenilo — tudi lice »Impolove« ekonomije. Pri jesenski setvi je še malo zaškripalo, pa je bilo že več vreme krivo kot pa ljudje. A tudi to se je popravilo in jesenski setveni plan je bil v celoti izpolnjen. Bolj ko se je zima bližala koncu, več se je po tovarni govorilo o ekonomiji, o bližnjem delu, o lanski »polomiji« ter o trdnih sklepih, da se kaj takega ne sme več ponoviti. V lem času je bil Roman postavljen za upravnika. Najprej se je sicer nekaj otepal, češ, da ne more tega prevzeti, ker ni za to šolan, a ni nič pomagalo. »Saj se razumeš na kmečko delo, čeprav si fabriški,« ga je prepričeval Ivan, predsednik sindikalne podružnice, ter puhal goste oblake iz svoje čedre. »Da boš pa imel vedno dovolj delavcev, bo že naša skrb.« »Če misliš tako kot lansko leto, potem pojdi kar sam za upravnika,« je rohnel Roman, si odločno potegnil klobuk na sajaste oči, da je bil videti še bolj temnopolt, kakor je že, ter odvihral nekam proti ekonomiji. Potem si videl Romana kjer koli si hotel. Komaj je pregledal stroje, če so pripravljeni za pomladansko setev, že je obletaval Ivana, da bodo brigade pripravljene, ko bo pričelo delo na poljih. S kovači se je prepiral zaradi orodja, naslednji trenutek pa že zapregel pol-slepega »Kozla« ter oddirkal z njim nekam med oddaljene njive gledat, če bo že kmalu zemlaj dovolj suha za delo. Pomlad je prinesla z delom vred tudi nove probleme. Občutno je začelo primanjkovati delovne sile. »Plan je prvo,« so dejali oni v tovarni ter vse, kar je bilo sposobno, vključili v proizvodnjo. »Pet stalnih že imam. Pri vseh tehle hektarjih in Ivanovih brigadah pa jih potrebujem najmanj trideset,« je Roman nekega dne butil v personalni oddelek ter pobliskal z očmi izpod širokega klobuka, da so se personalcu na mah orosila očala. »Tovariš, razumi...« ga je skušal prepričevati, toda že ni imel več koga. Le skozi okno je še opazil Romana in Ivana v burni diskusiji. * Brazdo za brazdo so rezali traktorji in vse dalje in širje je temnela preorana zemlja, dehteča v pomladanski vlagi. -1—iz tovarne so prihajali dan za Delavci dnem: „, sejali so in sadili, potem že okopavali in pleli. Prihajali so livarji, težkih in žuljavih rok in osmojenih lic, prihajali so žičarji, gibčni in navihani, kakor njihova žica na vretenih, potem valjarji iz pločevinskega oddelka, skratka vsi, kajti vse je vodila ista zavest: naša, nas vseh je ta zemlja in naši bodo sadovi. Nekoč je bil tujec gospodar naše tovarne in tujec je bil gospodar te lepe zemlje. Od nas prigarane profite si je mašil v žepe, od nas vsejano in obdelano žito je požel. Mi pa smo garali — hlapci na svoji zemlji. Ko je stari Grega, ki že nad dvajset let vleče žico v tovarni, doma povečerjal, je še dolgo strmel skozi okno in pogled mu je blodil med polji in travniki, ki so se počasi zavijali v mrak. Potem je vzdihnil, ko da se je v njem nekaj pretrgalo in se obrnil k ženi, ki je še nekaj ropotala okoli štedilnika: »Ti, stara, letos ni treba več obljubljati sosedovim, da bi jim hodila pomagat na grunt, bova rajši na naši ekonomiji ...« »Jejžeša, pa menda ne misliš kar tako, in po tolikih letih.« »Da, mati, kar tako mislim in.,, na žalost res šele joo tolikih letih.« »Ti presneta ,konija‘,« ženi le ni šlo v glavo. Ko pa se je spravljala spat, je že vedela: Grega ima prav in tudi ve, kaj dela. Navsezadnje se je vedno bolj z nevoljo spominjala zamaščene sosedove gospodinje in njenega beraškega plačilu za toliko pregaranih ur na njenih njivah• * Sredi najhujšega dela si je Roman nekoliko oddahnil. Ekonomija je končno dobila upravnika, takega, ki je bil to šolan« — Sredenškovo Milko, Roman pa je postal njen pomočnik. »Ta dva sla pa res našla drug d™' gega,« je kmalu ugotovil skladiščnih Blaž, ko je Milka že koj prvi dan obletela vse njive in travnike in pretaknil11 vse kote ekonomije. »Eh, kaj, ženska je, ki nam bo b°' mandirala in ženske so vse sitne,« jjf. godrnjal Cene, sedemdesetletni fant, -J se je vse življenje strahovito bal žen1" in zaradi tega na starost tudi uživa W žen mir. ' Blaž je dobro ugotovil. Milka in V’ man sta se z vsemi silami zagnala * ekonomijo. Trdno sta sklenila, da mol" biti vsa zemlja vzorno obdelana, ne * zato, da bodo delavci imeli od pridelk0" priboljšek v prehrani, temveč tudi da bosta dokazala vsej okolici, kaj pc' meni kolektivna socialistična obdelat1 zemlje. * Pomlad se je letos le nerada umikaj poletju. Pogosto deževje je zaviralo df: na poljih in delo se je začelo kopičiti Milka in Roman sta rentačila okoli nomije in računala: toliko in toliko h ek tarjev je še ostalo za okopavanje, dvajset in toliko je košnje, ječmen že poč a* rumeni, in še to, in še to. Roman, *j se je Ivana in njegove pomoči že ta}1, privadil, je celo zaradi vremena prihaf k njemu: »Kaj mi pomagajo vse tvoje brigaj ko je več dežja ko sonca. Če pa ne A pravi čas obdelano, se boš lepo izmet in rekel, da si ti svoje opravil Kar f glej, že spet rosi.« Ivan tu res ni mogel ničesar pom1' gati, skrbelo ga je pa le, kako bo sprat1 skupaj toliko ljudi, ko bo vreme za >?' »Brigade bo treba bolje organizirati^ je sekretar partijske organizacije govoV Ivanu, »organizirati po obratih in po menah. Potem bodo lahko prihajali ®' delo že dopoldne in med brigadami bo lahko razvilo tekmovanje, kar bo st»' rilnost zelo povečalo.« Tako je tudi bilo. Še in še so Pri' bajali ljudje iz tovarne, toda sedaj P. točno določenem razporedu in noben ped zemlje ni ostala neobdelana. Žito je dozorelo. V lahnem vetru valovi klasje in 1 pripogiblje pod težo klenega zrnja. Vr°' če poletno sonce se z vso silo upitn hrbte koscev in žanjic, ki kosijo in “ njejo prve sadove skupnih naporov- * T Pod kosami padajo poslednje Fantje in dekleta vežejo še zadnje sno! in jih nalaaaio na vozove Sredi vseh stoji Ivan s harmoniko rokah. Vesela pesem se razlega Jjre .i požetih njiv, danes še mnogo lepša, * je to pesem dela, porojena v naporih znoju za srečo in blagostanje vse 1,(1 velike družine delovnih ljudi. N. K- AAAAAAAAAAAA/S/\AAA/vNAAAAAAAAAAAAAAA/V\ /VNAAA/SAAAAZv\AAZsAAAAAAAZvNAAZvNAZfm,S.ko Pr°ž? na naših tleh. 1838 , an:kir Sina je namreč dobil ■junaj-.R ?n?es2° za gradnjo železnice ?!*®lni st,n m Tiunaj—Sopron. Kranjski > leto °?,So. leta 1838 - torej že a?*‘i°n Soldin -en'k' ‘l.3 bodo prispevali ■k°zi Ljubi "nr,e T / b,° železnica tekla -$®le=1847 l°da leta »Zidanic Ponosno poro- ale: ®eb0 so minevala „ v , t-anosno poro-e ljubljanskega kolodvora ij°, zime"-:ri1,aeSa 6rPana, da bo zidovje kol“dvor J Pr\š °- Ljubljanski 6l®e, . j6 ; Pri'de blizu Molinove predil-kolodvor druziga reda in bo — kakor smo slišali — 800 sežnjev dolg.« Toda minilo je leto dni in še eno, pa železnica še ni stekla, kajti takratne tehnične možnosti so bile majhne, delo se je zavleklo z mostom v Zalogu in z graditvijo proge skozi savsko dolino od Zidanega mosta proti zahodu. Dvotirno železniško progo Dunaj—Trst so zgradili v treh etapah. Prvi del je stekel že leta 1844., in sicer do Gradca. Leta 1846 je vozil prvi vlak od Gradca do Celja, šele leta 1857 pa je pripeljala prvi vlak lokomotiva v Trst. Ne smemo misliti, da smo bili Slovenci dunajski vladi tako pri srcu, da je za nas zgradila železnico — ne, razvijajoči se kapitalizem je stremel le po čim cenejšem in hitrejšem prevozu — naš zemljepisni položaj pa je nudil najboljšo možnost prehoda. Temu se moramo zahvaliti za železnico, ki je na eni strani prinesla velik napredek, na drugi strani pa tudi mnogo gorja, saj niso samo zaradi nje propadli mnogoteri prevozniki in splavarji, temveč je tudi pospešila in utrdila germanizacijo. V aprilu 1849 so časopisi že pisali, da je most čez Savo pri Zalogu postavljen, polagali so že tračnice nanj, 18. avgusta istega leta pa so »Novice« zapisale: . da se je popoldne ob treh prvikrat po železni cesti iz Celja v Ljubljano pripeljal hlapon (lokomotiv, kterimu kmetje luka matija pravijo). Brez spodtike se je pripeljal, lično ovenčan, v štirih urah in pol iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskavati kakor zdej, ko je bila prva poskušnja. Neizrečena množica ljudi ga je z velikim veseljem sprejela v kolodvoru,« Slavnostni dan pa je bil 16. september 1849, leta. Vse postaje od Celja do Ljubljane so bile okrašene. Povsod so se zbirali ljudje iz vseh krajev, postavljeni so bili slavoiloki, veliki napisi so krasili kolodvore. V Ljubljani ta dan nisi dobil prazne postelje. Nov čas se je pričel, so pisale »Novice«, ljudi je bilo v Ljubljani ta dan toliko, da najstarejši kaj takega niso pomnili In še to so »Novice« zapisale: »Veselilo nas je, ker smo skoraj povsod slovenske barve ogledali, posebno pa so nas mnogi napisi v slovenskem jeziku s sladko radostjo navdali« (v Vevčah n. pr, je bil napis: »Kupčija, obert-nost, kmetijstvo«). Velike množice ljudi, ki so se v Ljubljani, pa tudi povsod drugod, udeležile otvoritve, dokazujejo, da so bili nasprotniki v manjšini, čeprav je res, da so železnici nasprotovali prav vsi prevozniki in splavarji, saj je n. pr. železnica samo v Ljubljani uničila vse trnovske in krakovske čolnarje, promet po Savi od Zidanega mostu do Ljubljane pa je tudi povsem prenehal. Čolnarji so dobili delo kot železniški delavci in nameščenci, — Prav ti delavci pa so tvorili jedro zavednega delavskega razreda, ki je temelj današnje železničarske skupnosti. Naši železničarji bodo stoletnico naše železnice proslavili z razstavo in s festivalom v Ljubljani in s proslavami po vseh železniških središčih. Razstava bo v Ljubljani, in sicer v Moderni galeriji in na prostem. Razdeljena bo po dobah. Prvi del bo pokazal prometna sredstva pred nastankom železnic, nato pa razvoj prvih železnic v Avstroogrski. Drugi del bo prikazal razvoj železnic v bivši Jugoslaviji. Tretji del bo podal železnice v narodnoosvobodilni vojni in med obnovo in graditvijo socializma v novi Jugosla- viji. Prikazane bodo diverzantske akcije partizanov in aktivistov, ki jih je — razumljivo — bilo nešteto med železničarji, vse delo železničarjev po osvoboditvi, gradnja novih prog in, raznih železniških objektov, organizacijo dela itd. Gledali bomo slike, risbe, načrte, fotografije, diagrame itd., ki bodo prikazovali strokovno in sindikalno delo železničarjev. Seznanili pa se bomo tudi z izdelki naše domače industrije od najbolj preprostega orodja do najmodernejših vagonov in lokomotiv. Videli bomo miniaturo električnega vlaka z vsemi elektromeha-ničnimi napravami, razna dela naših no-vatorjev in racionalizatorjev, izdelke učencev železniško-industrijskih šol itd. Na kulturno prosvetnem festivalu se bomo seznanili s kulturno prosvetnim delom železničarjev in z deli železničarjev, ki se bavijo z likovno umetnostjo. Tako bomo dostojno proslavili stoletnico naših železnic, posebni poudarek tej proslavi pa bodo zavedni železničarji dali s tem, da bodo v čast te stoletnice tekmovali v zveznem in republiškem merilu in s tem dokazali svojo globoko ljubezen do nove, socialistične Jugoslavije. fy,:: ....^na- stopila je bliže peči, velika vročina, ki je prihajala iz nje, ji je skoraj zaprla sapo, saj skoro ni mogla gledati v belo-žareči ogenj, pri katerem v nekaj minutah postane zakovica žareča. Toda vse to je ni odvrnilo od pravkar porojene misli, da bi tudi ona, Senja iz Bosne, kljub svoji šibkosti postala kurjač. Za hip je pomislila, ali bo tudi ona kos vsemu temu, ali bo tudi ona lahko zamenjala dolgoletnega kurjača, Da, seveda bo lahko. Saj je tudi na na gradnji ceste zamenjala marsikaterega mladinca. Večkratni udarnik in racionalizator tov. Hedžet jo je podprl v njenem stremljenju. Kot dolgoletni kurjač ji je rad pokazal, kako se ravna z ognjem, kako je treba prijeti klešče in z njimi zakovice. Povedal ji je, kako je treba čuvati ogenj, da ji zgori čim manj dragocenega koksa, povedal ji je, koliko se morajo segreti zakovice, da odgovarjajo kvaliteti zako-vičenega komada. Senja je pazljivo poslušala. Vse si je dobro zapomnila. Že po nekaj dnevih je začela greti prve zakovice. Seveda niso popolnoma odgovarjale. Njen učitelj ji je stalno popravljal vsak njen gib. Tako je iz dneva v dan rastla njena sposobnost. Mnogi tovariši so mislili, češ, kaj bo ta drobni deklič tukaj pri tem ognju. Še naši stari kurjači včasih ne zmorejo tega. Toda Senja jim vsak dan bolj dokazuje, da ne mislijo pravilno. Vsak dan dobiva večjo prakso tako, da se bo kmalu lahko pomerila s tistimi starimi kurjači, ki svoje znanje in izkušnje ljubosumno skrivajo, ne da bi pomagali svojim mladim sodelavcem. Senji iz Bosne se je želja izpolnila. Postala je kurjač — postala je kovinar v naši težki industriji, H. J. Kaj nam bo pokazal zagrebški velese em Veliki so uspehi, ki so jih naši delovni kolektivi dosegli v svoji uporni in vztrajni borbi za izvedbo plana. Te uspehe smo do sedaj že dostojno manifestirali na zagrebških mednarodnih velesejmih v maju 1947 ter v maju 1948, kakor tudi na mednarodnih velesejmih v Pragi, Plovdivu, Smirni itd. Letos se bo od 17. septembra do 2. oktobra vršil v Zagrebu III. mednarodni velesejem, ki nam bo nazorno prikazal izredne uspehe, ki so jih delovne množice Jugoslavije dosegle v prvi polovici petletke. Poleg novih in izredno pomembnih proizvodov naše težke in lahke industrije, poleg uspehov našega elektrogospodarstva, kmetijstva in vseh ostalih panog, bo letos na Zagrebškem velesejmu prvič prikazan uspeh dela naših ljudskih odborov v zvezi z lokalno industrijo, obrtništvom ter komunalno dejavnostjo. Paviljon »D« je namenjen lokalni proizvodnji vseh vrst ter uslužni in repara-turni dejavnosti. Tu bodo prišli do izraza velika zmogljivost, bogati asortiment ter visoka kakovost proizvodov lokalnega gospodarstva. Prikazana bodo novator-stva, racionalizacije, izkoriščanje odpadkov itd. V Umetniškem paviljonu na Zrinjevcu bo prikazan dvig življenjske ravni širokih ljudskih množic, urbanistični regulacijski načrti, makete in fotografije socialistične ureditve naših mest, naselij in vasi. Prikazani bodo uspehi v naši borbi za povečanje stanovanjskega fonda, izboljšanje komunalne dejavnosti itd. V Radničkom domu na Trga generali-sima Stalina bo vsak večer revija sodobnih oblek delovnega človeka, ki nam bo prikazala vso raznoliko pestrost in bogastvo okusa delovnega človeka socialistične Jugoslavije v obleki za razne dnevne in letne prilike in potrebe. Posebna zanimivost Zagrebškega velesejma za vse one, ki so prvenstveno odgovorni za nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti, pa bo nekakšna ljudska univerza za napredovanje lokalne proizvodnje. Na vsakodnevnih sestankih si bodo novatorji, racionalizatorji, udarniki ter upravnooperativni voditelji posameznih strok r obliki predavanj, referatov, kore-feratov ter živahne diskusije medsebojno izmenjavali izkušnje v pogledu še večjega jn najrazličnejšega izkoriščanja odpadkov velike industrije, za uvedbo in spopolnitev novih načinov proizvodnje in dela, za boljšo izrabo lokalnih proizvajalnih sredstev, energetike ter delovne sile. Ta izmenjava izkušenj bo dala tudi mnogo novih pobud za nadaljnji polet no/vatorskega in racionalizatorskega raziskovanja in dela na področju lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti, gospodarstva in komunalne dejavnosti. Razumljivo je, da postaja tako letošnji Zagrebški velesejem še prav posebno zanimiv za široke ljudske delovne množice, ker bodo tamkaj nazorno videle, kakšne uspehe smo dosegli v pogledu izboljšanja življenjske ravni, kakor tudi, kakšni so izgledi nadaljnjega razvoja. Obogatile se bodo z novimi spoznanji in izkušnjami. Dvignil se bo ponos in samozavest našega delovnega človeka, ki se bo na podlagi vsega tega s še večjo voljo vrgel v borbo, da ustvari pogoje za res lepše, kulturnejše in bogatejše življenje. Sindikalne organizacije po vsej Jugoslaviji so že pristopile k organiziranju kolektivnih obiskov velesejma na podlagi posebnih, ugodnejših potovalnih pogojev. Mestni odbor sindikatov za lokalno indu-'trijo v Zagrebu je jjrevzel skrb, da bo prijavljenim sindikalnim skupinam stavil na razpolago posebne vodiče. Pripravljeno je tudi vse ostalo, da se bodo številni obiskovalci v Zagrebu počutili čim prijetneje. Šgl, DELOVNE ZMAGE »LITOSTROJA" SO DOKAZALE d*$ smo i uds&vo ,z šekla, ki se sposobno samoslomega žsvlienia Letos v avgustu so potekla tri leta, odkar so graditelji »Litostroja« sredi polja pri Ljubljani zasadili prve lopate in začeli z gradnjo ene izmed največjih, najmodernejših in najbolj pomembnih tovarn v naši državi, Ob žuljih in znoju tisočev predanih in zavednih graditeljev, prostovoljcev in najboljših borcev za socializem so z vso naglico rastli iz tal prvi veličastni tovarniški objekti »Litostroja«. Leto kasneje — 1. septembra 1947 — pa je že začela obratovati livarna. Kaj je pomenil ta veliki in zgodovinski trenutek, kateremu je prisostvoval Medtem ko je običajno za turbinske lopatice potrebna bronasta zlitina, ki zdrži obremenitev 4 kilogramov na kvadratni milimeter, v »Litostroju« izdelane lopatice znatno presegajo predpisano trdnost, saj zdržijo te lopatice obremenitev celo 51 kilogramov na kvadratni milimeter, dočim je njihova prožnost iznad predpisane. Prva turbina Titovih zavodov »Litostroj«, ki je bila pred kratkim montirana v Vlasenici v Bosni, se je odlično izkazala. Dokazala je, da ima vse lastnosti in kvalitete kakor najboljše v inozemstvu izdelane turbine, saj je po montaži stekla, ne da bi jo bilo treba v čemer koli popravljati, kar se zelo redko dogaja celo pri inozemskih tvrdkah, ki imajo dolgoletne izkušnje v izdelavi turbin. Resolucija Iniormbiroja in z njo zvezana gonja ter kršitev trgovinskih pogodb s Strani Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije je postavila kolektiv Titovih zavodov »Litostroj« pred nove in še večje naloge, ki so terjale, da so morali svoj dotakratni način dela preusmeriti in ga prilagoditi novim potrebam, če so hoteli biti kos novopostavljenim nalogam, Položaj, ki je lansko leto nastal, je narekoval hitrih ukrepov in naglih akcij, predvsem za turbinski plan in za izdelovanje dvigalnih naprav. Vse turbine, ki bi jih naj dobavile države ljudske demokracije, sq sedaj padle v plan »Litostroja«. Treba je bilo zato misliti na novo jeklolivarno in pospešiti njeno dograditev. Danes je nova jeklolivarna že dograjena in jo urejajo le še v njeni notranjosti. Decembra letos pa bo že začela obratovati tudi ona. Vse turbinske dele za Francisove in Kaplanove hidroturbine in dvigalne naprave, katere so doslej vlivali bodisi v Guštanju ali Slavonskem brodu, so izdelali v teh livarnah sami člani kolektiva »Litostroja«, ki so si izpopolnili svoje znanje in bodo s pridobljenimi izkušnjami začeli delati v novi jeklolivarni. Povečane potrebe, ko so tudi na Titove zavode »Litostroj« prešle nove planske naloge in da bi delo ne zastajalo, so jih silile, da je sedanja livarna sivega železa morala povečati svojo dosedanjo proizvodnjo in napraviti 800 ton odlitkov več. To je izvršila lansko leto in tudi že letos. Med temi odlitki so bili specialni odlitki, ki so posebno komplicirani (kotli za izdelovanje sode, odlitki za turbine, ladijski vijaki in podobno). Da so vse to dosegli, je pripisati povečanim naporom in prizadevanju vsega kolektiva, ki se je zavzel za to izdelavo pri pečeh in dosegel Del turbine — izdelek tovarne Litostroj poleg desettisočev delovnih ljudi sam maršal Tito, ko je prvič v tej tovarni priteklo raztopljeno železo iz peči in napolnilo prve kalupe, si takrat marsikdo ni mogel niti dodobra predstavljati. Vedeli smo sicer, da pomeni ta nova tovarna, ki je poleg številnih drugih širom vse naše države zrastla in prva začela z delom, mogočen in samozavesten korak naših narodov v novo, lepše in boljše življenje, vedeli smo, da je ta tovarna pomemben ključ za našo popolno gospodarsko osamosvojitev, da je to pot, ki vodi k pospešeni industrializaciji in elektrifikaciji naše dežele. Toda njen pomen smo lahko spoznali prav v dneh težkih preizkušenj, ki so prišle nad nas z zloglasno resolucijo Iniormbiroja, ko je kolektiv Titovih zavodov »Litostroj«, zavedajoč se svojih nalog, kakor mu jih je postavila Partija, odgovoril na vse klevete obrekovalcev in še danes nenehno z vedno novimi delovnimi zmagami vsak dan sproti odgovarja in dokazuje, da smo ljudstvo iz jekla, ki je sposobno samostojnega življenja in da nas nobene še tako podle klevete in laži radio Moskve, Prage ali Budimpešte ter drugih držav ljudske demokracije zoper našo Partijo in njeno vodstvo ne morejo zbegati, nam vliti malodušja in streti našega delovnega poleta ker zaupamo v naše vodstvo in se strnjeni okrog svoje, v borbi prekaljene Partije in tovariša Tita, ne strašimo in ne bojimo nobenih še tako velikih težav, ki bi jih ne mogli in ne znali premagati, Prvo veliko nalogo zgraditi turbino za hidrocentralo »Vlasenica« v Bosni je delovni kolektiv »Litostroja« dobil sicer že v jeseni 1947, ko so prav za prav šele gradili glavne tovarniške objekte in ko še niso imeli vseh pripomočkov in tudi ne utrjenih izkušenj za izdelavo turbin. Pot od teh začetkov do izdelane turbine je bila dolga in naporna. Zahtevala je izredno vztrajnost vseh, ki so delali na tem. Največji problem pa je bil, kako izdelati lopatice za turbine Peltonovega „ , x . tipa, ki morajo imeti izredno visoko trd- P°toa pcc seveda m zmogla vsega, z nost, pri tem pa istočasno tudi potrebno >e tolo *reka misliti se na drugo novo. prožnost Danes ta nova Pec’ kl 80 ,0 lzdclal1 na Prvi poizkusi vlitih lopatic, ki so bile Jesenicah, že obratuje in tako po kako-izdelane v Mariborski livarni, niso uspeli, vosti, kakor tudi po zmogljivosti prekaša tov pri turbinah, ki je v celoti konstruiran in izdelan v »Litostroju«. S pomočjo tega regulatorja je sedaj mogoče doseči enakomerno delovanje turbine kljub različnemu pritisku in količini vode. Danes Titovi zavodi »Litostroj« brez vsake pomoči koder koli poleg hidro-turbin Peltonovega tipa izdelujejo že tudi turbine Francisovega in Kaplanovega tipa, s katerimi bodo opremljene hidro-centrale, ki jih gradimo širom vse naše države. Ena izmed prvih, kj'er že montirajo v »Litostroju« izdelane turbine, bo montirana v hidrocentrali Zrnovci v Črni gori, kasneje pa še v Pešcčanih in tudi na slapu Savice. Turbine Francisovega tipa, čigar vsaka lopatica vzdrži po 50 ton vodnega pritiska, pa bodo montirane v hidrocentralah na Prači pri Mešičih, v Bosni, vzhodno od Sarajeva. Tretja in največja vrsta turbin Kaplanovega tipa, namenjena za hidrocentrale, ki razpolagajo z velikimi količinami vode z majhnim padcem, je povzročala doslej največ težav v zvezi z obdelavo osišča, pa tudi lopatic. Toda s prizadevanjem konstruktorjev in delavcev »Litostroja« so bili vsi ti deli prav tako uspešno izdelani in vliti iz kupolne peči, pri čemer se je zlasti izkazal znani livar in udarnik tov. Gros Janez, ki je doslej vlil že devet takih velikih obročev za kapla-novke. Poleg turbinskih proizvodov, v katerih so se Titovi zavodi »Litostroj« že popolnoma osamosvojili, izdelujejo tako za svojo lastno potrebo, kakor tudi za druge industrijske objekte tudi težke dvigalne naprave — žerjave mačke z nosilnostjo do 60 ton, katere smo morali poprej uvažati iz inozemstva. Danes jih izdelujemo že doma in so z njimi poleg lastne tovarne opremili že tudi več drugih tovarn. Prav tako, kakor izdelava tur-binskih delov, je tudi proizvodnja težkih žerjavov zahtevala nove iznajdljivosti. Za izdelavo tkzv. »mačkov« pri žerjavih je bilo treba izdelati velika zobčasta kolesa, ki so jih lahko izdelali le s posebnimi kotalnimi rezkarji. Polna dva meseca se je razvijala borba, kako bi rešili ta problem, Težnja po mehanizaciji lastnih obratov pa jih je prisilila, da so se poglobili v delo in izdelali odgovarjajoče rezkarje, s pomočjo katerih danes že izdelujejo »mačke« za žerjave, Z uporabo bronaste zlitine za črpalke, ki po svoji trpežnosti znatno prekašajo Nov oddelek tovarne Litostroja res kvaliteten odliv. Najbolj pa sc j® poleg številnih drugih izkazal sam vodja livarne tov. Pogačar Jakob, ki je vodil vsa ta dela. In ker ena sama ku- Vse je kazalo in že je izgledalo, da problema ne bodo mogli rešiti. S pomočjo dveh strokovnjakov: inž. Zadnika Edvarda, kateremu se je posrečilo, da je končno iznašel odgovarjajočo bronasto zlitino, in livarja tov. Selana Antona, ki je potem izvršil vlivanje novih lopatic, pa jim je uspelo, da so izdelali lopatice, ki imajo potrebno trdnost in istočasno tudi prožnost, da se ne lomijo pod vodno obremenitvijo. prvo kar za 80%. TURBINSKI AVTOMATIČNI REGULATOR IZPOPOLNJEN IZDELEK »LITOSTROJA« Ko je hidrocentrali »Tito« v Dalmaciji odpovedal turbinski regulator, so Titovi zavodi »Litostroj« dobili nalogo, da izdelajo novega. Anton Friškovec je izpopolnil dosedanjega in montiral nov avtomatični regulator za regulacijo obra- Zborovap !e nafboljš!!? delavcev Tovarne verig v Lescah Dne 18. avgusta zvečer je bilo veliko manifestativno zborovanje vseh udarnikov, rackmalizato.rjev, mojstrov in drugih najboljših delavcev Tovarne verig v Lescah pri Bledu. Ker se je delovni kolektiv Tovarne verig vedno boril za prvo mesto v izpolnjevanju proizvodnega plana in v ostalih panogah, je imelo to zborovanje predvsem namen organizirati delo tako, da bo mesečni plan čimprej dosežen in presežen. Predsednik sind. podružnice tov. Mulej Mirko je v kratkih in jedrnatih besedah naznačil pomen slavnostnega zborovanja, politični pregled pa je podal direktor podjetja tov. Slapnik Franc. Poudaril je, da ves inform-birojevski klevetniški aparat zastonj uporablja vsa sredstva, da bi odvrnil naše narode od pospešene graditve socializma v našj državi. Naš delovni človek je z vsakim dnem bolj vdan CK KPJ s tovarišem Titom na čelu ter odgovarja informbirojeveem z velikimi delovnimi uspehi, ki so porok izgradnje socializma v naši državi Nato je številčno nakazal, koliko mora kolektiv izdelati še raznih proizvodov, da bo mesečni plan dosežen in presežen. Kmalu nato se je razvnela burna diskusija in posamezniki so prejemali visoke obveznosti. Sklep vseh navzočih pa je bil, da bo plan za mesec avgust kljub pomanjkanju delovne sile in materiala presežen za najmanj 5%• Šele okrog polnoči so se razšli ustvarjalci plana Tovarne verig s trdnim sklepom, da morajo ostati med najboljšimi kolektivi kovinske industrije LRS. T. delovni kolektiv GRADBIŠČA 2 SEŽANA PROGLASIL ŠTIRINAJST NOVIH UDARNIKOV Te dni je delovni kolektiv gradilišča 2 v Sežani proglasil 14 novih udarnikov, med katerimi so tudi nekateri, ki so bili to pot že tretjič in četrtič proglašeni za udarnike. Ker so si posamezne brigade gradilišča napovedale v počastitev 100-letnice železnic in dveletnice priključitve Primorja k Jugoslaviji medsebojno tekmovanje, je prejela ob tej priliki prvo prehodno zastavo najboljša brigada tov. Kovačeviča, ki je stalno presegala normo pri delih v predoru in usekih. inozemske črpalke, so Titovi zavodi »Litostroj« začeli tudi z izdelavo črpalk za namakanje in za osuševanje. Prva teh črpalk za namakanje, ki je bila pred gonjo, ki so jo začele države ljudske demokracije proti nam, namenjena, da jo bomo poslali v Bolgarijo, bo sedaj ostala doma in bo odslej namakala naša polja. Črpalke za izsuševanje pa bodo uporabljene pri melioracijskih delih, kot n. pr. Skadrsko jezero itd. Ogromne naloge, ki so jih v poslednjem letu po objavi resolucije Infbrm-biroja morali rešiti Titovi zavodi »Litostroj«, ko so morali poleg svojih rednih planskih nalog nadoknaditi tudi one predvidene dobave iz Madžarske hidro-industrije in v zvezi s tem rešiti celo vrsto najbolj zamotanih, težkih in odločujočih proizvodnih problemov, so »Litostroj« uvrstile v vrsto tistih pomembnih graditeljev socializma, od katerih je odvisno ali bo naša pot v socializem hitrejša ali počasnejša, Kolektiv Titovih zavodov »Litostroj« se je teh nalog in vloge zavedal v polni meri. Vsi od prvega do zadnjega: od konstruktorjev, inženirjev in tehnikov do obdelovalcev, monterjev ter železo in jeklo-Uvarjev so vedeli, kakšno zgodovinsko nalogo rešujejo prav sedaj, v trenutku, ko se je začela divja gonja držav ljudske demokracije proti naši državi. Z iskanjem novih načinov dela in z osvajanjem novih proizvodov, katere smo morali poprej dobivati le iz inozemstva, je kolektiv »Litostroja« častno rešil to nalogo in položil trdne temelje naši hidroindustriji. Zato so te delovne zmage »Litostroja« tako pomembne, da so nanje lahko upravičeno ponosni vsi jugoslovanski narodi, ker so obenem tudi najboljši odgovor vsem obrekovalcem in tistim, ki še dvomijo v ustvarjalno moč naših narodov. Z dograditvijo novih delavnic, novih objektov, ko se neprestano veča naš »Litostroj« — ponos naše mlade socialistične države, pa iz dneva v dan rasle in se veča tudi njegov pomen, da bo kos še večjim in še pomembnejšim nalogam. Dosedanji uspehi »Litostroja« in njegovi ustvarjalci so porok, da bomo odslej stopali s še hitrejšimi koraki naprej po poti, kakor nam jo je pokazala in začrtala naša Partija. Vedno več novih strokovnjakov, vedno več žena v naši industriji Dobri dve leti je od tega, ko so na delu obširnega Ljubljanskega polja zasadili prve lopate za izgradujo ene naših največjih kovinskih tovarn prve petletke — Titovih zavodov — Litostroj. Veliki in moderni objekti tovarne so začeli hitro rasti iz tal, rasti pa so začele tudi potrebe po novi delovni sili. Kdor je zasledoval časopisje, je lahko dan za dnem čital na oglasni strani: Sprejemamo nove delavce in delavke, strokovnjake itd. Prišli so, nekatere je privabilo veselje do strojev, druge zopet radovednost, kakšno bo delo v teh velikih Titovih zavodih, tretji pa so prišli, ker so jih v tovarno pač usmerili. N; bilo lahko prevzgajati in preusmerjati nove delovne ljudi, različnih značajev, različnih sposobnosti in poklicev, v to novo industrijo. Treba je bilo veliko naporov, požrtvovalnosti in potrpljenja starejših strokovnjakov in mojstrov, toda uspehi vendar le niso izostali. Samo v letošnjem letu so v tovarni usposobili nad 56% vsega kadra, če pa vzamemo povprečno število letos strokovno usposobljenih delavcev, pa se ta odstotek dvigne celo na 60%. Mojster Rihar Gabrijel je eden tistih strokovnjakov, ki so se vseskozi nesebično borili za dviganje in strokovno izpopolnjevanje mladine. Z odličnimi metodami vzgajanja je pritegnil mlade ljudi k delu in jim privzgojil isto ljubezen do strojev kot jo ima sam- Skoraj pri vsakem stroju v obde-lovalnici delajo novi mladi delavci, med njimi pa vidiš že tudi prve žene, ki jih poprej k tem strojem niso puščali, ker je pri nekaterih mojstrih še vladalo mnenje, da žene ne zmorejo dela pri takih strojih. V Litostroju so to okorelost v glavnem že premagali in danes stojijo za številnimi stroji mlade delavke, ki so pokazale zanimanje in veselje do strojnega dela. Obrnili smo se do novinke, 24 letne Mesarič Kristine iz Makol pri Poljčanah, ki je prišla pred kratkim v tovarno, da bi nam povedala svoje vtise v tem novem delu- Vsa srečna je pri stroju. S-posebno ljubeznijo nam je tolmačila način obdelave vijakov na rezkalnem stroju, pri katerem je zaposlena. »Strojno delo me zelo veseli, hoteli so me zaposliti h gradnjam, kjer bi dobila tudi potrebno stanovanje-Toda vztrajala pa sem na tem, da ostanem v obdelovalnici, pa čeprav bi morala spati na tleh.< Kristina je ena izmed tistih delavk, ki se znajdejo v svojem delu. Je izredno disciplinirana, sai jo zjutraj navadno najdejo že uro pred delovnim časom v tovarni, pa tudj zvečer temeljito pregleda in očisti svoj stroj, preden odide. Sama pove, da niti ne opazi, kdaj mine osem ur, tako kratke so: »Pozabim celo na južino,« pripoveduje. »delo me vso zaposli.« Kako se je priučila delu na stroju? »Začetek izgleda nekoliko težaven,^ toda če si spreten, kaj hitro umeš vse, kar ti povedo,« pove sama. Dva dni sem opazovala delo in pazljivo poslušala mojstra, tretji dan pa sem poprijela že sama- Tisti dan mi je uspelo obdelati 250 vijakov brez vsake napake. Ves ta čas pa, od kar delam pri stroju, sem pokvarila samo en vijak.« In norme? Ker dela šele prvi mesec, še ne pozna povprečnih rezultatov svojega dela- Že kratek vpogled v njeno delo nam je pokazal, da zaradi svoje spretnosti normo kaj lahko dosega to J° celo presega. Neko vrsto vijakov, za katerih obdelavo so ji določili normo 4 ur, je izdelala že v eni uri in s tem visoko presegla določeno normo. Tud, norme za obdelavo ostalih vijakov z lahkoto zmaguje. Mlada Kristina se dobro zaveda, kakšne možnosti razvoja še ima v tej smeri, kljub temu, da so ji mnogi d°' ma na kmetih odsvetovali delo v tovarni. Smelo pripoveduje, da bo obis' kala tečaje za kvalifikacijo, ker hoče še dalje izobraževati in postan mojs.ter svojega dela, V frontnih bi* gadah, kjer je delala zadnje tedne, jo vzpodbudili - in ji vlili poguma W zavesti, da je volja do dela že p° uspeha. Kristina Mesarič Takih Kristin je v tovarni še dos^ Kar poglejmo v livarno. Imena Obla* Olge, Zavrl Anice in Kozlevčar Fra®' čiške so poznane vsem delavcem v F' varni- Individualna proizvodnja zalto va od delavk tudi večjega znanja, k° pri strojih za delo na tekočem trak' in zato so tudi uspehi teh dela'’* vredni večjega priznanja. Podgoršek V:kica, ki -.mo jo op® žili pri brusilnem stroju, je. še Drece‘ boječa. Po štirinajstdnevnem vežb® nju upravlja stroj že samostojno, za preusmerjanje strojnih naprav P° trebuje še pomoči. Talco »-*, io neprestano novi 1 novi strokovni kadri, med katerimi J. vedno več žena, ki s svojo spretnosti; dosegajo in včasih celo presegajo t" zmožnosti moške delovne sile. Zaradi strokovnega izpopoln jev® •nja, je upravno vodstvo podjetja P® slalo precejšnje število delavcev druga sorodna podjetja, da bj na ‘® način strokovno usposobili potreb1'; število delavcev za nove objekte v L' tostroju. Taki pogoji dela in usposabljanj®, kot jih imajo litos troje vi delavci, ? odraz naše socialistične preobrazbe P dokazujejo, da pri nas ni ovire, ki v nam mogla preprečiti izgradnjo n85, težke industrije in s tem socializmi® Naselje okoli „Litostroja“ bo preobraz lo življenje njegovih delavcev Že v osnovnem načrtu Titovih zavodov, je bila predvidena gradnja velikega stanovanjskega naselja za okrog 1800 družin, v najbližnji okolici tovarne. Ta združitev delavcev bo pomenila velik korak k novi kulturni dejavnosti, k novemu življenju li-to-strojevih delavcev- Doslej so zgradili že tri 18 stanovanjskih blokov z dvosobnimi stanovanji, ki so opremljena z vsemi pritiklinami. To leto bodo dograjeni še štirje taki bloki, postavljeni pa bodo tudi temelji za 6 nadaljnjih, ki jih bodo dokončno dogradili v naslednjem letu ia prav tako tudi dva velika samska hotela. Poleg stanovanj, katerih gradnja se bo v naslednjih letih še posebej stopnjevala, bodo delavci dobili tudi velik sindikalni kulturni dom, ki bo imeli kinsko dvorano, dvorano za gledališke predstave z vsemi potrebnimi napravami ter veliko in najmodernejše urejeno restavracijo, kjer bodo delovni ljudje Titovih zavodov našli vse potrebno razvedrilo in zabavo, Ta dom pa bo imel poleg tega tudi klubske prostore za šah, knjižnico, čitalnico, številne rdeče kotičke, prostore za društvene organizacije itd. skratka vse, kar je potrebno za uspešen razvoj kulturnega življenja in za zabavo delovnemu človeku. Za udobnejše bivanje jim bodo uredil; med zgradbami številne parke in nasade z umetnimi vodometi, ki bodo spremenili lice vsega okolja. Tu bodo urejene vse potrebne prodajalne, uslužnostna podjetja, kot so frizerski saloni, čevljarnice, šivalnice, krpalni-ce, pralnice itd. Kdo bi mogel našteti vse, kar je v modernem mestu potrebno za udobno življenje ljudi. Nova, moderno zgrajena industrijska šola stoji že danes, manjka ji le še internat, kjer se bodo vzgajali novi strokovnjaki. V bližini bodo lahko delavci na športnih igriščih za odbojko, tenis, nogomet itd. izrabili svoj prosti čas. Tudi kopališče jim ne bo manjkalo. Vse to veliko naselje pa bo povezano med seboj s številnimi to6 dernimi cestami. Za delavce, ki bodo potrebni od$ ha, pa imajo pripravljene že domo'’ v Planici ter v Moščenicah pri Op®, ti ji, v katere so že letos poslali 'j® delavcev in nameščencev. Ker ti % movi kmalu ne bodo več zadoslo''®' njihovim potrebam, bodo že drUj; leto začeli graditi nov dom v Moše nicah- V naslednjih letih pa bodo M ko _ pošiljali v te domove že nad najboljših in najbolj požrtvovalj'1 delavcev na oddih. ( Kulturno življenje v Litostroju t ima še sedaj precej močne oblike de. in se lahko delavc; s ponosom ozr^J, na težave, ki so jih morali prebrod1', saj so morali vseskozi orati trdo ' dino. Aktivno dela skoraj 80 članska dr ska družina, manjši orkester in d' pevska zbora, med katerimi pose®® lepo uspeva mladinski zbor. Folkn na skupina, ki šteje nad 25 pl e5*, cev, dosega v društvu, ki nosi A našega velikega narodnega heri" »Toneta Tomšiča«, velike uspehe. j, V fizkulturi pa si prav tako u.6. rajo pot v razna ligaška tekmovaPL Tako je njihovo nogometno moštvo % raznih tekmah tolklo ž-e zelo ®0sa do naših arhivov je knh °°*^ej naši zgodovinski znanosti, //T tudi potrebam naše administra-'P uprave, prizadejana ogromna s "»Popravljiva škod i Na tak način tik ''""'."'L skoraj vsj arhivi bivših glavarstev oz sreskih na-s - lev. ž njimi vred je bil uničen ne ""io važen zgodovinski material, ki 6 ne bo dal nikoli nadomestiti, am-P"k tudi gradivo, ki nam je v dobi "agie socialistične graditve nujno posebno (n pr. načrti za javna dela ti naprave, melioracije itd.) Pa tudi /psto upravnih ozirov b! nam ti še mnogo koristili. Arhivu ,'t‘Uiskega sreza so bile n pr. pri-""zene matične knjige nravoslnviiih /čin, ki so spadale pod bivšo Drav-banovino. Danes tega arhiva ni eČ; z njim vred so šle v izgubo vse /Učne knjige teh občin. Prav takš-a° usodo so v veliki meri doživeli , "i mnogi arhivi nekdanjih goepo-lahk ^ P°^l6li.T ustanov, ki bi nam 0 nudili bogato gradivo za pro-dut,Van^e n'a®e trgovinske, obrtne, kre-0vil6i ;Pr®naetne in tarifne politike v Preiekb dobi. Tako je bil n. pr. uni-l-.n:arVly Direkcije državnih železnic, b l/i j I. 194?. prepeljan v Vevče, ne 0S' °b stoletnici zgraditve fužin eotn11*®6 služil kot važen doku-"turni material za razstavo stolet-0L?a razvoja naših železnic. Res, da ce veljavnih predpisov o čuvanju tiivskega gradiva v tem času še 2vSDl° imeli, vendar tudi po objavi . ®zne uredbo o začasnem zavarova-jj" arhiovov (Uradni list FLRJ z dne marca 1948. št. 25.) uničevanje ar- hivov ni popolnoma prenehalo. Tako je bil v maju 1. 1948. uničen arhiv Zadružne zveze v Ljubljani, ki je bil iz podstrešja imenovane ustanove na Tvrševi cesti vržen na dvorišče, kjer so ga dež in vremenske neprilike uničile, še preden ie bil državni arhiv pozvan, da ga reši. Primer kaznivega odnosa do arhivov pa kaže Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti, ki je dal tamkajšnji sreski arhiv, potem ko je bil iz Madžarske že repatriiran, spraviti v klet, kamor stalno vdira talna voda. Ko je bil zastopnik državnega arhiva o tem primeru nedavno obveščen, mu je šele po dolgotrajnem pojasnjevanju uspelo, da je odgovornim faktorjem dokazal potrebo po premestitvi ogroženega arhiva v suhe prostore. Takih in podobnih primerov uničevanja naših zgodovinskih arhivov bi mogli našteti več ko dovolj. Pa tudi o očuvanju novega arhivskega gradiva, ki je nastal iz uradovanja nekaterih, sedaj že ukinjenih ljudskih odborov in ustanov, nimamo zadovoljivih poročil. Kje se nahajajo arhivi nekdanjih četrtnih in okrožnih ljudskih odborov? Vsi znaki kažejo, da so v veliki meri propadli, ali da so vsaj premalo zavarovani pred uničenjem (n. pr. arhiv četrtega ljudskega odbora Tabor)- Pa tudi arhivi delovnih brigad, bodisi frontnih, mladinskih ali sindikalnih, ki nam nudijo toliko dragocenega gradiva o naporih našega delovnega ljudstva za čimprejšnjo izgradnjo socializma, zaslužijo vso našo pozornost in zaščito. Čim več bomo očuvali tega arhivskega gradiva, tem lažje bomo dokazali svetu, ki na-s obrekuje, kako zavestno in množično pomaga naše delovno ljudstvo pri izpolnjevanju petletnega plana. Zato naj sindikalne in množične organizacije, ljudski odbori, podjetja in ustanove posvetijo vso skrb zaščiti naših arhivov, pa bodisi da je arhiv star ali komaj nastal. Seveda so starejši arhivi toliko važnejši, v kolikor so po redkosti morda edina živa priča dobe, v kateri so nastali. Naj ne bo nikogar izmed nas, po čigar krivdi bi se izgubil eu sam arhivski dokument. Preiščimo vse poslovne nrostore, podstrešja in kleti, če se morda ne na-, ha ja še kje kak pozabljen arhiv, pa četudi je od njega ostal samo še kup »starega papirja«! Te arhive po možnosti uredimo in spravimo na suh in zračen prostor v svoji ustanovi ter pokličimo Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani, Narodni muzej (telef. 24-06), da ga bo po svojem zastopniku pregledal in odbral najvažnejše, brezpomembno pa bo pustil uničiti. Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani zbira, hrani ter raziskuje pisane dokumente slovenske zgodovine, Na njih sloni vse naše znanje o preteklosti, iz njih črpamo podatke o naši zgodovini vse do današnjega dne. Našim arhivarjem je zaupana odgovorna a tudi hvaležna naloga, da vse te dokumente, raztresene po naši domovini zberejo, jih po znanstvenih metodah uredijo in pripravijo za znanstveno uporabo. Ni pa samo ozek krog naših arhivskih strokovnjakov zainteresiran na o čuvanju arhivskega gradiva, ampak predvsem naša znanost, ki brez arhivov' ne hi mogla ničesar pozitivnega ustvariti- Naj ne . bo današnji čas eden izmed najbolj pa sivnih na oču vanju arhivskega gradiva, drugače se bomo nekoč še bridko pokesali te naše malomarnosti. Prizadevajmo si torej, da bomo v pogledu pravilnega ravnanja z arhivi na isti stopnji z ostalimi kulturnimi in naprednimi narodi na svetu, s tem pa bomo izpolnili tudi eno izmed nalog, ki nam jih nalaga naša nova domovina. V. M. MED BRIGADIRJI INDUSTRIJSKIH ŠOL Iz vseh krajev Slovenije so prišle mladinske brigade na gradišča v Črnuče, Kamnik in Lesce, da bodo pomagali zgraditi pri podjetjih šolska poslopja in internate. Mladinci iz Bistrice - Limbuša, Celja Krope. Lesc, Mariborske livarne, Mute in iz elektro-šole v Črnučah so dosegli pri gradnji teh objektov že prav lepe uspehe. Čeprav zbrani iz 7 šol, so se združili v odlične delovne enote. Brigade so si postavile svoje štabe, sprejele norme in se porazdelile v čete. V nekaterih četah presegajo norme včasih tudi do 200%. V Črnučah rastejo ob Savi novi objekti. Okrog 100 mladih učencev gradi prepotrebna šolska poslopja, saj se zavedajo, da bodo z dograditvijo teh poslopij pomagali izpolniti plan vpisa mladine v šolo. Komandant brigade je zelo zadovoljen s svojimi fanti. So disciplinirani in tovariški ter s svojo delavnostjo skrbijo za ugled brigade. Že v prvem tednu so bili nekaterj dvakrat in celo trikrat pohval jeni. Da /i bil učinek njihovega dela čim večji, pa so sklenili, da bodo poleg rednih ur opravili vsak dan še poldrugo uro prostovoljnega dela. Ta predlog so na brigadni konferenci že prvo nedeljo enoglasno sprejeli. Statisti čar s ponosom pokaže svoj dnevnik dela, v katerim točno beleži uspehe posameznih čet. Normo presegajo prav vsak dan. V tovarni Titan v Kamniku^ je prav tako zrasti a nova, moderna šolska stavba. Mladi brigadirji . so jo spravili pod streho. Zdaj začenjajo že z notranjimi deli. V Lescah je na delu brigada Sta-neta Kavčiča. Industrijska šola potrebuje internatskih prostorov. Stavbišče je zakoličeno in čaka pridnih rok. Zaenkrat delajo še brigadirji v Lescah na stanovanjskih zgradbah za delavce. Pridni so in dosegajo postavljene norme. Med brigadirji ni ^zabušantov, vsi se trudijo in žele doseči čim večje uspehe. Pa poglejmo še v Žirovnico in v Ajdovščino. Tu so na oddihu ti-sti, ki so ves julij pridno delali, in si priborili udarništvo. Tu je na letovanju prva izmena učencev industrijskih šol: dvakrat udarni brigadi Franco Leskoška in Slavka Šlandra in enkrat udarni brigadi Voika Premrla in Ivana Regenta. Po trdem delu dvanajst dni počitka, sonca, igre, izletov in kopanja. »Lepo nam je tu,« pravijo fantje-»Nekaj dni počitka se je prav prileglo. Toda počasi nam postaja že skoraj dolg čas. Kar prav bo, da se vrnemo spet v svoje delavnice na prakso. Potem nas čaka še pred začetkom novega šolskega leta štirinajst dni dopusta doma.« V jeseni-pa bodo šli zopet v učilnice in v šolske delavnice ' in da bodo postali strokovnjaki svojega dela. OBVESTILO Začasni Oblastni odbor ZSJ za Goriško oblast sklicuje z ozirom na sklep GO ZSS o formiranju Oblastnih odborov USTANOVNO SKUPŠČINO Oblastnega odbora ZSJ za Goriško oblast. Skupščina se bo vršila dne 16. oktobra 1949 v Postojni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delu (referent tov. Stražnik). 2. Bodoče naloge (referent tov, Somrak), 3 Volitve Oblastnega odbora. 4. Sklepi. Začasni Oblastni odbor ZSJ za Goriško oblast * melioracijskimi deli v Makedonlii bomo oridobili okrog 150.000 ha nove orne zemlie Mak /anu izgradnje Ljudske republike Sev don^e ie določeno, da bodo z izsii-an)®m raznih močvirij in z regulacijo U, 8. pridobili še 150.000 ha zemlje, na / bodo lahko gojili riž, bombaž, mak Pridobivanje opija, tobak in drugo. v neka, letih, V Pelagoniji baža f , e. v dveh letih doseči od bom-skih'ra "• maka in drugih industrij• >zku;Sm Prek° mi,i’ardo 200 milijonov ?r"bivIlsZtva°’ k T ’e,V PelaŽoniji večji del bilo v!:1!1 boloval na malariji, ker Je vse to področje skrajno nezdravo in ker niti med bolgarsko okupacijo ni bilo ničesar storjenega, da bi se regulirale struge rek in izsušila močvirja, je ljudska oblast med prva dela, ki so se začela sedaj v Makedoniji, uvrstila melioracijo. 75.000 hektarjev močvirnega zemljišča in zemljišča, spremenjenega ; v blato, je bilo treba izsušiti in spremeniti v rodovitno orno zemljo Poleg tega je predvideno, da se tudi 80.000 hektarjev izsušenega zemljišča preplete s številnimi kanali, s pomočjo katerih bo mogoče to zemljišče namakati in na številnih mestih dobiti letno tudi po dve žetvi. V dolini Črne bomo dobili okrog 50.000 hektarjev rodovitne zemlje Eden najbolj močvirnatih in najbolj nezdravih krajev v Makedoniji je dolina reke Črne. Reka Črna je v svojem gornjem in spodnjem toku stisnjena v sotesko, v svojem srednjem toku pa so bregovi tako nizki, da se voda vsako leto razliva in poplavlja ogromne površine zemljišča. V srednjem toku reke Črne je okrog 112.000 hektarjev zemljišča, od katerega je preko 50.000 hektarjev stalno pod vodo. Na vseh teh 50.000 hektarjih so bili doslej pridelki zelo slabi. Čeprav bi zemljišče po svojem sestavu lahko dajalo bogate pridelke, je ljudstvo v teh krajih prav zaradi poplav živelo siromašno in v stalnem pomanjkanju, Zato je ljudska oblast že leta 1947 začela z izsuševanjem močvirij in poskrbela, da bi se dvignila živi jenska raven prebivalcev teh krajev. Še isto leto so uredili v dolini Črne 9 hudournikov Letos s temi deli nadaljujejo v okolici mesta Skočivir. Doslej so prekopali že preko 300.000 m3 zemlje, po ureditvi soteske pa bodo izsušili še 22.000 hektarjev bitoljskega blata. Leta 1950/51 bo izsu- šene 50.000 hektarjev površine, kjer bodo že lahko zasejali bombaž, riž, zelenjavo in drugo. Ko bodo izvršena ta dela, se bo obraz Pelagonije, ki bo prepražena s 13 kanali, dolgimi 70.900 m, silno spremenil. Plan dela pri izsuševanju monospitov-skega blata so v prvem polletju presegli za 36% Velika melioracijska dela se vršijo tudi v Stru,miški dolini. Nizki bregovi reke Strumice so doslej povzročali, da je od pomladi do jeseni voda preplavljala ogromne površine zemljišča. Zaradi tega je prebivalstvo trpelo ogromno škodo Planina Belasica, ki meji na strumiško kotlino, ni mogla s svojim bogatim rastlinstvom preprečiti, da bi hudourniki ne drli v dolino, Pri vasi Monospitovo leži dno za 2 do 2.5 m niže od dna vse doline in na tem mestu so se zbirale ogromne količine vode. Tekom let se je ves ta del spremenil v monospitovsko blato, Melioracija m onosp ito vsk e g a blata se je začela leta 1947. Na tem področju so delale mladinske delovne brigade, ki so izkopale znani mladinski kanal, dolg 14 kilometrov, s pomočjo katerega so vodo odpeljali iz tega blata. Danes je že 800 hektarjev tega zemljišča posejano z industrijskimi rastlinami. Letos so plan prvega polletja dosegli že z 136%. Melioracijska dela v Makedoniji bodo dvignila živi jensko raven prebivalstva. Doslej je zreguliranih že 7 rek in prekopanih 400.000 m3 zemlje. Letos bodo zregulirali strugo reke Črne in izboljšali 25.000 hektarjev zemljišča. Naslednje leto pa bodo iz teh novodobljenih obdeloval n ih površin že dobili tudi prvo žetev. V. M. JOHANN VOLF ANO GOETHE Dne 28. avgusta 1749 se je v Frankfurtu ob Meni rodil »najsrečnejši človek sveta«, veliki pesnik in mislec — Johann Wolfgang Goethe. Njegov oče je bil bogat meščan, cesarski svetnik. Ko je bil Goethe star šestnajst let, je šel v Leipzig, da bi študiral pravo, toda že leta 1768 se je vrnil domov, leta 1770 pa je odšel v Strassburg, da bi končal študije, Tu je spoznal Herderja, kj je imel nanj silen vpliv, saj ga je opozoril na narodno pesem in njeno preprosto, toda iskreno življenjskost, na domačo zemljo in njene probleme, na domačo zgodovino in na velikane tujih slovstev, kakor Shakespe-arja, Solokleja itd. In tako je leta 1773 napisal tragedijo »Gotz von Berlichin-gen«, kj je že tedanjo nemško mlado generacijo združila in pripravila na velike politične in kulturne dogodke bodočih dni. Leta 1771 se je Goethe vrnil domov in se posvetil advokaturi, naslednja leta pa je odšel v Wetzlar k državnemu sodišču, da bi izpopolnil svoje pravno znanje, Tam se je zapletel v ljubezenske dogodivščine m že mnogo pisal. Nato je nekaj časa bival v Frankfurtu in mnogo potoval po Porenju in Švici. V tej dobi je že zasnoval ogromno načrtov in študiral Lessingove študije, kar se posebno pozna iz njegovih tedanjih dram »Cla-vi'go« in »Stella«. V tej dobi je tudi napisal roman »Die Leiden des jungen Werther« (»Bolečine mladega Werther-ja«), ki mu je prinesel svetovno slavo, ker je vplival na vse mlade generacije vseh narodov in tudi pri nas, saj je Stritar napisal svojega »Zorina« čisto pod Goethejevim vtisom. Leta 1775 je Goetheja povabil vojvoda Karl August v. Weimar. Tu se je ves razživel in notranje uredil. Njegove lirične pesmi iz te dobe so njegove najlepše umetnine. Zasnoval je tudi velike tekste, kakor »Wilhelma Meistra« in »Egmonda«, ki je zaključek prve dobe njegovega ustvarjanja, Leta 1786 je odpotoval v Italijo, kjer je zasnoval »Ifigenijo« in »Torquata Tassa«, obenem pa je študiral prirodoslovje in objavil razprave s področja botanike in geologije, tako da je 1, 1808 izšla njegova znana razprava »Farbenlehre« (»Nauk o barvah«), Nato je napisal ep »Reineke Fuchs«, satiro na tedanje politične razmere, v kateri je bičal hibe meščanske revolucije, njene egoistične in oportunistične meščanske zastopnike in njih frazarenje, ki zlorabljajo vzvišenost pojmov svobode, človečnosti, kreposti. Prav tako stoji v ozadju francoska revolucija v delu »Hermann in Dorothea«. — Njegov roman »Wilhelm Meisters Lehr-jahre« (»Učna doba Viljema Meistra«) govori o dognanju, da mora sleherno delo koristiti skupnosti. In s tem se je Goethe povzpel od egoističnega, osebnega, do občečloveškega, od doživetja do smisla. To mu je dala Italija in njegov dosmrtni prijatelj Schiller, ki ga je povabil, da sodeluje pri časniku »Die Ho-ren« (Schillerja je »poznal leta 1794), — Schiller, ki se je leta 1794 prešel/ v Weimar, ga je vzpodbudil, da je začel pisati epske pesmi — predvsem balade. Do Schillerjeve smrti je trajala draga doba Goethejevega ustvarjanja. Tretja doba je doba stroge delavnosti. Napisal je delo »Iz mojega življenja«, »Pesništvo in resnica«, »Italijanska potovanja«, »Vojna kampanja v Franciji 1792«, »Obleganje Mainza 1793«, »Zahodno-vzhodni divan«, »Trilogijo strasti« itd. — na koncu pa je zaključil svoje življenjsko delo »Faust«, ki ga je ustvarjal šestdeset let. Umrl je 22, marca 1832, Goethejevo delo je najvišji vzpon buržoazne literarne umetnosti. V njem je bil osredotočen kulturni center tedanje Evrope. K njemu so prihajale največje osebnosti tistega časa, bil je celo v zvezi z našim Vukom Karadžičem (napisal je članke o srbski narodni poeziji in prepesnil »Hasanaginico«), Marx je med svoje najljubše pesnike poleg Shakespearja in Ajehila imenoval tudi njega. »V njem,« pravi Engels, »se bije neprestana borba med genialnim pesnikom, ki se mu gnusi mizerna okolica, pa med opreznim frankfurtskim patricijskim sinom, oziroma weimarskim tajnim svetnikom, ki se čuti prisiljenega sklepati premirje s to m/ernostjo in se ji privajati.« Goethe je tudi stal ob strani vsem velikim dogodkom svojega časa, zaradi svojega položaja pa se niti zavedal ni pomembnosti takih dogodkov, kakor je n, pr. bila francoska revolucija, ki jo je imenoval »domišljavost blodne utvare«. Šel je tudi k Napoleonu, ko je bil star 59 let, Napoleon pa devet in trideset. Goethe — genij sveta, Napoleon — osvajalec sveta. »To je mož,« je vzkliknil Napoleon in ga vprašal: »Ste pisali drame?«, in ko je zvedel, da je Goethe prevedel Voltairjevega »Mahomete«, ki je drama usodnosti značajev, je rekel: »Kaj vendar hočejo ljudje z usodo7 Politika je usoda.« In politika je res bila tudi Goethejeva usoda. Večna borba za najvišje dragocenosti človeštva: za življenje in svobodo — to je duh Goethejevega dela, duh njega — genija, ki je v sebi združil vso človeško dobo svojega časa in ki je zapisal: »Kaj mi krajša dni vsakdanje? Delovanje! Kaj podaljša jih v nevdržnost? Delamržnostl Kdaj najhuje pogrešiš? Če le čakaš in trpiš! Kdaj najuspešneje zmaguješ? Če dolgo ne premišljuješ! S čim prislužiš si časti? Brani z vsemi se močmi!« (prev. Mitja Mejak). K. Gostovanje hrvaških kulturiio-umetniških društev V ciklusu medrepubliških gostovanj, ki jih prireja Centralni odbor ZSJ, je gostovalo v soboto 20. avgusta v Ljubljani dvoje hrvaških društev: mešani pevski zbor SKUD »Kolo« iz Šibenika in folklorna skupina SKUD »Pavao Markovac-t iz Zagreba. Taka gostovanja, ki po navadi obsegajo po več prireditev v industrijskih in kulturnih centrih doti Sne republike, imajo namen poglabljanja medsebojnih stikov in utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov. Tako smo že imeli v Sloveniji priliko poslušati društva iz Makedonije (K. Racin), iz Srbije (B. Cvetkovič), z istim namenom pa so odšle pred nekaj dnevi na daljšo turnejo po Srbiji in Vojvodini sekcije SKUD-ev »Jože Moškrič« iz Ljubljane, »Jože Lacko« iz Ptuja, »Prežihov Voranc« iz Guštanja in »Mencinger Janez« iz Javornika. Te prireditve se razvijajo v spontane manifestacije skupnemu delu za izpolnitev petletke, zaupanju naši KP in njenemu vodstvu s tov. Titom na čelu ter nadaljnji nepopustljivi graditvi socializma. Poleg ogromnega političnega pomena, ki ga imajo vsa taka medsebojna gostovanja, pa raste ob njih tudi druga stran kulturno prosvetnega dela, to je kvaliteta, ki je pri nekaterih skupinah že kar zavidanja vredna. Za to priliko je LR Hrvat-ska delegirala dvoje svojih najboljših skupin. »Kolo« iz Šibenika je pred kratkim proslavljalo SOletnico svojega obstoja. Njegova zgodovina je v pretekli dobi tesno povezana z narodnostno borbo primorskega ljudstva in z razredno borbo šibeniškega delavstva. V drugi svetovni vojni je »Kolo« enotno vstopilo v NOB in aktivno kot borbena edinica istočasno pa kot kulturna ekipa sodelovalo v na-rodno-osvobodilnem pokretu. Po vojni je priredilo nekaj daljših turnej po Albaniji, Češkoslovaški in skoraj v vseh re publikah Jugoslavije. V zadnjem tekmovanju republike Hrvatske je zbor dosegel prvo mesto. Ljubljana je slišala zbor že tretjič. Od zadnjega gostovanja se je številčno okrepil in šteje 92 članov. Velika premoč moških glasov (59 pevcev) daje zboru mogočno, polno barvo, ki prihaja do izraza posebno v forte mestih. Glasovi so dobro izenačeni in zliti, vendar pa na splošno preveč odprti; nekoliko zastrto-sti bi bilo njihovemu petju samo v korist Diregent Danilo Danev obvlada zbor do potankosti, vendar pa dopušča na splošno preglasno petje, brez upoštevanja dinamičnih razlik. S tem zapravlja dragocene učinke in zapade polagoma kljub zanimivemu programu v enoličnost. Program, ki je bil izvajan v Ljubljani, Izvaja zbor že dalje časa, zato pesmi dobro ležijo. Ima pa preobilno izvajanje istega programa to hibo, da začne petje postajati mehanično in pridobiva na manirizmu ter iskanju zunanjih efektov, ki zmanjšujejo vrednost petja. Pred letom zbor še ni imel te hibe v toliki meri. Izmed vidnih pomanjkljivosti omenjam še mestoma nerazločno dikcijo in dinamično nesorazmerje med zborom in solisti. Izvajane so bile: Mokranjčeva VIII. rukovet, Vilharjeva Lepa Vida, Danono-va Oj goro, Odakova Druga bosanska rapsodija, Odakov Razgovor s četo, dirigentova Oj sokole ter množični pesmi: Šak-sova Tito nek vodi nas in Logarjeva Pe-smo prvom petogodišnjem planu. Zadnji dve sta bili zamišljeni z orkestrom, zato sta v zboru a capella zveneli prazno. Večina pesmi vsebuje solistične vložke (sopran, tenor, bas). Izmed vseh solistov je bila najboljša sopranistka, ki razpolaga s sočnim, izenačenim materialom, medtem ko sta oba moška solista bila verjetno močno utrujena. Izbira programa z ozirom na preveliko število solistov ni bila preveč posrečena. Kljub vsem pomanjkljivostim ustvarja zbo» kot celota ugoden vtis in se zasluženo uvršča med naše najvidnejše zbore. Presledke med pevskiim točkami je izpolnila folklorna skupina »Pavao Mar-kovac« s tipičnimi primorskimi, slavonskimi in panonskimi plesi ob spremlje-vanju tamburaškega zbora. Občinstvo je obe skupini nagradilo z obilnim odobravanjem in cvetjem. Z napolnitvijo dvorane je Ljubljana ponovno dokazala, da ima razumevanje za prireditve gostov in si želi še takih gostovanj. • Gobec Radovan IVOVE KNJIGE V sindikalni založbi »Rad« so Izšle naslednje nove knjige: NOVI METODI RADA U GRADJEVI-NARSTVU — II. del. Brošura obsega 47 strani, Cena 9.5(1 dinarjev. ELEKTRIČNA MREŽA U POGONU od Inž. M, CvijiCa. Brošura obsega 91 strani ln stane 17.59 dinarjev. PODMAZIVANJE MOTORNIH VOZILA od Inž J. Verčona. Obseg brošure je 47 strani. Cena 8 dinarjev, ODRŽAVANJE MAŠINA I ALATA S A. ZBIJENIM VAZDUHOM. Brošura, ki jo Je napisal Inž. D. Delič, obsega 55 strani. Cena (9 dinarjev. Vse brošure so tiskane v latinici in se naročajo pri Upravi Sindikalne založbe »Rad« v Beogradu, Skadarska 61. Urejuje uredniški odbor Glavni urednik T Seliškar - (hvUntštvo telefon «5-v> Miklo. šičeva 22-IL - Uprava telefon 49-70. Masa rakova 14-11 v i,.hiblja.nl - Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina (lin 12.— — Štev ček p-oložn>,-v S vinio:! y. — tiska tiskarna »Ljudske pravico« v ujubljani ULTURA IN P RO S VET A ši umetnosti, predvsem poljudnoznanstveni, razširitvi dobrih umetnostnih reprodukcij našega slikarstva ter kiparstva, tovrstnim predavanjem itd. Film in radio še vse premalo skrbita za popularizacijo naše upodabljajoče umetnosti, pretekle in sedanje. V tem zaostajamo zelo daleč za ostalimi kulturnimi narodi, in nekdo, ki je spoznal n. pr, naše srednjeveško slikarstvo, mi je dejal, kaj vse bi n, pr. c greš po Cankarjevi cesti, ki ji Ljubljančani pravijo tudi promenada, proti tivolskemu parku, te nehote pritegne nova stavba Moderne galerije. To je na levi strani. Še prej pa ti pogled priveže stavba na desni strani ob koncu ceste, stavba, ki je v izročilu Ljubljane znana pod imenom Narodni dom. Narodni dom je zrastel z volili in prostovoljnimi prispevki vseh zavednih Slovencev še v stari Avstriji in sicer kot protiutež nem-škutarski Kazini, Narodni dom je bil včasih kulturno, zlasti pa družabno središče napredne slovenske družbe. V stari Jugoslaviji, ko je nevarnost avstrijaka.nt-stva in germanizacije zgubila na ostrini, so prostori Narodnega doma nekam osameli. Tedaj pa so se našli ljudje, ki so del prostorov v Narodnem domu iztrgali zapuščenosti, ter jih namenili za nove in znamenite stvari. V prvem nadstropju Narodnega doma se je pričelo delo postavljanja naše Narodne galerije. Že v 17. stoletju smo imeli v Sloveniji nekaj pomembnih grajskih zbirk tujega in verjetno tudi domačega slikarstva in kipar- Jurij Šubic: Pred lovom stva. Toda te zbirke pozijamo le po graščinskih inventarjih, ki so ohranjeni v arhivih in kar je bilo glavno, bile so namenjene le za okras gradov in razvedrilo fevdalcev. Nobena od teh zbirk se nam ni ohranila do današnjega časa. Zadnja večja pomembna zbirka je bila v Stari Loki in sicer zbirka graščaka Štrakla, ki je vsebovala poleg tujih mojstrov tudi nekaj pomembnih del naših domačih umetnikov. Ideja postavitve splošne Narodne galerije ni preveč stara. Zdi se mi, da jo je prvič sprožil Vatroslav Holz, znani publicist in eden prvih umetnostnih kritikov na Slovenskem, Za njim jo je večkrat poudaril Anton Aškerc ter naposled Rihard Jakopič, Rihard Jakopič je bil kot umetnostni politik in organizator zelo važna postava v našem umetnostnem svetu. Postavil je svoj paviljon, s čimer je omogočil stalne razstave moderne umetnosti pri nas. Jakopič pa je bil tudi prvi, ki je organiziral retrospektivno razstavo slovenskega slikarstva preteklosti, ter dal na ts,k način nekak obris bodoči Narodni galeriji. Ob tej priliki je med drugim odkril delo Josipa Petkovška, ki je kljub svoji genialnosti doslej bilo skoraj neopaženo. Ni moj namen opisovati truda in težav, ki so jih imeli požrtvovalni delavci predno so ob podpori redkih slovenskih mecenov, ter ob mačehovski skrbi starojugoslovanskih režimov postavili galerijo v glavnem kakor stoji še danes. S to novo važno ustanovo smo dobili Slovenci dem svoje umetnosti, umetnosti, ki je poprej, zapuščena ali pa dostopna le posameznikom, dremala po cerkvah, gradovih ali v stanovanjih privatnikov, sedaj pa je postala iplošna narodna last, dostopna najširšim ljudskim množicam. Da bomo znali ceniti naše umet-lostne ustanove, bo preteklo gotovo še nekaj časa, kajti ustvariti si moramo pač iotovo umetnostno tradicijo. Vendar je isno, da bo naša umetnostna kultura v ogojih socializma neprimerno hitreje na-iredovala. Ljudsko-prosvetno delo, ki je lanes po masovnih organizacijah obseglo najširše ljudske množice po mestih ter na vasi, bo že v kratkem času dvignilo zanimanje za poznavanje naše likovne umetnostne preteklosti. Seveda pa je mnogo odvisno tudi od ustanov samih ter od odgovornih činiteljev, koliko napravijo za popularizacijo in poznavanje naše umetnosti. Danes se pri nas polaga vse premalo pozornosti publikaciji o na- iz tega zaklada napravili Čehi, ko bi imeli nekaj podobnega. Res je, naša Narodna galerija je postavljena, v kratkem bo urejena tudi Moderna galerija, toda to nam vse skupaj nič ne pomaga, če ne bo vsak slovenski človek začutil željo, da jih dodobra spozna. Ne poznam večjega in lepšega oddiha po dnevnem delu, kakor, kadar me objamejo prostori tega umetnostnega hrama. Tu srečaš dobre in plemenite tovariše, s katerimi ne prideš nikoli do prepira, prav tako, kakor da bi se pogovarjal s samim seboj. Tod srečaš svet in življenje, kakor so ga pred davnimi stoletji pričarali na platno ali v les ali v kamen znani in neznani umetniki. Tu spoznaš mišljenje tega časa, čustvo, ljubezen in sovraštvo. Vse to pa ni navadna podoba časa in sveta, kakor jo dojamemo s smrtnimi očmi. To je življenje, ki mu je umetnost vdahnila pečat nesmrtnosti, pečat lepote, ki traja in bo še trajala stoletja. Koliko človeških čustev prežarjenih z voljo ustvarjanja je skritih za temi podobami in kipi! Koliko najrazličnejših življenjskih prilik in neznanih poti je botrinih) tem umotvorom ob njihovem rojstvu, Kje vse počivajo kosti teh slikarjev in kiparjev, kje so tiste roke, ki so znale s takim mojstrstvom objeti pojave življenja. Tu visi lastna podoba neznanega nizozemskega slikarja, Zvedavo in pogumno gledajo v svet njegove oči, zavedajoče se lastne pomembnosti in znanja. V ozadju na morju je upodobljena jadrnica. Očividno gre za slikarja tako-imenovanih marin, t. j. morskih pokrajin. Zgoraj na desni je upodobljen slikarjev grb. Kdo ve, v katerem neznanem arhivu počivajo listine s tem grbom, s katerih bi mogli razbrati umetnikovo ime. Najbrže bo le srečen slučaj nekoč razvozljal uganko slikarjevega imena. Podoba sama na sebi pa za človeka, ki umetnost ljubi, tudi tako ne izgubi prav nič^ Je nekaj podobnega, kakor kadar srečaš _ neznanca, ki ti je všeč, s katerim prijazno pokramljaš, pa ga ne vprašaš po imenu, saj veš, da te bodo pota ločila in da ga nemara ne boš srečal nikoli več v življenju. Toda dostikrat se spomniš nanj, _ na tihe in prijazne besede, ki si jih izmenjal z njim, pa si zaželiš, da bi ga zopet srečal. Nekako tako je z umetninami, ki jih od časa do časa srečuješ v umetnostni galeriji. Tihi razgovor, ki si ga ob zadnjem srečanju prekinil, načneš znova in Pogled v veliko dvorano Narodne galerije Prelep je obraz Pieta iz Gornjega Tuhinja. Ali ne srečujemo nekje na dnu spomin na trpeče obraze slovenske matere z rahlo sklonjeno glavo, dvignjenimi obrvmi, z drobnimi povešenimi rameni — ena sama pretresljiva, toda tiha bolečina žalostne žene — odmeva iz kipa. Drug čas pa napoveduje že kip sv, Petra. To je že čas renesanse. Glava starca ni prav nič vdana in zagledana v daljavo. Čelo so mu prepregle žile, glavo je nagnil, kakor da nekoga jezno pogleduje, telo se mu je razgibalo, usta kot za govorico odprta. To pa je bil čas, ko si je tlačan pripel za klobuk zimzelen in pe- Dr. Stane Mikuž O Narodni galeriji v Ljubljani Uredništvo *>Delavske enotnostU se je odločilo, da. bo od časa do časa priobčevalo članke s področja kulture in umetnosti o takšni obliki, kot je le-ta članek o Narodni galeriji. Pobudo za to so dale nekatere naše podružnice zaradi tega, ker so take in slične ustanove večini naših delovnih ljudi nepoznane. Na tisoče in tisoče delovnih ljudi hodi o sak dan mimo poslopij, ki hranijo o svojih sobanah dragocene zbirke iz naše kulturne preteklosti in sedanjosti, toda ne vedo, da so te ustanove kulturna last delovnega ljudstva. Skoraj nobena podružnica še ni imela o svojem programu obiska Narodne galerije, zato je prav, če to store ob vsaki priliki, kajti o borbi za kulturnost delavskega razreda moramo osvajati ose, kar širi in poglablja kulturnost našega delovnega človeka. U redništoo vedno si imata kaj lepega in novega povedati. Ti prihajaš od leta do leta z vedno novimi izkušnjami življenja in vsakdanjega dela, umetnina pa ti s svojo nesmrtnostjo in vedno svežo lepoto nenehoma odgovarja na x-sa vprašanja. Skozi okno galerije gledaš na bučeči ritem življenja, gledaš na drevesa, ki pomladi cveto, poleti so odeta v razkošno zelenje, jeseni zažare v zlatoškrlatni obleki, dokler ne zapiha izza Krima in se listje osuje. Nato pade sneg in na beli odeji stoje temna debla dreves z golimi vejami, kakor prosjakove roke. Potem pa se ozreš na krajino, ki jo je naslikal Carracci. Je topel rimski poletni popoldan, skupine dreves so potopljene v mehko temo senc, daleč proti obzorju se razprostira svet v srebrnkastem zelenju. Nad vsem tem pa se pne ažurno italijansko nebo in po njem so razprostrte dolge štrene oblakov. In najsi zunaj pada sneg, tu doživljaš italijansko poletje opojno v svoji sočnosti, lepo po svojem občutju, poleg tega pa veš, da ga je umetnik sam doživljal v 17. stoletju! Občudovati moramo to silno voljo človeškega duha po napredku. V borih par stoletjih prehodi zapadnoevropski človek pot, ki je vsa v znamenju nenehnega napredka in želje po spoznanju resnice ter hotenja odkriti skrivnosti narave. Kako nebogljeno je umetnik 14. stoletja naslikal »Rojstvo«. Kakor prilepljena se ti zdi podoba matere na ozadje, in kakor lutka je otrok. Mati ima naiven otroški izraz in predolge roke. Umetnik je skušal nakazati krajino, pa se mu je vse kaj drugega posrečilo Renesančni mojster Gian Francesco da Rimini, pa je svojo mado-no ustvaril že povsem drugače. Tedaj je x' Italiji že napočil čas, ko se je pogumno, bistro in napredno meščanstx-o srdito borilo z zaostalimi fevdalci. Ta madona ni več nebogljena žena, marveč zavedajoča se italijanska gospa, z izrazitim, ponosnim obrazom, lepo oblikovanimi obrvmi in izrazitim nosom ter ustmi. Človek se je že zavedel svoje pomembnosti ter je s sliko ohranil svojo podobo kasnejšim rodovom. Rdeča nit neprestanega vzpona ume*nosti od srednjega xeka preko renesanse, barok« klasicizma, realizma 19. stoletja itd. je vidna v naši galeriji kakor na dlani. Uganili ste, da sem se ob teh razmišljanjih zamudil šele v prvi sobi naše galerije, ki se imenuje soba »tujcev«. In to z namenom, da na par primerih pokažem pota, ki jih je hodila zapadnoevropska umetnost v neprestanem iskanju čim doslednejšega obvladovanja sveta in naravne resničnosti. To so dela, ki jih je morda pri nas ustvaril potujoči umetnik, ali pa so jih razni meceni nakupili v tujih deželah, da si olepšajo svoje stanovanje. In najsi so bila ta dela last mogočnih fevdalcev ali cerkva, danes so dofc-La v naši galeriji prijazno in hvaležno zatočišče, in kar je važno, danes so pbče ljudska last, danes nam vsi ti znani in neznani umetniki preko svojih del posredujejo lepoto. Naša prava Narodna galerija se nrav za prav začne šele s skromno sobico, posvečeno naši srednjeveški umetnosti. Kakor se bo komu zdela ta umetnost čudna in nerazumljiva, je vendar po svoji vsebini pa tudi obliki nadvse iskrena in včasih čudovito lepa. Le poglejte, kako je v teh togih svetniških postavah s trpkim obrazom in očmi uprtimi v nek daljni svet, znal upodobiti gotski umetnik razpoloženje tedanjega časa, Izkoriščanega tlačana, turških xroj-ska, plahe nevednosti in tihe vdanosti. Je to čas Prešerna, premožnega in drugih velikih ljudi. Stvarni meščan, ki ve ceniti delo, ne ljubi pompoznih in prešernih podob baročnega časa. To so mali realistično dognani portreti,^ od očesnih vek, do zlate broše na prsih ali čipk na rokavu. To je zdravi, stvarni realizem, ki je pri nas zastopam z mojstrom evropskega formata J. Tomincem-Tu so pokrajine prav tako stvarne, kakor portreti, vendar gledane od daleč p neko romantiko. Temni oblaki plavajo nad krajino, ali pa je nevihta zajela idilično gorsko jezero. Dobršen del 19. stoletja se bavi z realizmom, seveda pod vidikom neprestanega razvoja. Naslednje sobe so posvečene mri' strom našega 19. stoletja. To so Wolf, Šubica, Ažbe, Petkovšek, Kobilica in Vesel Kakor je naš meščan sprejel umetnost 1 začetku 19, stoletja dokaj prijazno, tak« začne v tem času trda presti našim umetnikom. Wolf prvi od te vrste mor« žrtvovati svoj talent za rokodelsko za' htevana cerkvena naročila, ostale umetnike razen Kobilice in Vesela pa^ po' goltne tujina. Napredna misel njihove umetnosti ni našla odmeva med meščan' stvom. Meščan zbira sedaj že goldinarje in namesto, da bi si naročil portret pri sli' karju, gre raje k fotografu. Umetnost teb umetnostih generacij se je poglobila. Po- Jože Petkovšek: Doma telinje pero, in ko je po Sloveniji odmevala bojna pesem uboge gmajne. Velika dvorana Narodne galerije je posvečena umetnosti, ki je ljubila velik in pompozen format. Tu so zbrana dela naših največjih baročnih mojstrov, Valentina Metzingerja, Franca Jelovška, Fortunata, Berganta ter Cebeja. Umetnost baroka je umetnost katoliške reakcije, ko se je umirajoča cerkvena' stavba začela odevati z xrsem sijajem, ki naj bi zakrilo notranje odmiranje. Umetnost tega časa zaživi v velikem poletu, kajti cerkvena in fevdalna gradbena dejavnost dajeta vedno nova naročila umetnikom. Narava, ki je izšla iz renesanse kot zmagovalka še nadalje žanje svoje triumfe. Umetnost postane razgibana, polna čustva, pa tudi polna gest in nemira. Le poglejmo kipe frančiškanske šole. Neznansko čustvo jim je razgibalo postave, kakor da so v ekstazi. Od nekod je zapihal veter in jim viharno razgibal oblačila. Ponosno in ošabno gledajo na nas portreti fevdalcev', Z lasuljami na glavah, v dolgih plaščih, elegantnih solnih kažejo gledalcu svojo družbeno pomembnost in bogastvo. Toda to je bila slava in moč tik pred koncem. Padla je Bastilja, grom revolucionarnih topov se je razlegal po vsej Evropi, pričela se je podirati trhla stavba fevdalne družbe, pričela pa je rasti mlada buržoazija. Ta čas pa nas povede že v novo dvorano, kjer visijo dela Kavčiča, Langusa, Kurz von Goldensteina, Janše in drugih. V nas pogleda bodro lice svežega meščanstva, lice ljudi, ki so včeraj bili še na vasi, danes pa si v mestu služijo srebrne tolarje. Po Savi so prevažali pšenico, z Vipavskega in štajerske vino, v Ljubljani postavijo že prve iabrike itd. doba umetnine ne stremi več samo za zunanjim izrazom, temveč je uušeslo 10 poglobljena, polna čustva in osebnih *z' povedi umetnikov. Taka je n. pr. pretres' ljiva kompozicija Josipa Petkovška »D°' ma«. Umetnik se je po dolgih blodnja;* vrnil domov, sedaj sedi v kmečki sob’< v katero motno prodira svetloba, za n*1' zo skupaj z domačimi. Končno doma. p sprejem? Meti le—,i" 41^9 sestra se je obrnila proč, mali dec&j gleda odsotno predse, nerazumevajoč tragike, ki se dogaja, umetnik sedi z* mizo kot tujec. Med njim ir. domačij ni nobenega razgovora več. Ali ne vse' buje ta pretresljiva slika iste tragik6' kot črtice Ivana Cankarja o tujcih *** brezdomcih. Usodo tujcev in brezdomc6*' premagajo šele naši impresionisti, kat6' rim so posvečene v glavnem ostale dvO' rane v Narodni galeriji. Ne mislim piša'* o njihovi umetnosti kaj posebnega; n6' davno je bila v Moderni galeriji v Ljub; Ijani razstava njihovih del, razstava, ** je imela doslej pri nas največji uspeh, * dvoranah visijo v glavnem njihova n9)' boljša in najbolj značilna dela, poln* svetlobe, sonca, barvnih harmonij in cU' stva. Slike polne občutja slovenske zen*' lje in slovenskega človeka. Z impresio' nizmom, ki razvojno zaključi umetnosti*1 napor slovenskega naroda skozi stoletja se konča naša Narodna galerija, Skušal sem na kratko popeljati ob*' skovalce skozi prostore naše Narod**6 galerije. Moja iskrena želja je, da bi '* obiskovalec ne bil nerealen, To se pravl' — da sedim sedajle za pisalno mizo, pa bo kjer koli ta članek bral v »D6' lavski Enotnosti«, Želel bi, da bi se tem obiskovalcem, ki bi s seboj prip6' ljal mnogo tovarišev, v resnici sreča*9 pred umetninami naše Narodne galerij6'