Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. Št. 10.	Ljubljana, 11. marca 1949	_____ Izvod 3 din
Volitve Osvobodilne fronte so znova dokazale volio in moč naših delovnih množic
V nedeljo izvršene OF volitve so se spet spremenile v mogočno manifestacijo polje in moči naših delovnih množic. Ne samo o Sloveniji, v oseh ostalih bratskih republikah so delovne množice v mestu in na vasi izpolnile svojo častno frontoosko volivno dolžnost tako, kot to znajo in morejo storiti le organizirane ljudske množice, ki imajo enotno in dosledno vodstvo, to se pravi, to morejo le tiste ljudske množice, ki so spojene z vodstvom tako tesno in nerazdružno, kot je to z našo Ljudsko fronto, ki jo vodi naša herojska Komunistična partija.
Ali bi bile take volitve, na katerih je na primer o Sloveniji od 670.660 vpisanih članov Fronte volilo 645.515 ali 06,15 odstotka članov Fronte, mogoče, če bi bila resnica to, kar resolucija In-formbiroja govori o naši Ljudski fronti? Ne! Prav z nedeljskimi OF volitvami so naše delovne množice piscem resolucije odgovorile, da so tvorci resolucije v zmoti — mi pa, delovne množice, zlite v ljudsko fronto s Komunistično partijo na čelu, na pravi poti. In Kakšna je ta pot, kam nas pelje? To-c&riš Kardelj je na V. kongresu KPJ dejal; »Temeljno o Ljudski fronti je t°rej to, da je Ljudska fronta široka oblika politične organizacije zveze delovnega ljudstva, na čelu z delavskim razredom in pod vodstvom Komunistične partije.« In pot take Ljudske fronte nato osvetli takole: »Taka je postala Ljudska fronta zaradi pravilne politike Komunistične partije, zaradi tega, ker je Komunistična partija vedno imela pred očmi smoter, da privede razvoj Ljudske fronte do trdnega zedinjeva-nja vsega delovnega, ljudstva okrog delavskega razreda, do zedinjenja z zvezo deloVnega ljudstoa, ki bo — z delav-lnf ra?redom na čelu — gibalna sila p graditvi socializma. Taka politika Ti V? ie popolnoma zmagala. Naša ■Jitdsfca fronta danes zares mobilizira jaPirse delovne množice o borbi za S0Clflistično zgraditev.«
‘ sake volitve so preizkušnja zavednosti članstva in pravilne politike njihovega vodstva. Tudi to pot so OF volitve izpričale, kako trdno stoje naše delovne množice okoli svojega vodstva in kako zrelo, jasno in brez oklevanja gradijo socializem že tretje leto, potem ko so prav pod istim vodstvom z velikanskimi žrtvami ustvarile vse pogoje za pričetek graditve socializma o naši deželi. Nov, resničen, socialističen pa-Tr‘otizem ogreva naše ljudske delovne no žice in šle so zato na volitve o ^njenih vrstah, ker drugače moči in j e biti ne more. Le tako strnjene de-°D«e množice so zmagovite, le tako trnjene, enotne, borbene, revolucionar-ne in delovne množice pod takim vod-kot je naša Partija s Titom na p. ..bodo pri nas premagale vse ovire, 'j1 Jhn še zastavljajo pot v socializem, P°t do sreče.
> Da, pot do sreče! Tega se naše de-°Dne množice zavedajo, zato se borijo, jjf. izpod čela gledajo na ose tiste, ki _rc‘ijo, da tega naši delovni ljudje ne lm°rejo. Za srečo se je vsakdo voljan .orhi, tudi za srečo drugih, kajti na-rz delovni ljudje vedo, da je sreča fjnična le tedaj, kadar si jo sami zgra-vedo, da ne more biti ena vas ecna, če ne bodo srečne ose vasi; ve-da delovni kmet ne more živeti brez , ?olavca, kot ne more živeti delavec irez delovnega kmeta. Prav zato pa, >er imamo tako silno, enotno zvezo de-bni!h Dudi o Ljudski fronti, je ta z°,a za srečo stvar nas vseh in je n,° Ja borba za srečo vsak dan bolj P^na in vsak dan tudi že bolj oid-g0-ln bolj otipljiva. Le tako je mo-$0cf.razumeti uspeh takih volitev kot rriog - OF volitoe o nedeljo; le tako je Don?iCe razumeti silo take zveze de-oatsK b’«di, ki bo dala samo na Hr-bri«J!Jn letos 4790 frontovskih delovnih front ki bodo vsak mesec s 25.000 inaaJi'0ci s prostovoljnim delom po-tovar graditi ceste, železnice in nove oarn 'le ,n pomagale delavcem o to-Da.sol1 *er obdelovalnim zadrugam v Tu-,, da bodo vsi delovni ljudje v soriVj- Jugoslaviji čim hitreje dosegli kater' um’ SP Pra°i tisto srečo, po * hrepeni vsak delovni človek. luri;0’ so stvari, ki jih tvorci reso-VoJf ne vidijo. No, v svoji trmoglava „ seoeda tudi nočejo videti! Mi Varf-,tm°’ da trma še zdaleka ni zapo-marh«a D Pra,vilnem izvajanju načel
trmn ma-leninizma, ki ga mi brez naip’ na}°. .Pa,2 veliko ljubeznijo do stična 5^riJe’ do Tita, do naše sociali-dan 1 dojnomne z velikimi uspehi vsak \volj vztrajno oblikujemo.
to to tdjaSine nedeliske OF volitve
Prehodne zastave Glavnega odbora sindikatov Slovenije in resornih m nistrov L ndske republike Slovenije
Poleg nagrad, katere je na predlog GO ZS Slovenije in resornih ministrov podelila vlada LRS za dosežene uspehe pri izpolnjevanju planskih nalog v drugem polletju leta 1948, je Glavni odbor ZS Slovenije podelil prehodne zastave, nagradil in pohvalil še naslednje delovne kolektive:
Premogovnik Zabukovca . .	110.090	din
Gozdno gospodarstvo, Ljubljana 50.000 „ Lesno ind. podjetje, Cerknica 50.000 „ Tov. meril, Slovenjgradec 20.000 „ Splošno stavbno podjetje,
Ljubljana . .............. 140.000	„
Granitna industrija, Oplotnica 50.000 „ Tovarna emajlirane posode,
Celje ........ 350.000 „
Tekstilna tovarna »Tiskani-
na«, Kranj................ 300.000	„
Tovarna umetnih brusov »Svati«, Maribor ....	30.000	„
Tovarna usnja, Ljutomer . .	15.000	„
Industrija obutve, Ljubljana .	30.000	„
Mariborska tiskarna, Maribor 20.000 „ Tovarna jedilnega olja, Vir
pri Domžalah............... 15.000	„
Slovenija avtopromet, Ajdovščina ...................... 20.000	„
Državno posestvo »Zavrč«
pri Ptuju . -.............. 35.000 „
Gostinsko podjetje hotel »Slon«, Ljubljana ....	25.000 „
Splošna bolnica, Maribor . .	60.000 „
Dokler obdržijo navedeni kolektivi prehodne tekmovalne zastave, nosijo naslov: »Zaslužni delovni kolektiv«.
Pohvaljeni so in pohvalne diplome glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije prejmejo tile delovni kolektivi: Premogovnik Velenje; Gozdno gospodarstvo, Kočevje; Lesno industrijsko podjetje, Postojna; Tovarna upognjenega pohištva, Duplica; Gradbeno podjetje »Projekt«, Kranj; Gradbeno podjetje »Gradis«, Moste-Žirovnica; Celjske opekarne, Celje; Tovarna kos in srpov, Tržič; Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«, Kamnik; Tovarna volnenih in vigogna izdelkov, Maribor;. Tovarna hlačevine, Celje; Tovarna tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev, Ljubljana; Tovarna usnja »In-dus«, Ljubljana; Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale; Državno posestvo Boštanjj Državno posestvo Razdrto; Zdravilišče Dobrnske toplice, Dobrna pri Celju; Splošna bolnica, Novo mesto; Zdravilišče Topolščica.
Hrabri delovni kolektiv tovarne verig bo v marci: s 120 % izpolnil mesečni plan
Po opravljeni dolžnosti na vdlišču OF, so se zbrali vsi prvoborci-ustvar-jalci socializma na svoje prvo zborovanje.
Tovariš direktor podjetja Slapnik Franc je v svojem referatu nakazal pomen ■ tega sestanka m govoril o nalogah v letošnjem letu. Kot najvažnejši čini/tel j za izvrševanje dnevnega programa je vsekakor naše tekmovanje, v katerem morajo bati naši udarniki in racionalizatorji v prvih vrstah ter vzgled ostalemu kolektivu, kako se je treba boriti za izgradnjo socializma v naši' deželi. Treba je poživiti brigad-ni sistem dela, uvesti se mora najtesnejše sodelovanje med brigadirji, mojstri, upravo, sindikatom in partijsko organizacijo. Pri tem je pozval udarnike i'n racionalizatorje, naj bodo prvi, ki bodo sprejemali individualne obveznosti tako za kakovost kakor količino proizvodov. Voditi je treba še vnaprej borbo za znižanje PLC. Uspehi znižanja PLC ne smejo biti manjši od leta 1948.
Po referatu se je razvila živahna diskusija, v kateri so si zadali udarniki in racionalizatorji obveznosti, katere bodo bistveno pripomogle, da bo plan v mesecu marcu dosežen 120%. Navzoči člani so sprejeli individualne obveznosti. Tako se je tovariš Tonejc Jože varilec verig obvezal, da bo svojo obveznost, sprejeto na množičnem sestanku, povečal od 14 na ib ton elektrovarjenih verig v mesecu marcu. Tov. Heberle Rudi se je obvezal, da bo naredil poleg svojega rednega dela v mesecu marcu še 12 ton patentnih verig, celotni personalni oddelek pa se obvezuje, da bo napravil 200 ur v proizvodnji, ter s tem v zvezi napoveduje tekmovanje vsem oddelkom v Tovarni verig.
Avsenik Alojz, mojster v verigar-ni se je obvezal, da bo v marcu verigama dosegla plan 120%. Enako obveznost je . prevzel tudi tov. Brenee Martin, mojster kovačnice. Kodraš Janez bo v marcu zvaril 6 ton elektrovarjenih verig- Beravs Gizela bo zvarila 5.200 kg elektrovarjenih verig, Zupan Vinko pa 7 ton verig z vso adjustažo. Dobrila Edi se je obvezal narediti 80 nadur in to na najbolj potrebnih delih, Stojan Alojz bo poleg svojega dela zvaril 600 kg verig, poleg tega bo priučil 16 ljudi elektrovarje-nja. Kirin Anton se je obvezal, da bo napravil 3500 kg kovanih verig. Mu-
II. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRELOŽEN NA 27. MAJ
Zaradi kongresa Sindikatov prosvetnih delavcev Jugoslavije, ki bo dne 24. aprila t. L, se preloži II. kongres Zveze sindikatov Slovenije na 27. maj tega leta. Vršil se bo v Ljubljani in z istim dnevnim redom, kot je to sklenil IV. plenum Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, kar je bilo objavljeno v »Delavski enotnosti« od 18. februarja t. 1.
Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije
lej Mirko bo napravil v nadurah 500 kilogramov kovanih verig, Eržen Anton bo v nadurah montiral 200 plužnih glav. . Isto so se obvezal; Bertoncelj Ivan in Vidmar Franc. Medja Franc bo v nadurah napravil 3.000 komadov kaveljnov za adjustažo. Oblak Vilko, Žagar Lovro in Novak Matevž, orodjarji, bodo izdelali orodje za izdelavo klešč kombinirk »210« do 5. aprila t. 1. Vovk Franc, mojster IKš, je sprejel obvezo, da bo izdelal orodje za kombinirke »180« do konca aprlia. Špec Ivan, upravnik IKŠ, bo izdelal vse potrebne risbe za kombinirke. Tov. Magdič Pavel bo izdelal 8.000 komadov lemežev.
Vsi tisti, ki klevetajo našo ljudsko oblast, bi morali biti na tem zborova-nju udarnikov, racionalizatorjev, mojstrov in podmojstrov, kjer bi se lahko na svoje lastne oči prepričali, o razpoloženju našega delavca — ki se bori za socializem,
Z navdušenjem so bili sprejeti tudi naslednji sklepi:
1.	Proizvodni plan bodo v mesecu marcu dosegli 120%.
2.	Izmeček bodo od sedanjega stanja zmanjšali za 2%.
3.	Kakovost bodo zvišali za 1%.
4.	Po vseh oddelkih bodo uvedli dnevne grafikone.
5.	Po preteku enega meseca se bo vršilo zopet zborovanje, na katerem bodoe pregledani vsi sklepi, ki so bili sprejeti na tem zborovanju.
Gozdni delavci iz Črne so sprejeli na svojem občnem zboru nove obveznosti
Gozdni delavci, zaposleni pri spravilu, prevozu in izdelavi gozdnih sorti-mentov bogate in osvobojene Koroške pošiljamo vam in vsem sindikalnim podružnicam naše borbene pozdrave!
Zavedajoč se važnosti izvršitve petletnega plana in s tem izgraditve socializma o ljudski demokratični Jugoslaviji smo si za tretje leto Titove petletke zadali sledeče obveznosti:
1.	da bo vsak član sindikata v letošnjem letu napravil 40 prostovoljnih delovnih ur pri graditvi sindikalnega doma za gozdne delavce;
2.	da bo podružnica posvečala največjo pozornost ideološki vzgoji članov sindikata;
3.	da bo podružnica pravilno nagrajevala in popularizirala udarnike, racionalizatorje in novatorje;
4.	da bo podružnica v letošnjem leju priredila štiri kulturno prosvetne prireditve;
5.	da bomo zboljšali delovno disciplino za 100 odstotkov in zmanjšali število neupravičenih izostankov na minimum;
6.	da bomo do aprila letošnjega leta zgradili stanovanjske prostore za 70 delavcev;
7.	da bomo uvedli brigadni način dela na oseh deloviščih;
8.	da bomo letni plan sečnje in izdelave kurilnih drv dosegli o prvem četrtletju stoodstotno.
Pred šestinšestdesetimi leti (14. III. 1883) je umrl Karl Marx, ustanovitelj
znanstvenega socializma
Sindikalne organizacije v Kranju napovedujejo tekmovanje na kulturno prosvetnem polju v počastitev 30 letnice KPJ
V dokaz neomajne predanosti in zvestobe naših delovnih kolektivov naši Partiji in tov. Titu, ki nas po pravilni poti’ vodita v socializem, napovedujemo vsem sindikalnim organizacijam Slovenije, zlasti še industrijskim središčem Mariboru, Celju, Trbovljam in Jesenicam tekmovanje na kulturno-prosvetnem pol ju v počastitev 50 letnice KPJ.
Naše obveznosti so naslednje:
Petletni plan je osnovni člen v naši borbi za socializem. Na to dejstvo orientiramo vso našo agitacijo in propagando, ki bo mobilizirala naše sindikalno članstvo za dnevno, enakomerno izpolnjevanje planskih nalog.
Vse uspehe, dosežene v borbi za plan, bomo popularizirali preko vseh oblik agitacije, kot so zvočniki v kolektivih, v mestu in na postaji, Izložbe, časopisje, diapozitivi v kinematografu itd.
Izboljšali' bomo idejno vsebino nazorne agitacije v kolektivih ter jo poživeli z nazornimi prikazi planskih uspehov kolektivov, brigad in posameznikov. Vse zastarele parole bomo zamenjali s svežimi aktualnimi parolami.
Za popularizacijo naših udarnikov, nova tor jev in racionalizatorjev in najboljših brigad, ki v največji meri izpolnjujejo program naše Partije, bomo v podjetjih uvedli 15 mest časti in 20 knjig časti.
Organizirali bomo tri razstave dela v kolektivih in centralno razstavo dela za 1. maj. V kolektivih Iskra, Inteks, Tiskani n a, Standard, Tekstilindus Pletenina, tovarna čevljev in industrija bombažnih izdelkov bomo organizirali razstave, ki bodo opozarjale na pomen borbe za dvig kakovosti proizvodov.
V kolektivih bomo organizirali 10 rdečih kotičkov neposredno v delavnicah. Te rdeče kotičke bomo uporabljali kot centre agitacije v podjetjih.
Okna novic bomo organizirali v 10 sindikalnih podružnicah.
Organizirali bomo dvodnevni seminar za kulturno-prosvetne referente iz podružnic.
Sindikalne večerne tečaje bo dovršilo 60 tečajnikov. Ti tečajniki bodo skupno -s tovariši iz prejšnjega tečaja organizirali kolektivni obisk tovarne, 10 kinopredštav in en izlet.
Absolventi prejšnjega sindikalnega tečaja bodo organizirali eno delovno konferenco.
Poživili bomo sindikalni študij v ko-
lektivih ter bomo v ta namen priredili na OS-u 2 seminarja za referente za ideološko vzgojo iz podružnic. Podobni seminarji se bodo vršili tudi v petih večjih kolektivih. Reden sindikalni študij bo uvedlo 60 sindikalnih podružnic.
Organizirali bomo dopisniški tečaj.
Kolektiv Tiskanina se bo povezal z državnim posestvom v Hrastju ter mu nudil stalno politično, strokovno in tehnično pomoč. Kolektivi, ki imajo svoje industrijske ekonomije, bodo preko njih nudili enako pomoč pri socialistični preobrazbi vasi.
Na razstave dela, proglasitve udarnikov in podobne proslave bodo kolektivi vabili tudi zastopnike kmeČko-. obdelovalnih zadrug ter zastopnike vaških LM3 in AFŽ organizacij.
Za delavce s podeželja bomo s pomočjo OF odborov organizirali redne sestanke v vaseh Naklo. Visoko, Trboje, Bitnje, Predoslje, Trsteaik, Draška, Goriče, Duplje, Britof in Bolnica, kjer ti delavci stanujejo.
Sindikalne podružnice na podeželju bodo v večji, meri kot doslej vabile v svoje knjižnice in rdeče kotičke tudi delovne kmete, vaško mladino in žene.
Organizirali bomo 15»gostovanj sindikalnih kulturno-umetniških skupin v vaseh, kolektiv Iskra pa bo organiziral v vaseh tudi 10 kinopredštav.
Ustanovili bomo SKUD tekstilnih delavcev.
V	tečaje SKUD bomo povabili tudi tovariše in tovarišice iz vasi, zlasti i'z kmečko-obdelovalnih zadrug.
V	SKUD »France Prešeren« bomo pritegnili še 10 sekcij iz podružnic ter iz vasi.
Vse sindikalne podružnice na našem področju bodo izdelale delovni plan za svoje kulturno-prosvetne komisije.
Organizirali bomo redno pošiljanje poročil Glavnemu odbor Zveže sindikatov Slovenije.
To tekmovanje bomo nadaljevali tudi1 v počastitev III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Pozivamo Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije, da osnuje posebno tekmovalno komisijo, ki bo ocenila uspehe tega tekmovanja in določila zmagovalca.
S Partijo in Titom v socializem!
Kulturno-prosvetni referenti sindikalnih organizacij v Kranju, zbrani na sestanku dne 5. marca 1949.
Obveznosti delovnega kolektiva „Tovarne pohištvaMaribor v počastitev II. kongresa ZSS
Z vztrajno borbo v letu 1948, .je delovni kolektiv »Tovarne pohištva« Maribor pokazal vso svojo borbenost dela in požrtvovalnost, da doprinese čim več za skupnost. — Sedaj ko stoji na pragu novih nalog, se istih opri jemlje s trdno zavestjo, dia ta 'borba v tretjem letu Titove petletke ni borba samo za: dosego plana, temveč, da je to obenem borba proti vsem klevetnikom našega vodstva in nas vseh.
Sledeč programu in statutu KPJ, je razumel delovni kolektiv »Tovarne pohištva« Maribor, nove naloge v tretjem letu Titove petletke. — Naloge pa bo lahko uspešno izpolnil le takrat, če jih bo v letu 1949. pravilno 'izvrševal in jih tudi presegel. Zato se v tej borbi za čim boljšo izvedbo plana obvezuje v čast zasedanja II. kongresa ZSS, da bo izpolnil sledeče obveznosti:
1.	da bomo notranji plan izvrševali po brigadnem sistemu in ga izpolnili stoodstotno deset dni pred rokom, kakovost dela pa izboljšali za 30%.
2.	Polno lastno ceno bomo znižali za 4%.
3.	S pomočjo tečajev bomo usposobili 15% delovne sile,
4.	Priredili bomo pet kulturnih prireditev in uprizorili dve tridejamki.
5.	Vsak član bo napravil 30 ur prostovoljnega dela,
6.	Nagradili bomo tri najboljše kmečke zadruge v okolici Maribora .
7.	Ustanovili bomo v podjetju čevljarsko delavnico.
1 -	, -o--“J	omet ZrClH
obveznosti med delovnimi brigadami ugotovila:
a) katera brigada bo najboljše pospra-vila svoje mesto, ko bo zapustili ti o dojetja;
k), katera skupina bo procen tualno pa j • prej izpolnila zadano si nalogi pri šanju kakovosti (30 odstotkov);
a) katera skupina bo prva dosegla* 4-odstotno znižanje polne lastne rene.
Izkoristimo vselej * sklad vodstva za najvažnejše potrebe
Uredbe o skladih vodstva podjetij eo še posebno važne, ker nudijo delavcem in nameščencem, da se neposredno okoriščajo s sadovi svojega dela. Načela, ki določajo cilje sklada vodstva, dajejo široke možnosti, da uporabljamo sredstva sklada za neposredno korist vsega delovnega kolektiva kakor tudi posameznih delavcev in nameščencev. Ta možnost se izraža v določbi, ki določa, da se sklad vodstva uporablja za individualno nagrajevanje udarnikov, novatorjev in ra-cionalizatorjev. Iz sklada vodstva se strokovno usposabljajo in izpopolnjujejo kadri delavcev in nameščencev, sredstva tega sklada pa so namenjena tudi za graditev stanovanj delavcev podjetja, za zgraditev raznih socialnih in kulturnih ustanov, kakor so: domovi igre in dela, otroške jasli, vajeniški domovi, obratne ambulante, menze, klubi, knjižnice, čitalnice, kopališča, kinematografi športna igrišča in podobno.
2e iz teh zgoščenih nalog vidimo, kako velikega pomena so te uredbe za stalno izboljšanje življenjske ravni in delovnih pogojev delavcev in nameščencev dotičnega kolektiva. Danes, ko gradimo socializem, danes, ko kljub klevetam nekaterih držav ljudske demokracije oprti predvsem na lastne sile, gradimo iz lastnih sredstev težko industrijo, da se čimprej osamosvojimo, pa je toliko bolj važno vedeti, kaj moramo storiti, da bodo ta sredstva čim večja in v kakšne namene bomo sklad vodstva uporabili v prvi vrsti.
Čim večji bo sklad vodstva, toliko hitreje in toliko več stanovanj, domov iger in dela, jasli in kopališč bomo zgradili, toliko več ambulant, menz, klubov, knjižnic, rdečih kotičkov in čitalnic bomo lahko uredili. Zato je treba, da se ob vsakem svojem naporu in prizadevanju, ki' ga vlagamo, da bi čim bolj dvignili proizvodnjo, da bi dosegli čim boljšo kakovost izdelkov in s štednjo materiala in s čuvanjem ljudske imovine čim bolj znižali proizvodne stroške in polno lastno ceno, zavedamo, da s tem neposredno povečujemo tudi sklad vodstva, s tem pa že tudi izboljšujemo življenjsko in kulturno raven delovnih množic, predvsem pa raven svojega kolektiva in vsakega posameznika v tem kolektivu. Prav v tem pa se odraža tista tesna povezanost, kako je od uspešnega izpolnjevanja planskih nalog, od Čim večje akumulacije podjetja in od naporov vsakega posameznika odvisno tudi blagostanje vsakega člana dotičnega kolektiva.
Drugo važno vprašanje je vprašanje, v kakšne namene bomo uporabljali sklad vodstva. In čeprav so možnosti široke in ne bi bilo urav. če bi eno ali drugo podcenjevali, ker so pač vse potrebne in služijo prav vse izboljšanju življenjske ravni delovnemu ljudstvu, vendar pa bi bilo napačno, če bi poleg nagrajevanja najboljših borcev za plan uporabljali ta sredstva nenačrtno, za tiste namene in graditev takšnih ustanov, ki so trenutno več ali manj pogrešijiive in ki zahtevajo najmanj naporov, zanemarili bi pa graditev ustanov, ki so prav sedaj najbolj potrebne in od katerih je prav za prav neposredno odvisno samo izpolnjevanje planskih nalog.
Tako na primer so v papirnici Vevče lepo uredili letno igrišče, osnovali brivnico, dogradili odprto kopališče s plažo in nadvse okusno opremili tudi rdeči kotiček, niso pa doslej- vložili še dovolj truda in vseh sredstev za to, da bi imeli istočasno že urejen tudi dom igre in dela In jasli, kjer bi matere-delavke brez skrbi pustile svoje otroke in se še z večjo vnemo posvetile delu v tovarni.
Prav zato. ker preostalih sredstev iz sklada vodstva v prvi vrsti niso izkoristili za ureditev doma igre i'n dela, stojijo danes pred dejstvom, da tudi pri njih matere - delavke, ker ne vedo, komu bi izročile v varstvo svoje otroke, zapuščajo delo in bežijo iz tovarne.
Namesto, da bi' vodstvo podjetja in sindikalna podružnica tesno povezala to potrebo s proizvodnim; nalogami in sredstva iz sklada vodstva prvenstveno uporabila za ureditev takšne tako potrebne ustanove, od katerih je danes odvisen ne le dotok nove ženske delovne sile in stalnost že zaposlenih mater-delavk .ampak utegne biti zaradi bega dosedanjih žena-delavk ogroženo uspešno izpolnjevanje plana, nas ta primer, ko nam primanjkuje de.ov-ne sile, resno opozarja, da je treba posvetiti v prvi vrsti vso rkrb ureditvi' takšnih ustanov, s pomočjo katerih bomo lahko zajeli vse tiste, _ ki hi bih vsak čas pripravljeni vključiti sev našo proizvodnjo, če jim bomo nudil; potrebna stanovanja, ženam-materam-aelavkam pa dali za njihove otroke domove igre in dela in otroške jasli.
Od graditve teh ustanov je zlasti odvisen dotok nove, posebne še ženske delovne sile; od zadotsnega štev, la delavcev je odvisno pravočasno izpolnjevanje planskih nalog, od pravočasno izpolnjenih ali neizpolnjenih planskih nalog pa tempo graditve socializma in končno blagostanje a as vseh. Zato je sklad vodstva pomemben sklad, ki bo služil svojemu lamenu le, če ga bomo smotrno uporabljali za to, da bo povezoval potrebe delavcev in žena-delavk s koristmi in potrebami proizvodnje in če bomo izmed potreb, ki jih predvidevajo uredbe, izbiral; vselej najvažnejše*
Samo z ustanavljanjem jasli ter domov igre Vsako novo proizvodno pasVelovan e in dela bomo lahko množično pritegnili novo trboveljskih rudarjev da,e nove pobude žensko delovno silo	za uspešno izpolnjevane planskih na oi
Enakopravnost žena na vseh področjih družbenega življenja in delovanja je dobila svojo naj višjo zakonito potrditev v Ustavi FLRJ: »Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družb eno-politične g a življenja. Za enako delo imajo žene pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnih odnosih. Država ščiti koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, deč-jih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred in po porodu.« la ustavna določila, ki niso le gola proglasitev enakopravnsoti žena, so poroštvo za dejansko enakopravnost.
številne udarnice, odlične delavke in nameščenke, primeri žena, ki so se odlikovale z visoko delovno storilnostjo, z velikimi uspehi, ki dokazujejo visoko državljansko zavest in borbenost v borbi za plan, za socializem, vse to utrjuje samozavest in ponos naših žena, dviga v množicah naših žena spoznanje o enakovrednosti z moškimi, spoznanje, da samo socialistična družbena ureditev omogoča in zagotavlja njihovo družbeno enakopravnost in dejansko svobodo in samostojnost. To dviga v njih delovni polet, požrtvovalnost in stremljenje, da se za vedno na vseh področjih, pa tudi doma pri vzgoji svojih otrok, bodočih graditeljev komunistične družbe, bore za uresničenje programa Komunistične partije.
Odprava brezposelnosti, silen razmah našega gospodarstva pa vedno bolj zaostrujeta povpraševanje po delovni sili. Ženska delovna sila je enakovredna moški delavni sili, če je zaposlena na ustrezajočem delovnem mestu, pri takih delih, ki ustrezajo ženi, ki razvijajo njene delovne in ustvarjalne sposobnosti. In ženska delovna sila je še dokaj neizčrpan vir delovne sile, tako potrebne našemu gospodarstvu, tega stališča je vključevanje žene v gospodarstvo tudi gospodarsko zelo pomembna naloga Kolika je pripravljenost naših žena, da se vključijo v gospodarstvo, dokazuje anketa, ko je več ko 6000 žena pripravljenih, da se takoj zaposlijo na ustrezajočih mestih.
Vse to še posebej osvetljuje, kolikega pomena je, da ustvarimo potrebne pogoje, ki naj omogočijo nemoteno delo žena in mater. To so predvsem domovi igre in dela ter jasli, kakor tudi ostale ustanove, ki razbremenjujejo naše žene raznih drobnih gospodinjskih del in omogočajo, da se kot enakopravne in enakovredne članice naše družbe s svojimi delovnimi sposobnostmi vključijo v delo. 0 tem pa je predsednik vlade LRS tovariš Marinko dejal: »Poglavje zase je tudi zanemarjanje oziroma prepočasnost gradnje odnosno adaptacije otroških domov, zlasti domov igre in dela, ter jasli Temu moramo letos posvetiti mnogo več pozornosti, da čim bolj nadoknadimo zamujeno in tako zagotovimo potreben dotok ženske delovne sile na katero se bomo — spričo splošnega pomanjkanja delovne sile — morali mnogo bolj orientirati, da o sanitarnih, materialnih in
vzgojnih pogojih otrok in psihičnem stanju zaposlene žene niti ne govorimo.«
K tem jasnim in odločnim besedam ni treba nobene nadaljnje razlage. Dokazujejo le, kako gleda na te naloge naš najvišji državni forum. Hkrati pa so te besede ostra obsodba vseh tistih pojavov brezbrižnosti in malomarnosti, ki se kažejo v opuščanju ali odlašanju izpolnitev nalog, ki so določno predpisane z uredbo o domovih igre in dela in otroških jasli, katera točno določa, kakšne so dolžnosti gospodarskih podjetij in ljudskih odborov.
Po nepopolnih podatkih ankete bi se v 15 okrajih takoj vključilo v gospodarstvo 6434 žena, če bi bile na razpolago omenjene ustanove, s čimer bi bila skoraj v celoti krita potreba po novi ženski delovni šali v teh okrajih. Ista anketa pa kljub svoji nepopolnosti kaže, kakšne so posledico, če zanemarjamo graditev in adaptacije teh ustanov. Ker ni bilo teh ustanov, je delo zapustilo 738 žena, 843 žena pa namerava prav tako v kratkem zapustiti delo. Spričo tega moramo docela razumeti besede tovariša predsednika vlade in to tem bolj, če pomislimo, da je v teh ustanovah sedaj oskrbovanih sicer že 3568 otrok, da pa je take oskrbe čimprej potrebnih še 3918 otrok. To so podatki, ki v celoti osvetljujejo naloge uprav podjetij kakor tudi družbenih organizacij, zlasti pa sindikatov v zvezi z vključevanjem nove ženske delovne sile, kakor tudi v zvezi s skrbjo za že zaposlene žene in matere.
»Tudi na tem poprišču moramo videti borbo za socializem, kajti tako bomo lajšali breme zaposlene matere in ji omogočali, da se brezskrbno posveti delu v produkciji in službi, tako bomo ustvarjali pogoje za zdravo vzgojo otrok,« je dejal tov. Marinko. Te besede in gornje številke so opozorilo sindikalnim organizacijam, da se morajo dokaj bolj odločno kakor do sedaj lotiti svojih nalog tudi na tem področju, da je zanemarjanje teh nalog s političnega in gospodarskega vidika huda napaka, ki škoduje naši borbi v socializmu.
Za zgled, kako se je treba lotiti te naloge, lahko služi Okrajni sindikalni svet v Šoštanju, ki je na lastno pobudo sklical konferenco vseh odločujočih činite-ljev na svojem področju in na kateri se je ustanovil poseben pripravljalni odbor z nalogo, da se posebej posveti izpolnitvi prav te naloge Na podoben način bi se morali lotiti te naloge tudi ostali sveti, kar je tem bolj važno, ker se bo tudi pri tem treba marsikje odločno spoprijeti z zastarelim gledanjem in uporabiti tudi prostovoljno delovno silo, da se postavijo potrebne ustanove Prav sindikalne organizacije bodo morale odslej še bolj skrbeti, da bomo te naloge, ki so neločljivo povezane s skrbjo za naše žene in matere, z njihovo zaščito ter z vključevanjem žena v gospodarstvo, izpolnjevali z vso tisto odločnostjo, borbenostjo in predanostjo, s katero se borimo za zgraditev socializma. M. R.
VSEM ORGANIZACIJAM IN ČLANOM ZVEZE SINDIKATOV
Te dni je bil objavljen sklep vlade FLRJ o ustanovitvi hranilnic Narodne banke FLRJ pri podjetjih in ustanovah.
Delavski razred in vse delovno ljudstvo Jugoslavije dosega s svojim dnevnim prizadevanjem v borbi za zgraditev socializma velike uspehe pri izpolnjevanju in preseganju petletnega plana in s tem dviga gospodarsko moč naše države. Eden izmed važnih pogojev za uresničevanje plana je vsestranska štednja materiala in denarnih sredstev. Naši delovni ljudje so dali doslej že veliko pobud v borbi za štednjo in znižanje polne lastne cene. Prav tolikšnega pomena za izpolnitev plana in da bi s tem izboljšali življenje vseh delovnih ljudi naše države, pa je tudi štednja denarnih sredstev, k čemur lahko vsak posameznik veliko prispeva,
Ž dviganjem realnega zaslužka in z borbo za znižanje življenjskih stroškov, v borbi za zgraditev socializma, neprestano raste življenjska raven delovnih ljudi naše države. Zato imajo danes številni naši delovni ljudje možnost, da svoje prihranke naložijo pri državnih denarnih zavodih in na ta način koristijo tako skupnosti, kakor tudi sebi osebno.
Hranilne vloge so bile v času stare Jugoslavije sredstvo za utrjevanje oblasti in bogatitev vladajočega kapitalističnega razreda in za še večje izkoriščanje delovnih ljudi. Zasebne in državne banke so z raznimi sumljivimi pogoji in ponudbami privabljale majhne vlagatelje, da so svoje težko pridobljene prihranke vlagali v banke in s tem omogočali bančnikom in veletrgovcem, da so se pečali s špekulacijami na škodo delovnih ljudi.
Danes, ko je oblast v rokah delovnega ljudstva pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, dobivajo hranilne vloge popolnoma drug pomen in značaj. Povečanje hranilnih vlog v naših denarnih zavodih bo pripomoglo k hitrejši graditvi socializma, hitrejšemu uresničevanju vseh začrtanih planov, dviganju družbene ravni in k boljšemu življenju delovnih ljudi.
S štednjo pospešujemo razvoj narodnega gospodarstva, dajemo državi na razpolago potrebna denarna sredstva in tudi na ta način pomagamo, da se ustvaritev socializma pri nas uresniči v čim krajšem roku v korist vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse sindikalne organizacije, da pomagajo pri ustanavljanju hranilnic Narodne banke pri podjetjih in ustanovah in da tolmačijo vsem našim delovnim ljudem, da v interesu države in v svojem osebnem interesu vložijo vse razpoložljive vsote denarja v državne denarne zavode. Država bo ta sredstva uporabljala za_ nadaljnjo graditev, kar se bo odražalo v boljšem in lepšem življenju v naši državi.
Pozivamo vse sindikalne organizacije in ves delavski razred naše države, da s hranilnimi vlogami zagotovijo državi čim večji dotok denarnih sredstev, ker je štednja materiala in denarja ena izmed naši najvažnejših nalog v borbi za uspešno in čim hitrejše uresničevanje socializma v naši državi — pri čemer so delavski razred in vsi delovni ljudje naše domovine dosegli že do sedaj velike uspehe pod vodstvom naše slavne Komunistične partije in tovariša Tita.
PREDSEDSTVO CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Ugodnosti za vornjo na železnici
Zaradi povišane potniške pristojbine, ki velja od 1. marca letošnjega leta, je Centralni odbor ZSJ prejel od Generalne direkcije železnic obvestilo, v katerem pojasnjuje spremembe o veljavnosti objav za letni dopust.
Obvestilo se glasi: »Z veljavnostjo od 1. marca 1949. leta veljajo pristojblnske ugodnosti za potovanje na letni dopust za člane sindikatov, člane njihove ožje družine, za člane kmečkih obdelovalnih zadrug In njihovih družinskih članov ter za člane ožje družine aktivnih oficirjev, podoficirjev, vojnih invalidov in članov Narodne milice in sicer od 50°/« na 75%.
Pristojblnske ugodnosti za kolektivna potovanja z rednimi vlaki se zvišajo zb člane sindikatov, Fizkulturne zveze,
Ljudske mladine in Zveze pionirjev od 33,3% na 67% in od 50% na 75%, za kolektivna potovanja s posebnimi vlaki pa znaša popust namesto prejšnjih 50% zdaj 75%, za otroke od štirih do desetih let od 75% na 88%.
V objavah za letni dopust je treba popraviti višino popusta od 50% na 75%,«
To obvestilo je objavljeno v pristoj-binsko-tarifnem vestniku št. 6-49, ki je izšel 21. februarja t. 1 železniški organi pa eo tudi dobili potrebna navodila
Sindikalne podružnice naj o tem obvestijo članstvo in popravijo objave za ■opust pri odhodu na letni dopust.
llz Ceatr, odbora Zveze sindikatov.)
Trboveljski rudarji se v polni meri zavedajo važnosti proizvodnih konferenc za izpolnjevanje njihovih dnevnih, tedenskih in mesečnih planov. Na svojih rednih in razgibanih proizvodnih konferencah se pogovorijo, kako bodo odpravili napake, ki zavirajo njihovo proizvodnjo. Kritika iu predlogi za izboljšanje proizvodnje v veliki meri prispevajo k izpolnjevanju plana. V Trbovljah so januarski in tudi februarski proizvodni plan presegli. Pa tudi nad izpolnjevanjem plana v marcu se ne morejo pritoževati: za 2.8% so doslej nad planom. Te uspehe pa so dosegli tudi zaradi izredno ugodnega vremena, ko je dnevni kop dajal nadpovprečno proizvodnjo. Na konferenci pa so kritizirali Vzhodni obrat, ki bi lahko še več proizvajal, če bi bila delovna disciplina na primerni višini. Nadalje zelo slabo vpliva na vso proizvodnjo nepravilna distribucija vozičkov.
Zaradi preslabe delovne zavesti nekaterih posameznikov vozički često stoje na stranskih progah in kljub okrožnicam uprave jim še ni uspelo, da hi to lahko za vselej odpravili. Ker je plan za marec precej povišan, je resno vprašanje, kako ga bodo izpolnili, če ne bodo resneje odpravljali neopravičene izostanke-in povoljno rešili vprašanja vozičkov. Rudarji, ki se zavežejo za nedeljsko delo, bodo morali svojo obljubo dosledneje izvajati, da ne bo trpel plan.
Investicije so v Trbovljah v zadnjih, posebno pa še v letu 1948, zelo zapostavljali in to letos neprijetno občutijo. Niti Zahodni niti Vzhodni obrat nista v februarju dosegla plana priprav na premogu in jalovini. Na Zahodnem obratu so samo odkopne storitve za 18 točk presežene, na Vzhodnem obratu pa so za 5 točk pod planirano storitvijo. Jamske storitve pa bodo izboljšali le, če bodo bolj skrbeli za priprave v jami. Letos so izpolnili komaj 84 odstotkov investicijskih del. Da bi odpravili to napako, nameravajo ustanoviti posebne investicijske obrate.
Če ne bodo izvajali investicijskih del, ne bodo dosegli plana, zato so se s tem vprašanjem že resno spoprijeli. V marcu so na Zahodnem in Vzhodnem obratu ustanovili več novih brigad, ki pa še ne delajo pravilno po hrigadnem načinu dela. Čeprav so delovne brigade že v različnih panogah naše industrije in izgradnje pokazale velike uspehe, še vseeno vsi ne vedo. kolikšnega pomena so za našo proizvodnjo prav brigade. Brigade pomenijo uspešnejše delo. dvig proizvodnje in kar jo tudi velike važnosti, dvigajo zaslužek rudarjev. Ker v Trbovljah primanjkuje brigadam rezervnih delovišč. ne pokažejo tistega delovnega učinka kot bi e a sicer. Brigada je zaključeno število rudarjev, ki skrbijo, da izpolnijo mesečni plan prevzete etaže. V brigadnem načinu dela se do«najvišie mere izkoristi kvalifikacija delavca. Zato naj kopač samo koplje, vozač vozi. tesar samo teše. Če bodo kvalificirani delavci opravljali samo svoje delo. se bo proizvodnja še boli dvigala. V brigade morajo trboveljski rudarji vnesti
še več medsebojne povezave in kolektivnega čuta. naloga sindikalne podružnice s pododbori vred pa je, da poskrbijo, da bo postal brigadni način dela res množičen.
Trboveljski rudarji so obljubili, da bodo po možnosti vsa dela normirali. Ker pa še tega dosledno ne izvajajo, so na^ konferenci sklenili, da bodo v bodoče nadzirali, v koliko se normirana dela izvajajo po normi, da bodo rudarji plačani po dejanski storitvi.
Kljub uspehom v letošnjem letu pa se moramo ustaviti ob visokem številu nezgod. Dogaja se, da izostane zaradi nezgod tudi nad 30 ljudi na enem obratu. Ti ljudje pa ne bremenijo samo socialnega zavarovanja, ampak pomenijo veliko škodo tudi za proizvodnjo. Naloga nadzornega osebja je. da v bodoče še z večjo vztrajnostjo opozarja na varnostne predpise.
Na proizvodni konferenci so opozorili obratovodje, tehnično osebje in sploh vse, ki so odgovorni za proizvodnjo, naj pravilno sprejmejo mladince, ki pridejo v marcu v trboveljski rudnik. Ta podmladek je namreč velike važnosti za rudarsko industrijo, kajti številne stare in obnemogle rudarje bo treba prej ali slej upokojiti in jih nadomestiti z novim, mladim kadrom. Zato naj ima vsakdo, ki bo imel opravka z novodošlo mladino, pravilen odnos do nje. da so ( bo dobro počutila v novem delovnem okolju. Mladincem je treba pomagati in jih pravilno uvajati v delo, da bodo yzljubili rudarski poklic. Že sedaj ima-jo pripravljenih 80 stanovanj v samski hiši. dograjeni leta 1948. Po planu bodo sprejeli na delo okoli 150 mladincev, katere bodo v začetku zaposlili na dnevnem kopu in pri odvozil, da se bodo seznanili z jamo in se znali ogibati nesreč.
Lani 35 odstotkov rudarjev ni moglo izkoristiti rednega letnega dopusta in tudi letos marsikatero nedeljo delajo, ko bi bili lahko prosti. In zakaj? Zato, ker kljub temu, da jim primanjkuje ljudi, izpolnjujejo in presegajo svoje planske naloge, ker hočejo obdržati zastavo, ki so jo prejeli od zvezne vlade, ker se hočejo pokazati vredne dobljene nagrade. Čim bodo prišli novi ljudje, bo precej teh težav odpadlo, plan bodo izpolnjevali z manjšimi žrtvami.
Na obratni konferenci so obravnavali tudi vprašanje štednje materiala. Ponekod se dogaja, da razmetavajo les in material, ki zaradi malomarnosti nekaterih propada. Cement često leži v jami. In ker je dovzeten za vlago, so po nekaj tednih lahko pokvari. Zlasti pa morajo čuvati strojne naprave v rudniku. kajti nabava novih nas stane dragoceno devize. S čuvanjem strojnih naprav in ljudske imovine sploh ne bodo
pocenili le premoga, ki re osnova nase proizvodnje, ampak tudi ostale industrijske izdelke.
Vso pozornost bodo posvetili varnostnim napravam. Pregledali in popravili bodo tudi norme pri posnemanju in popravili 200 vozičkov, da zaradi pomanjkanja vozičkov ne bo trpela proizvodnja.
Odraz uspehov naših delovnih ljudi je splošen porast predmetov zagotovljene preskrbe v letošnjem letu
Odločba zvezne vlade, ki določa količino in vrsto predmetov zagotovljene preskrbe za leto 1949., je nov dokaz skrbi naše Partije in vlade za dvig življenjske ravni naših delovnih ljudi.
Že z lanskoletno uredbo o zagotovljeni preskrbi je bil ukinjen sistem nakazil in so bile uvedene točke, s katerimi je bila dana možnost slehernemu potrošniku, da si nabavi najpotrebnejše-Čeprav so ee v teku leta pojavile nekatere težave, je bil točkovni fond količinsko pokrit, oziroma celo presežen. Potrošniki pa niso mogli pravočasno izrabiti vseh točk, deloma tudi zaradi krivde posameznikov v proizvodnih in trgovinskih organih, ki niso posvečali dovolj pozornosti asortimentu in distribuciji industrijskega blaga široke potrošnje.
Letošnja odločba pa določa znatno povišanje števila točk za vse potrošniške kategorije. Število točk, potrebnih za nabavo posameznih predmetov, pa je povprečno ostalo neizpremenjeno. Tudi oddaja kuponov za industrijske predmete odpade, razen za sukanec, kar daje potrošniku širšo možnost v izbiri potrebnih predmetov. Družinski člani delavcev in nameščencev, ki niso v delovnem odnosu, bodo letos oskrbljeni v vseh predmetih zagotovljene preskrbe, tako tudi z obutvijo, za kar je bil preteklo leto potreben kupon, ki jim pa po odredbi ni pripadal. Seveda so iz zagotovljene preskrbe izvzeti tisti potrošniki, ki imajo možnost oskrbovati se po drugih predpisih. Poleg odločb pa je najvažnejša ta, da je zagotovljeno boljše preskrbovanje posebno tistim delavcem, ki vlagajo največ truda pri izgradnji socializma. Uvedeno je socialistično razdeljevanje in oskrbovanje po načelu, kdor skupnosti več daje, tudi od skupnosti več prejema.
Ista načela vsebuje tudi odločba, ki zagotavlja določene količine zagotovljene prehrane. Zato ti predpisi niso samo odraz povečanih kapacitet v naši industriji in poljedelstvu, temveč so priznanje našemu delovnemu ljudstvu za njihove napore in uspehe. Naši oblastni in gospodarski organi ter družbene organizacije pa morajo te predpise po teh načelih tudi dosledno izvajati.
To je treba poudariti posebno zdaj, ko naše kontrole odpravljajo dosedanje napake in pripravljajo pogoje za pravil-
no izvajanje te odločbe. Zato je najvažnejše, da pravilno določimo potrošniške kategorije z ozirom na delovna mesta in dokončno postavimo mejo med upravičenimi in neupravičenimi do zagotovljene preskrbe.
OLO Novo mesto je to nalogo pravilno razumel. Pri temeljiti reviziji zagotovljenih oskrbovancev je bilo na področjih 20 KLO odkritih nad 1390 neupravičen-cev, ko so še do sedaj prejemali živilske nakaznice. Revizija pa je ugotovila tudi niz grobih nepravilnosti. Tako so na primer bivši gostilničar in trgovec, njegova žena in dve hčeri v starosti od 20 in 25 let, vsi sposobni za delo, ki pa niso nikjer zaposleni, prejemali karte, čeprav posedujejo toliko zemlje in vinogradov, da jim je določena še obvezna oddaja. Vozniki so prejemali GD karte, šoferji osebnih avtomobilov TD itd. To nam seveda dokazuje, da so ljudje pri OLO Novo mesto doslej posvečali vse premalo skrbi čuvanju fondov in jih na zelo neodgovoren način trošili. Tudi v dravograjskem okraju so ugotovili številne napake. Vozniki gozdnih gospodarstev so prejemali na primer TD karte za ves mesec, čeprav so delali le teden dni X mesecu, V Marenbergu pa so nekateri gozdni delavci prejemali od gozdnega g°' spodarstva GD karte, pri svojih KLO Pa še TD. V rudniku Mežica je skoraj vse upravno administrativno osebje bilo raZ' vrščeno v višjo potrošniško kategorijo, kakor mu pripada.
Nekateri OLO pa so to nalogo slabše razumeli ter izvršili revizijo le iz pisarne OLO. V dravograjskem okraju so zaradi tega ostali potrošniki šestih KLO _tr0' nutno popolnoma brez kart. V poljčan' skem okraju so karte razdelili najprej manj upravičenim, tako da so v toT31®} v Slovenskih Konjicah ostali delav br6z kflrt,
Da bi mogli v bodoče preprečiti take pomanjkljivosti in v celoti uveljaviti n čela, ki jih vsebuje odločba, je potre n . da množične organizacije, posebno P sindikati nudijo vso pomoč in da z resnostjo sodelujejo pri določevanju P trošniških kategorij v cilju, da zag vijo pripadajoče količine industrijskih i prehranbenih predmetov najtežjim
težkim delavcem ter da Prečijo vsa_ ko nadaljnje neupravičeno trošenje osno. nih fondov preskrbe in prehrane.
Pionirji v keramični industriji Liboj® gg-g
REPUBLIK
Veliko odvisnost našega gospodarstva in industrije od tujega kapitala v časih stare Jugoslavije, je živo občutila tudi naša proizvodnja keramičnih izdelkov. Vse potrebne surovine je dobivala iz inozemstva. V svojem životarjenju pa se je omejevala samo na izdelovanje predmetov splošne potrošnje manjše vrednosti in slabše kakovosti', nesposobna, da bi uspešno konkurirala tujemu trgu.
Tudi tovarna keramičnih izdelkov v Libojah je bila pred in med vojno povsem odvisna od inozemskih dobaviteljev surovin, sama pa je izdelovala gospodinjske predmete za široko potrošnjo, kot krožnike, vrče, skodelice in podobno.
Po osvoboditvi je v Libojah kmalu zmanjkalo surovin. Bili so že pred / nevarnostjo, da bodo morali' tovarno ustaviti. Kapitul antstvo pa ni lastnost naših ljudskih množic, zato so se podali na težko pot iskanja domačega vira surovin. Začeli so preiskovati zemljo po vseh krajih Slovenije in so res dobili različne gline, kremenčev pesek in živec, ki' pa jih je bilo treba
trebno, izolacija je odporna, odgovai-ja pa tudi trdnost.
Družbeni program Jugoslavije gre skokoma svojo revolucionarno pot v izgradnjo socializma, vzporedno s tem pa se nakazujejo tudi' vedno nove potrebe. V novogradnjah za dvig življenjske ravni delovnih množic primanjkuje sanitarne keramike, to je straniščnih školjk, umi vatnih miz, pisoarjev in bidejev, spet sami proizvodi iz inozemstva. In tako ni keramični industriji v Libojah preostajalo drugega kot da v svoj program osamosvojitve vključi tudi proizvodnjo sanitarne keramike. Laboratorijske poizkuse so vršili že v letu 1946, seveda spet samo iz domačih surovin. Novo polje poizkusov in vztrajnega dela, ker so se pred naše pionirje iz Liboj postavljale nove zahteve. Potrebno je bilo dognati ognjestalnost materiala. Dobiti so morali takšno sestavo gmote, ki se je dala razredčiti in vlivati, ker je delovni proces pri izdelavi sanitarne keramike zahteval drugačno surovino kot pni izolatorjih in gospodinjski keramiki. Tako na primer iz-
še preizkusiti. Dolgotrajno in naporno oblikujejo izolatorje iz plastične gmote,
rlpillei tr	mnAtrn isrtrplnn, moz-l	V,-. ^ „ ~ 11_______3 ± _ _ i •
delo, ki je zahtevalo mnogo spretnosti. Vsa stara praksa in literatura jim ni dosti služila, ker so bili vsi dosedanji recepti sestavljeni na osnovi kemičnih in fizikalnih lastnosti inozemskih glin in torej brez vrednosti, naše domače surovine pa so imele popolnoma drugačne lastnosti, vendar so laboratorijski poizkusi pokazali, da so kakovostno dobre. Z vztrajnim delom se jim je kmalu posrečilo sestaviti' primerne gline in glazure za proizvodnjo artiklov gospodinjske keramike tako, da je tovarna lahko obratovala dalje.
V izpolnjevanju programa elektrifikacije naše dežele se je pojavila vrzel. Ni bilo izolatorjev in spet je bilo treba najti rešitev! Devize za uvoz izolatorjev? Pripraviti je treba težke tisočake in se na račun tega marsičemu odreči. Delovni kolektiv iz Liboj Pa je drugače rešil to vprašanje. Prevzel je nalogo, da izvede tudi proizvodnjo tega artikla, ki pa zahteva mnogo kvalitetnejšo sestavo glin od dosedanjih artiklov in tudi višjo temperaturo pri žganju. Sestavo glin z odgovarjajočo trdnostjo so kmalu re-Sl'li, naleteli so pa na drugo težavo, niso imeli peči za žganje pri visoki temperaturi, ker so dosedanje odgovarja-Je samo za žganje gospodinjske keramike, kjer je potrebna nižja temperatura. Toda vse te peči so gradili inozemski strokovnjaki in kako bi sedaj postavili peč, ki bi zmogla še večjo temperaturo? Uspešno pa je nalogo rešil tov. Nastran Viljem, tehnični vodja tovarne, ki je popolnoma po lastnih načrtih in pod lastnim nadzorom zgradil najprej 4 m3 okroglo peč, pozneje v letu 1948 pa je bila dograjena 40 m3. Lastni načrti, domač material, domači graditelji in vendar je [lip enakovredna tistim, ki so jih gra-■ V mozemci, ker je že pri prvem po-tatpStTm kurjenju dala odlične rezul-žičn *ako je bila rešena tudi mno-Proizvodnja izolatorjev, ki so pri
, Usu pokazali, da prenesejo 2.5-rat večji električni' preboj kot je po-
med tem ko sanitarne predmete zaradi velikosti vlivajo iz tekoče gmote, ki se ne sme usedati. Tudi tu je bila vsa literatura in vsi stari recepti neuporabni'. Nepremostljiva ovira pa je bila v tem, ker niso imeli primerne peči, ki bi se dala počasi segrevati in ohla-jevati, v dosedanjih prodornih pečeh pa so odlitki pokali zaradi prehitrega menjavanja toplote. Dolgotrajni poizkusi so končno odlično uspeli, dograditev velike okrogle peči tov. Nastrana Viljema pa je omogočila stalno množično proizvodnjo sanitarne keramike. Zanimiv je poizkus naše in inozemske straniščne školjke. Naša je vzdržala vpliv kislin brez vsake najmanjše spremembe, dočim je inozemska spremenila barvo. Sijajen pa je poizkus z zmrzovanjem, kjer je pri isti temperaturi ohlajevanja ostala naša školjka nepoškodovana, inozemska pa je pričela pokati' in izpadati.
Nedvomno ima pri uspeli proizvodnji sanitarne keramike velike zasluge tov. Nastran Viljem s svojo gradnjo velike okrogle peči ter mu gre za vse to priznanje. Povedati pa moramo tudi, da so pri sestavljanju primernih gmot glin in glazure ter pri samem oblikovanju in delu polagali temelje pionirskega dela v naši’ keramični industriji tov. Foltin Ferdo in tov. Grmadnik Ivan, ki sta pri tem pokazala pravi' primer socialističnih borcev za lepše življenje.
Postopen razvoj keramične industrije Liboje, ki je s svojim delovnim kolektivom in s svojimi novatorji' izvršila uspešen prehod na izkoriščanje domačih surovin, nam dokazuje odločen polet delovnih množic v naši gospodarski' izgradnji. Domača proizvodnja. gospodinjskih proizvodov, izolatorjev in sanitarne keramike kot prvi tovrstni primer v Jugoslaviji, pomeni' temeljito osamosvojitev od inozemskega trga in dejansko predstavlja dvig življen jske ravni, kjer bomo tisoče deviz lahko porabili sami v kakršne koli druge družbeno potrebne namene.	Bernard Srečko
V Miša so izdelali prvi domači aparat za merjenje vlage v zraku
V Nišu je zdrastveni industrijski inštruktor dr. "Vladimir Švare izdelal aparat, s pomočjo katerega je mogoče ugotoviti vlažnost zraka v industrijskih podjetjih. Ti aparati, katere smo sicer poprej uvažali, so nujno potrebni v podjetjih tekstilne in tobačne industrije, kjer je potrebna stalna kontrola nad vlago v zraku.
Aparat je izdelan zelo enostavno in ga lahko izdela vsaka mizarska delavnica. Z uporabljanjem tega aparata se bodo znatno izboljšali pogoji dela v naših podjetjih iin s tem izboljšala tudi kakovost izdelkov. Prednosti tega aparata so naslednje: če se na enem delovnem mestu nabere preveč vlage, kakor pa jo je treba, se takoj sproži ventilator na aparatu, ki potem zmanji-ša nepotrebno količino vlage.
Strokovna komisija iz niških tekstilnih tovarn je aparat že pregledala in ugotovila, da deluje izredno dobro. Tekstilna tovarna »Ozren« že izdeluje takšen aparat,_ katerega bo tudi uvedla v svojem podjetju.
I FIZ K U LTURaI
Desetletnica smuških poletov v Planici
Pred nami je naša največja prireditev »Teden _ smuških poletov«. V počastitev desetletnice pa je program prireditve še večji in s poudarkom, da je to skakalnica svetovnega merila.
Poleg običajnega tekmovanja na 120 metrski skakalnici, bodo tudi mednarodne tekme na 80 metrski skakalnici in tekmo v slalomu in teku na SO km. Za vsa ta tekmovanja so se že prijavili Švedi, Finci, Italijani in Avstrijci, medtem ko se prijave Švicar-, jev še pričakujejo. Povabilu se niso odzvali Francozi im Norvežani.
Jugoslavija zahteva spremembo mele nap/am Avsiri i in povtnhev volne škode
Jugoslovanska delegacija je predložila Svetu namestnikov zunanjih ministrov svoje zahteve glede meja in reparacij nasproti Avstriji. Naše zahteve so v glavnem sledeče; prepoved Avstriji, da bi vodila sleherno pangermansko propagando, nadalje, da morajo razseljene osebe, ki se ne želijo vrniti v domovino, zapustiti Avstrijo, da mora Avstrija povrniti škodo za predmete kulturne vrednosti, ki so bili med vojno odneseni iz Jugoslavije, nadalje vrniti vse arhive, ki so bili prav tako med vojno odneseni iz Jugoslavije. Avstrija mora demilitarizirati avstrijsko obmejno področje vzdolž avstrij-sko-jugoslovanske meje v širini najmanj 20 km; Avstrija se bo v korist FLRJ odrekla vsem pravicam do svojega premoženja in svojim koristim na ozemlju FLRJ. Prav tako se bo Avstrija obvezala, da bo izplačala svoje dolgove Jugoslaviji in Avstrija bi se morala po naših zahtevah zaveziarti, da brez poprejšnje privolitve prizadetih držav ne bo izvedla no-
bene spremembe v režimu rek, ki tečejo iz Avstrije.
Glede tega, da ima Jugoslavija pravico na reparacije od Avstrije, je pomočnik zunanjega ministra FLRJ dr. Aleš Bebler pojasnil, da presega skupna vrednost dobrin, ki jih je Avstrija odnesla iz Jugoslavije, znesek 180 milijonov dolarjev, ne vštevši profite, ki jih je imela Avstrija pri ropanju Jugoslavije. Dr. Bebler je poudaril, da je bil delež Avstrije v hitlerjevski napadalnosti in v ropanju Jugoslavije neprimerno večji, kot bi ustrezalo številu njenega prebivalstva, in je opozoril, da je Avstrija posebno odgovorna za škodo, ki jo je povzročila v severni Sloveniji in ki znaša 528,831.609 dolarjev.
Sovjetski delegat veleposlanik Zaru-bin, je izjavil, da sovjetska delegacija načelno podpira jugoslovanske zahteve po spremembi meje, in je predlagal, naj bi ustanovili komite, čigar naloga bi bila, proučiti jugoslovanske reparacijske zahteve.
Nobeno nasilje reakcionarnih vlad v kapitalističnih državah ne bn zlomilo sindihalncga gibanja
Svetovna sindikalna federacija brani pravice delovnega ljudstva
Pred IV. kongresom LMS
Mladina »Titana« ie gonilna sila v izpolnjevanju planskih nalog
Poskus, kakršnega je izvedel Kongres angleških Trade-unionov skupno s predstavniki industrijskih delavcev ZDA na pariškem zasedanju, ko je hotel razbiti enotnost SSF z namenom, da bi prenehala s svojim delom, se je izjalovil. SSF je postala po tem izpadu še močnejša i'n okrog nje so se strnile nove vrste članic, ki so bile sprejete v članstvo SSF. Danes, ko je poteklo že skoro mesec in pol od tega izpada, pa se čedalje bolj pojavljajo primeri, ko celo angleški sindikati' obsojajo izstop angleških Trade-unionov iz SSF in ostro kritizirajo njegovo raz-bijaško akcijo ter jo označujejo kot nazadnjaški in za sindikalno gibanje Anglije škodljiv korak.
Kljub tej obsodbi pa Kongres angleških Trade-unionov še vedno nadaljuje s svojim razdiralnim delom. Pred kratkim je Generalni svet kongresa spet razposlal svojim članom okrožnico s protikomunistično vsebino. Več angleških sindikalnih federacij in njihovih podružnic je odločno nastopilo proti tej okrožnici in nekatere sindikalne podružnice so v zvezi s tem sprejele resolucijo, v kateri zavračajo okrožnico, ker so spoznale, da je naperjena na cepitev delavskega gibanja. Prav tako pa tudi Ameriška federacija dela poskuša zasejati razdor v sindikalna gibanja držav Latinske
. --------- Amerike. Toda, kakor Kongres angle-
Trade-unionov v Angliji, tako je
............. tudi Ameriška federacija dela naletela
na oster odpor pri voditeljih sindikalnih organizacij Latinske Amerike, ki so se izjavili, da ostanejo zvesti Federaciji delavcev Latinske Amerike in Svetovni sindikalni federaciji.
Delavnost razbijačev delavskega gibanja pa seveda ni omejena le na Anglijo in ZDA. Njihova delavnost sega v celo vrsto drugih držav, kjer dušijo in teptajo pravice članov naprednih sindikatov. To vprašanje je postalo že tako pereče, da je bila SŠF
Ker 6o do danes ni potrjena velika skakalnica s strani Mednarodne smučarske federacije, jo. našo vodstvo povabilo komisijo, ki nai na licu. mosta prouči skakanje na veliki skakalnici.. Prihod komisije je že najavljen. Komisijo ho vodil Norvežan Sigmund Rund, ki je žo pred vojno skakal na veliki skakalnici.
niči, ki je izpolnila vrzel pri prehodu na 120 metrsko skakalnico, ter se čudili njeni gotovosti. Naši skakalci so si na n jel zelo izboljšali slog in se je zato njihova vrsta letos povečala. Na njej že od 25. februarja trenira 17 skakalcev, od katerih jih bo 12 zastopalo našo državo na mednarodnih tekmovanjih.
»Teden smuških poletov« bo ponovno dokazal, da jo.zamisel ing. Bloudeka o gradnji tako velike skakalnice idealna, kar bo morala končno potrditi tudi Mednarodna smučarska federacija.
Zaradi slabih snežnih prilik v Planici je organizacijski komite »Planica« sklenil, da se bo vršil »Teden smuških poletov« od 20. do 27. marca.
prisiljena predložiti poročilo gospodar-sko-socialnemu svetu OZN, kjer so prav te dni' razpravljali o preganjanjih članov sindikatov v Argentini, Burmi, Braziliji, Egiptu, Španiji, Grčiji, Indiji. Iranu, Portugalski in Južnoafriški zvezi. Tako je v poročilu poudarjeno, da so Argentina in Brazilija in še nekaj drugih držav dovolile delovanje sindikatov samo pod pogojem, da vodi vlada kontrolo nad njihovim delovanjem. Na ta način se dogaja, da te vlade pod raznimi izgovori razbijajo stavke in lahko nemoteno »reorganizirajo« sindikalne zveze.
K vsemu temu j,e predložila SSF še dodatno poročilo o preganjanjih sindikalnih organizacij v državi Čile, Grčiji, Indiji in Iranu ter v Libanonu in Kubi. Višek nasilja, ki ga izvaja čilska vlada, pa je bil v tem, ko je aretirala več kot 1500 članov sindikata in pobila več emigrantov, ki so jih imeli zaprte v zaporih pod skrajno nečloveškimi pogoji.
Zato je razumljivo, da predstavniki kapitalističnih držav na sejah socialno gospodarskega sveta OZN nočejo razpravljati o teh vprašanjih in skušajo diskusijo o nasilju svojih vlad speljati' v slepo ulico, ker nočejo, da bi govorili o položaju delavcev in njihovih pogojih, v kakršnih živijo delavci v kapitalističnih državah po svetu.
In ker kapitalistične države z Ameriško federacijo dela in Kongresom angleških Trade-unionov na čelu še naprej poskušajo razbijati enotnost delavskega gibanja in na najbolj su-rov. način teptajo pravice sindikatov, vidijo delovni ljudje teh držav svojo edino rešitev v tem, da se čim bolj strnejo okrog Svetovne sindikalne federacije, ki edina nastopa v obrambo njihovih pravic. In prav zato se tudi od dne do dne bolj krepijo njene vrste.
Tovarniška sirena je zatulila. Deseti-fle in desetine delavcev je hitelo na e. ^omove. Številni mladi delavci-t^dinei pa so še postajali na dvorišču Varne- čakajoč mladinskega sestanka.
Mladinski sestanek, da — »pogovoriti , moramo, kaj bomo pripravili in lca-n;e obveznosti bomo sprejeli v poča-Rev IV. kongresa mladine Slovenije,« esn° Pripoveduje sekretar mladine.
nka-udarnica Francka Prezelj
Prj j izgovoru, kako mladina pomaga utihni^Mnievaniu planskih nalog, pa so
to !fer. se sami ne marajo hvaliti, stori tmfovflr6- ^miik podružnice. »Moram jih sita ®11b-. naša mladina je res gonilna Varni t topolnje vanju nalog v naši to-njjji '	nam potenju jejo tudi naši udar-
Mirkov.™™- me,d katerimi je Kranjc Kodra" t 1 16 Presegel normo za 37%, Za 2qVJa5ez za 31%, Prezelj Francka pa ničnQ ,V keveida. odkar smo uvedli teh-risoikn °rme' ne presegajo več tako k°liširni ^erLdar 80 5e vedno med naj-
let/t^ka Prezelj Francka dela že 4 gori« m01™™1- 17 letna le Prišla iz Pod-Tibl^rv, ■ ,mis,!illa" da bo Mal delavka v bitih • ^ami. Sele po večkratnih vatu r]i /'enega brata se je odločila, saj ne doma niso imeli dovolj kruha. Da-tisnph® že tokulent delavka, ki presega pei16 vseh. to^^)4»rcjših delavk. V
začetku še norme mi dosegala, toda mesec za mesecem se je število oblikovanih jeder večalo. Lansko jesen pa je postala udarnica. Če jo povprašaš ali bo ostala stalno v tovarni, se zadovoljno nasmehne: »Kam naj bi šla, tovarna se mi je vendar priljubila.«
Taki in podobni so življenjepisi najboljših delavcev-mladincev v Titanu. — Drug za drugim so prihajali kot nova delovna sila iz okoliških hribov in se vključili v proizvodnjo, za čim hitrejšo in čim uspešnejšo izpolnitev petletnega plana. Med njimi sta Blaznik Mirko in Marinšek France, ki sta bila pred kratkim izvoljena kot delegata za "okrajno mladinsko konferenco in kot delegata za IV. kongres mladine Slovenije, med njimi sta Ajdove Slavka in Fink Marica, ki žrtvujeta ves prosti čas za delo na kulturnem področju.
Madinci vajeniške šole pa so na čelu vse mladine v tovarni. V zadnjih mesecih -lanskega leta, ko je bilo vprašanje planskih nalog posebno zaostreno, so se organizirali v mladinsko delovno brigado itn so v oddelku za montažo ključavnic izpolnili nad 30% vsega plana. Vajenec Vidic iz drugega letnika je dnevno izpolnjeval 90% norme starejših, strokovno usposobljenih delavcev. Vajenca Prezelj in Roši Franc pa sta se posebno izkazala pri delu na avtomatih. Orodni ključavničar Avbelj Zdravko, prav tako iz drugega letnika, ki je bil obenem komandant brigade, je bil med prvimi pri montaži »Bela« tehtnic.
Aktivnost Titanove mladine se ne kaže samo v proizvodnih uspehih. Obveznosti za IV. kongres mladine Slovenije vsebujejo še druge naloge, ki jih mladina uspešno rešuje. Tako bodo izpred livarne v tem času odpeljali nad 1000 kub. m odpadkov po 260 m dolgi progi do jame za odpadke. Zavezali so se tudi, da bodo kongresu poklonili darilo, ki ga bodo izdelali mladinci tovarne.
Na študijske krožke, ki se vršijo vsak teden po izmenah, pa bodo povabili vso mladino in še enkrat temeljito predelali »Statut LMJ«. Tudi na kulturno prosvetnem področju bo mladina izpolnila svojo obveznost. Skupno s člani sindikalne podružnice bodo gostovali v sosednih tovarnah. ker doma in niti v Kamniku nimajo za to primernih prostorov. K pevskemu zboru v Kamnik so poslali 9 novih mladincev, v sindikalno godbo pa se je vpisalo 24 mladih delavcev.
* * *
NAŠIM DELOVNIM LJUDEM BO V LETOŠNJEM LETU ZAGOTOVLJEN POTREBEN ODDIH
Naši znani letoviški kraji v Dubrovniškem Primorju, okolici S pijta, * Ma-karske, Šibenika in drugod na našem Jadranu, ki so jih pred vojno lahko obiskovali le kapitalistični izbranci in kamor je prihajalo na tisoče in tisoče inozemskih letoviščarjev, služijo danes v naši novi socialistični državi, predvsem delovnim ljudem naše države, služijo tistim, ki vlagajo največ naporov za izpolnitev petletnega plana in za izgradnjo socializma.
Ze lansko leto je preživelo iz vseh krajev Slovenije svoje letne dopuste okrog 15.000 naših delavcev in nameščencev v turističnih krajih, vendar pa zaradi slabše organilzcaije niso bile izkoriščene vse možnosti, posebno ker sindikalne podružnice niso pravočasno planirale dopustov ih jih je odpadlo največ na poletne mesece, to je v juniju, juliju in avgustu. Jasno je, da niti naši' sindikalni domovi, niti državni hoteli niso mogli ustreči velikemu številu upravičencev in so se zaradi tega pojavljale nerodnosti, kar je več krat vzbujalo tudii upravičeno nezadovoljstvo med samimi delavci.
Da bi se v letošnjem letu take nerodnosti odpravile in da bi našim delovnim ljudem, posebno delavcem v naši težki industriji, v rudarstvu itd., v času njihovega oddiha, nudile čim večje ugodnosti, je Generalna direkcija Putnika dodelila za Slovenijo še 1266 mest v državnih hotelih, kjer bo lahko skozi vse leto oskrbovanih okrog 25.000 članov sindikatov jn njihovih družin. Tako bodo razpolagali v Sloveniji s 393 mesti, v Istri in Slovenskem Primorju s 578, v Dalmaciji s 175. v Dubrovniškem Primorju s 50 iin v Črnogorskem Primorju s' 70 mesti. Upravni odbori sindikalnih podružnic naj čim prej izdelajo potrebne načrte dopustov in sporazumno z upravami podjetij razporedijo dopustnike po njihovi želji. Referenti za oddih se morajo takoj povezati z najbližjo poslovalnico Putnika. kjer bodo dobili še točnejša navodila in bodo oddali že lahko prve prijave, oziroma načrte dopustov za svojo podružnico. Da bo
lahko čim več članstva izkoristilo oddih po želji, jih je treba opozoriti, da 6e začenja letošnja sezona na Jadranu s l. aprilom, v Sloveniji pa s 1. majem. Sindikalne podružnice naj se ravnajo točno po navodilih Putnika, ki ima izdelan natančen načrt za organizirano planiranje dopustov.
Vsak član sindikata, ki bo želel na oddih v času rednega letnega dopusta, se bo prijavil pri svoji sindikalni podružnici, kjer bo navedel kraj in čas oddiha. Tu bo lahko vplačal tudi odgovarjajočo vsoto in prejel hotelsko nakazilo. Na tem nakazilu pa bo označena številka sobe hotela, tako da bo odpadlo vsako čakanje za nakazilo sob.
Načrt Putnika predvideva istočasno tudi organiziranje prevoza v kraje, ki jih je rezerviral za člane sindikatov.
V Sloveniji bodo na razpolago mesta na Bledu, Bohinju, Pokljuki, Jezerskem, v Bovcu, v Kranjski gori, xv Podkorenu in Planici. Na Jadranu pa bodo iia razpolago mesta v Opatiji, Lovranu, v Bakru, v Malinski,
Omišlju, Baški, Njivicah, Crikvenici,
Selcah, Novem, Splitu, Omišu, Supetar-ju, Postiru, Bolu,
Jelši, na Hvaru,
Podgori, na Makar-ski, v Orebiču, na Korčuli, v Šibeniku,
Biogradu, Zadru,
Dubrovniku, Lapa-du, Trpanju, Zatonu, Mlinih, Cavtatu,
v Hercegnovem, Iga-	... .
lu, Prčenju, Zeleni- p«*
' - S
Žabjaku
Pozdravi mežiških rudarjev Glavnemu odboru ZSS
Delegati občnega zbora sindikata rudnika svinca v Rležici zbrani skupaj z ostalimi člani našega delovnega kolektiva pošiljamo GO svoje tovariške pozdrave. Na podlagi sprejetih sklepov, katere smo trdno odločeni izvršiti, bomo izvedli v življenje naloge, ki nam jih je zadal I. kongres, ter tako doprinesli svoj delež k zgraditvi socializma. Za vzgled nam bo 219 udarnikov, katere smo proglasili lansko leto in po njihovem ustvarjalnem poletu se bomo ravnali pri naših bodočih nplogah. Živele naše sindikalne organizacije, organizator naših delovnih zmag.
Živel CK KPJ in tovariš Tito!
Rudarji in topilci rudnika svinca in topilnice Mežica
Ulcinju, in Budvi.
Na Rabu
Ivan Potrč: „Lacko in Krefti'
»Lacko in Krefli« je najnovejša drama našega pisatelja Ivana Potrča, znanega po njegovih črticah in novelah, od katerih je kot zadnja izšla »Svet na kajžarju« in po njegovi prejšnji drami »Kreflova domačija«. Drama »Lacko in Krefli« je drugi del trilogije, ki jo je pisatelj zasnoval. Prvi del je omenjena »Kreflova domačija«, drugi »Lacko in Krefli«, ki se sedaj uprizarja, tretji del »Mladi Krefl«, ki je še v snovanju. Dramo »Lacko in ICrefli« je uprizorilo ljubljansko gledališče kot svoj prispevek oli praznovanju Prešernove smrti in svojem 30. letnem jubileju, s čimer je poudari« lo, da mu je pri srcu slovensko dra-matsko ustvarjanje in da je pripravljeno po. svojih močeh dvigniti to ustvarjanje v višino in širino, v kvaliteto in v kvantiteto. To hotenje so tudi pri tej uprizoritvi pokazal; vs; sodelujoči: režiser Fran Žižek, vsi igralci, inscenator ing. arh. Molka in vs; tehnični sodelavci. Zato ni čudno, da je pri vsaki predstavi v dvorani nekaka toplina in spoštovanje, saj spoštovanje do slovenske drame, ki sije iz igralcev, ne more iti mimo občinstva, ki se prav tako veseli vsake slovenske stvaritve.
Drama »Lacko in Krefli« je vzeta iz življenja kmetov-gnintarejv. Godi se v bližini Ptuja poleti 1912, za nemške okupacije. Okvirno nam prikaže našo deželo, njeno življenje in trpljenje med okupacijo — in pa narodnoosvobodilno borbo, ki se je pri nas sprožila od Ptuja do Kočevja, od Trsta do Bele Krajine in zajela vse pozitivne elemente našega naroda. Ožje, v Svojem dejanju, pa odgrne pred nami trj stvari: prvič borbo in smrt kmeta-borca in mučenika partizana Lacka in ostalih njegovih tovarišev, drugič dramo kmeta Krefla, ki je tako privezan na svoj grunt, da ne more razumeti veličine narodno-osvobodilne borbe in — četudi je spočetka pripravljen nuditi borbi pomoč, — zdrkne tisti trenutek, ko je predenj postavljeno vprašanje njegovega grunta; tretjič pa usodo deio-mržneža in izdajalca Šante, ki bj si rad pridobil Kreflov grafit s pomočjo okupatorja, zaradi česar izda tndi svoje najbližje. V ta tri dejanja, v te tri osebne tragedije pa v drami posegajo s. svojimi usodam; Franček, Kreflov sin, kj razume zgodovinske dogodke, ki se dogajajo ob njem, »Soda Milike. Kreflove hčerke, kj jo je Lackova smrt dvignila iz njene zmernosti, ne-umi-rjenosti in neaktivnosti, da zapusti grunt in gre z bratom Frančkom k partizanom v osebno borbo za svobodo, Lizike, žene šante, ki se v pohlepu po gruntu ne straši niti izdajstva nad svojim očetom, bratom in sestro. Borba za grunt pa ne gre Samo med domačimi. Pr; Krefl ovili je dekla Treza, ki gospodarju rodi sina — tudi ona po svoje visi na gruntu, ker gleda srečo svojega otroka v gruntu. Tako je drama na eni strani prikaz, da je grunt, kot pravi nekje Ivan Potrč, tista oblika zemljiške posesti, ki pači in izkriv-
lja človekovo podobo, na drugi strani pa prikaz narodnoosvobodilne borbe na severni meji naše dežele, ki je bila del celotne naše borbe. Ta dva prikaza odsevata iz dejanj glavnih oseb, ki so nastala po zgodovinski nujnosti — tem dejanjem pa nujno spet slede vzponi in padci teh oseb.
Vzdušje drame je avtor poglobil tudi formalno z raznimi dramatskhni vložkinastop gestapovcev, odpel jeva-nje vaščanov itd, — Vzdušje kraja pa je dal režiser s tem, da igralci govore izčiščen dialekt iz okolice Ptuja. Značilno za avtorjevo ustvarjanje je tudi to, _ da je vzel kot glavnega junaka mučenega in ubitega prekmurskega partizana Lacka (usmrčenega v letu 1942), ki v drami nikdar ne nastopi, a je osrednja figura vse drame: čutimo ga, slišimo ga, doživljamo njegovo inu-
Obvestllo
Sindikalni pevski zbor »Cankar« iz Ljubljane priredi v soboto, 12. marca 1949, ob 19.30 uri zvečer v Vevčah (v sindikalni dvorani) svoj izbrani koncert, ki bo združen s počastitvijo desetletnice smrti skladatelja Zorka Prelovca
Na sporedu so delavske, narodne, umetne in ruske pesmi.
Odbor.
Prizor iz Potrčeve drame »Lacko in Krefli«
čenje in smrt, vidimo njegov svetli vzgled, kot bi bil zares pred nami, na odru.
Drama je napisana z velikim poznanjem kmečkega problema in je prelom med idealističnim gledanjem na kmetski socialni problem, še več, drama nakazuje rešitev tega problema, k; ga bo pisatelj orisal v svojem tretjem delu. Osebe so risane s srcem, pošteno in objektivno. Čeprav manjka nekaterim prizorom izrazne dognanosti, je drama resno, polno, umetniško delo in bo — ko bo našlo pot, tudi na našo Vas — opravilo veliko vzgojno funkcijo.
Kar bi rekli o režiji in igralskih ustvaritvah, bi bilo poleg že povedanega, tole: vsi so storili z veliko ljubeznijo vse, da je avtorjevo delo doživelo poleg literarnega tudi odrski uspeh. Režiser je izdelal vsak prizor, vsak najmanjši dogodek na odru in preciziral, poglobil, povezal z ostalimi in dosegel dognano celoto. Izluščil je tudi idejo dela^toda neprisiljeno, nevsiljivo, prepričevalno in tako je idejo z dejanjem povezal v eno. Igralci so dali iz sebe vSe, z vso resnobo in spoštovanjem, pa najsi bi govorili o likih Krefla, Milike, Lizike, FrBricka, šante, reužitkarja Janže, blokfirerja Vilčni-a, Nemca — posebej pa moramo še pohvaliti igro Maksa Furijana, ki je podal tako globoko izdelan lik Jure Krefla, da se je postavil v vrsto naših najboljših igralcev.
Avtor je svojo dramo posvetil kme-tu-mučeniku Lacku in partizanskim junakom Osojniku, Reševim in drugim.
I
SKIJB
,FRANCE PREŠEREN6 iz Celja je imelo svoj prvi občni zbor
V letu 194? so širom Slovenije začeli o večji meri ustanavljati sindikalna kulturno umetniška društva. Hitra in neprestana rast kulturno umetniških skupin je nujno narekovala preusmeritev te panoge kulturno prosvetnega dela o nove, višje oblike, ki bodo sposobne to delo z zdravo vsebino in kakovostnim izvajanjem neprestano poglabljati. To funkcijo naj bi vršila društva.
Tudi v Celju niso hoteli zaostajati. V kratkem času so tam ustanovili štiri nova društva, ki pa so jih formirali na suh administrativen način. Med temi je bilo tudi SKUD »France Prešeren«. To društvo je danes eno prvih društev o Celju, vendar pa je bila njegova pot zelo težavna, največ zaradi zgoraj omenjene napake. Tak administrativen način ustanavljanja društev je bil usoden za napredek in rast tudi oseh ostalih društev o Celju, kar se po dveh letih še vedno odraža v delu društev »Ivo Ključar« in »Cankar«, ki ne dosegata potrebnega razvoja, da o društvu, ki je med tem časom razpadlo, sploh ne govorimo.
SKUD »France Prešeren« je po svojem rojstvu avgusta 1947 še dolgo časa životarilo. V Celju ni bilo čutiti bistvenih sprememb. Kulturno umetniško delo se je razvijalo po starem. Leto 1948 pa je mejnik in prelomnica o delu »Franceta Prešerna«. Najstarejši in dolgo časa edini sekciji godbi na pihala so se pridružile nove skupine: mešani pevski zbor, dramska skupina in tambura-ški zbor. Društvo se je tako spremenilo v enotno celoto, ki se je . ose bolj razvijala. Prvotno maloštevilni godbi se je uspelo združiti s poštarskimi godbeniki. V letu 1948 je imela samo ta sekcija 46 nastopov, med temi 11 koncertov. Predvsem je treba pohvaliti pri tej skupini skrb za vzgojo mladega naraščaja. V drugi polovici leta 1948 se je vidno razmahnil pevski zbor, ki šteje danes 63 članov in pod vztrajnim vodstvom zborovodje tov. Vrežeta zadovoljivo napreduje. Tekmovanje in pridobljeno tretje častno mesto na lil. republiškem festivalu v Mariboru je zboru, kot ostalemu kolektivu dalo veliko delovnega poleta in trdne volje, da z marljivim delom in študijem dohitijo pri bodočem tekmovanju svoje tekmece. Tudi dramski odsek se je postavil na noge, toda objektivne težave pri prostorih so ga čestokrat ovirale pri njegovem delu. V zadnjem času se je precej povzpel tudi tamburaški zbor, .sestavljen v glavnem iz mladine, ki se' prav tako trudi in hoče biti kos zadanim si nalogam.
Pregled dosedanjega dela društva, postavitev nove uprave in delovnega načrta za leto 1949 je zahtevalo sklicanje občnega zbora. Kaj je pokazal občni zbor?
Kljub doseženim uspehom bo društvu pri njegovem bodočem delu potrebno, da dobi potrebno širino, ustanovi nove sekcije, pomladi članstvo v oseh sekcijah in si ustvari močno oporo o občinstvu. Pri tem bodo morali neprimerno bolj kot doslej pomagati kulturno prosvetni referenti 15 sindikalnih podružnic, na katerih teritoriju društvo deluje, kajti diskusija pa občnem zboru je pokazala, da prav kulturno prosvetni referenti niso posvečali zadostne pozornosti razvoju društva. Delo SKUD »France Prešeren« je zelo slabijo tudi premajhno razumevanje in pomoč od strani raznih forumov, to zlasti v pogledu moralne pomoči. Delo aktivnih članov, ki so nastopali na raznih prireditvah, zadružnih domovih itd.
Danes, ko se učimo plansko izkoriščati vsa sredstva, ki nam pomagajo graditi socializem, moramo v polni meri uporabljati radio, ki ima nedvomno veliko vlogo pri dviganju politične in kulturne ravni našega delovnega ljudstva. Radio s svojim programom vzgaja našega delovnega človeka, mu daje zdravo razvedrilo ter ga seznanja z vsakodnevnimi dogodki pri nas in v svetu. Velika prednost radia pred ostalimi vzgojnimi sredstvi pa je v tem, da daje možnost množične vzgoje, saj prodre v sleherni kotiček naše domovine.
Število delavcev, ki se okorišča s tem važnim kulturnim sredstvom, je po vojni precej narastlo. Samo sindikalnim podružnicam je bilo v preteklem letu poleg drugih organizacij in ustanov dodeljenih nad 630 radijskih prejemnikov, kar je uspeh naše mlade domače proizvodnje. Kljub temu pa je število radijskih sprejemnikov med sindikalnim članstvom še vedno redko in neenakomerno razdeljeno, čemur je vzrok silno nizka kupna moč zatiranega in izkoriščanega delavskega razreda v stari Jugoslaviji. .Naša mlada domača proizvodnja radijskih aparatov še vedno ni na taki stopnji, da bi mogla povsem zadovoljiti povečane potrebe naših delovnih ljudi po radijskih aparatih, da bi si mogel nabaviti radijski aparat sleherni posameznik. Zato bomo še nadalje skrbeli, da dobe radijske aparate najprej kolektivi kot celota, upoštevajoč pri tem važnost vloge, ki jo ima kolektiv v naši gradnji socializma. Prav zaradi še vedno premajhne proizvodnje radijskih aparatov, ki pa naglo narašča, trenutno še ni mogoče ugoditi številnim interesentom, članom sindikata, ki za-prošajo za radijske sprejemnike.
S kritjem osnovnih potreb sindikalnih podružnic v preteklem letu in zaradi velikega povpraševanja po nabavi radijskih aparatov pa imajo podružnice možnost ter so tudi dolžne organizirati množično poslušanje in prenose preko zvočnikov, nameščenih po posameznih delovnih mestih. V večini primerov imajo sindikalne podružnice do množičnega poslušanja nepravilen odnos, bodisi zaradi neznanja ali ne-elastičnosti, bodisi iz oportunizma pred navideznimi težkočami pri mobilizacij^ našega delavstva za poslušanje radia. Ta škodljivi pojav bo treba odstraniti iz našega deia. Doseči moramo, da bodo radijski aparati služili predvsem množičnemu poslušanju. Odločno je treba prenehati z dosedanjo prakso.^ ki se pojavlja skoraj povsod, da rdečemu kotičku, sindikalni dvorani ali sindikalni podružnici namenjen
se ni zadosti upoštevalo. Nova uprava skupaj s sindikalnim svetom se bo o bodoče morala resno zavzeti za to, da se taka nerazumevanja odpravijo, vzporedno s tem pa reševati tudi izredno težak problem prostorov, s katerim se društvo že ves čas svojega obstoja bori.
Občni zbor je bil pravi delovni razgovor. Navzoči so bili o glavnem le aktivni člani, kar je bila tudi ena velikih pomanjkljivosti tega zbora, toda kljub teinu je zadovoljivo potekal.
Izvolili so novo upravo s tov. Hočevarjem Jankom kot predsednikom in sprejeli delovni načrt za leto 1949, o katerem so si med drugim zadali tudi nalogo povišati aktivno članstvo od 200 na 250, podporno od 600 na 1000. V svoje delo so vnesli tudi pomoč kmetijsko obdelovalni zadrugi Marof (Kozjansko) in to z gostovanji posameznih sekcij, posojilom literature, prenašanjem izkušenj in še vrsto drugih nalog, ki kažejo, da se SKUD »France Prešeren« o Celju resno zaveda svoje vloge.
/. B.
radijski aparat uporabljajo samo posamezniki ali pa celo nihče.
Radijski sprejemnik pa ne igra svoje kulturne in agitacijsko-proupgand-ne vloge samo s tem, da množično poslušamo oddaje, temveč nudi lahko tudi veliko pomoč aktivom predavateljev. S predavanji, ki jih oddaja ra-dijska služba, pomaga predavateljem rešiti marsikatero vprašanje, ki sicer zahteva ure in ure študija.
Nadalje predstavlja radio važno informativno sredstvo, ki lahko ogromno koristi. aktivom agitatorjev v naših kolektivih. Dnevne vesti notranje in zunanje politične situacije ter gospodarske vesti, ki jih radio vsakodnevno oddaja, dajejo jasno linijo in nakazujejo vprašanja, do katerih aktivi agitatorjev ne smejo biti nezainteresirani. Oboroženi z dnevno situacijo na vseh popriščih socialistične preobrazbe naše domovine, pa bodo aktivi agitatorjev lahko pojasnjevali delovnemu ljudstvu pravilnost poti naše Partije v graditvi socializma.
Prav tako razni umetniški nasveti in predavanja s področja umetniškega delovanja predstavljajo za strokovni kader v SKUD-ih neprecenljivo vrednost. Razne ocene pa navajajo članstvo SKUD-ov na konstruktivno kritiko, kar vse pomaga dvigati kakovost umetnišgega delovanja.	C.
sanoiai
»JEKLENA SRCA“
je drugi povojni' film poljske p rodu k-SlJe- Scenarij je napisal in film režiral Stanislav Januszevski, snemal £a Je Adolf Forbert, muziko je pripravil Nieczyslaw Mierzejewski — produkcija »Film Polski« ' 1948. Film prikazuje odpor in sabotaže, ki so jih za nemške okupacije vršili rudarji' in livarji v večjem industrijskem in rudarskem centru Šlezije. Filmski dogodki' se razvijajo v tem centru, kjer obstaja ilegalni pokret pod vodstvom inž. Karla in nekaterih rudarjev. Rudarji in livarji izrabijo vsako priliko, da zavro proizvodnjo premoga, da uničijo orodje, minirajo delovna mesta, sekajo ^podpornike in tako napravijo čim več škode okupatorju. Toda, ko se bliža rešiteljica Rdeča armada, delavci obračunajo z esesovci, prevzamejo v svoje roke oblast nad proizvodnjo in s srečo sprejmejo svojo osvoboditeljico.
Film je s koto dokumentaren — po svojem scenariju in režiji pa je kolek-t,venv ®“j prikazuje v celoti narodno osvobodimo borbo povezanega borbenega kolektiva.
Nekaj o Moliere-u
.. Znani francoski komediograf Mo-liere je živel več kot 13 let kot potujoči igralec v majhnih podeželskih mestih. Prav v tem času in predvsem zato, ker je takrat primanjkovalo dobrih gledaliških iger, je sam začel pisati : zbadljivke«, pozneje pa se je razvil v največjega dramskega pisatelja.
Moliereovo komedijo »Tartuffe« je takratna katoliška duhovščina trikrat prepovedala in proglasila kot bogokletno delo. Isto se je zgodilo tudi z njegovim drugim delom »Don Juan«, katerega so označili za »odprto šolo brezbožnosti«.
iSHaneeeBMBnsiiniennnMHeeeaeMeeseeeee
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva 22-11. in uprava (telefon 20-42) Masarykova 14-11 v Ljubljani. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina 12 din-— Štev. ček, položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
»0000-0
Karl Marx - ustanovitelj
znanstvenega socializma .
Dne 14. marca 1883 je umrl veliki prijatelj svetovnega proletariata — Karl Mara. V spomin obletnice njegove smrti priobčujemo po Fr. Engelsu napisano razpravo o dveh najvažnejših odkritjih, s katerimi je Mara zasnoval znanstveni socializem.
Prvo odkritje je prevrat, ki ga je Marx izvršil v celotnem pojmovanju svetovne zgodovine. Ves dotedanji zgodovinski nazor je slonel na predstavi, da je treba iskati zadnje vzroke vseli zgodovinskih sprememb v spreminjajočih se idejah ljudi in da so izmed oseh zgodovinskih sprememb spet najvažnejše politične spremembe, ki obvladujejo oso zgodovino. Marx je dokazal, da osa dosedanja zgodovina ni nič drugega kot zgodovina razrednih bojev, da gre o oseh preprostih in zapletenih političnih bojih samo za družbeno in politično oblast družbenih razredov, za to, da hočejo starejši razredi to oblast obdržati, novi, na površje prihajajoči razredi pa si jo hočejo priboriti. Kaj pa določa nastanek in obstoj teh razredov? Pač vsakokratni materialni, grobo čutni pogoji, pri katerih družba v določeni dobi proizvaja in zamenjuje s> oje življenjske potrebščine. Fevdalna obli st srednjega veka je slonela na gospodarstvu majhnih kmečkih občinr ki so same krile svoje potrebe, same proizvajale skoraj ose, kar so potrebovale in skotaj niso poznale menjave. Bojevito plemstvo jih je branilo pred zunanjimi sovražniki in jim določalo nacionalno ali vsaj politično skupnost; ko so se pojavila mesta in z njimi poseb-
na rokodelska industrija in trgovski promet, sprva notranji, pozneje pa tudi mednarodni, se je razvilo meščanstvo, ki je že v srednjem veku o boju s plemstvom doseglo, cla so ga uvrstili kot prav tako privilegiran stan o fevdalni red. Toda z odkritjem izveneorop-ske celine od sredine petnajstega stoletja dalje je dobilo meščanstvo mnogo obsežnejše trgoosko področje in s tem novih pobud za svojo industrijo; rokodelstvo je v najvažnejših panogah pregnala že tovarniška manufaktura in le-to spet velika industrija, ki so jo omogočili veliki izumi prejšnjega stoletja, zlasti parni strojs velika industrija je spet obratno učinkovala na trgovino s tem, da je o zaostalih deželah pregnala staro ročno delo, v bolj razvitih deželah pa ustvarila sodobna nova prometna sredstva, parne stroje, železnice, električne brzojave. Tako je meščanstvo bolj in bolj združevalo v svojih rokah družbena bogastva in družbeno moč, čeprav je še dolgo ostalo brez politične oblasti, ki je bila n rokah plemstva in na plemstvu slonečega kraljestva. Na določeni stopnji — o Franciji po Veliki revoluciji — pa si je meščanstvo osvojilo tudi politično oblast ter s tem postalo v odnosu do proletariata in malih kmetov vladajoči razred.
Za socialistični svetovni nazor pa je bilo to novo pojmovanje zgodovine največjega pomena. Dokazalo je, da se vsa dosedanja zgodovina giblje v razrednih nasprotjih in razrednih bojih, da so vedno obstajali vladajoči in pod-
ložni, izkoriščevalci in izkoriščani razredi in da je večina ljudi Dedno bolj obsojena na trdo delo in malo uživanja. Zakaj je bilo tako? Iz preprostega razloga, ker je na vseh prejšnjih razvojnih stopnjah človeštva bila proizvodnja še tako malo razvita, da je zgodovinski razvoj lahko potekal samo o tej protislovni obliki, da je bil zgodovinski napredek na splošno prepuščen majhni, privilegirani manjšini, medtem, ko je bila velika večina obsojena pridelovati pičli prežitek zase in zraven čedalje obilnejšega za privilegirance. Toda prav ta raziskava zgodovine, raziskava, ki na tak način naravno in razumno pojasnjuje dosedanjo, sicer le iz hudobije ljudi razložljivo razredno oblast, vede tudi do spoznanja, da je zaradi silno stopnjevanih proizvajalnih sil izginila dandanes vsaj o najnaprednejših deželah tudi zadnja pretoezab ločiti ljudi v vladajoče in podložne, izkoriščevalce in izkoriščane; da je vladajoča buržoazija odigrala svojo zgodovinsko vlogo, da ni več Jcos voditi družbo in da je postala celo ovira za razvoj proizvodnje, kakor dokazujejo trgovske krize ter zlasti zadnji veliki polom in stiska industrije v vseh deželah; da je vodstvo zgodovine prešlo na proletariat, razred, ki se po osem svojem družbenem položaju lahko osvobodi le s tem, da odstrani vsakršno razredno oblastDsakršno hlapčevanje in sploh vsakršno izkoriščanje; in cla družbene proizvajalne sile, ki so zrasle buržoaziji čez glavo, samo čakajo, da si jih prisvojii. združeni proletariat in ustvari položaj, ki bo slehernemu članu družbe omogočil ne le udeležbo pri proizvodnji, maroeč tudi pri delitvi in upravljanju družbenih bogastev, proletariat, ki bo s plansko organizacijo celotne proizvodnje tako silno povečal proizvajalne sile družbe
in njihovo proizvodnjo, da bo vsakomur v čedalje Dečji meri zagotovljena zadovoljitev oseh racionalnih potreb.
Drugo važno Marxooo odkritje je v tem, da je končno pojasnil razmerje med kapitalom in delom, z drngimi besedami, da je pokazal, kako o današnji družbi, o obstoječem kapitalističnem načinu proizvodnje kapitalist izkorišča delavca. Odkar je politična ekonomija razglasila nauk, da je delo vir vsega bogastva in ose vrednosti, se je nujno pojavilo vprašanje, kako neki je hkrati s tem mogoče, da ne dobi mezdni delavec celotne vsote vrednosti, ki jo je proizvedel s svojim delom’, maroeč mora del te vsote oddati kapitalistu. Tako meščanski ekonomisti kakor socialisti so se trudili, da bi na to vprašanje dali znanstveno veljaven odgovor, toda trudili so se zaman ise dotlej, dokler ni naposled vrišel l\larx in reši to vprašanje. Ta rešitev ie nr-slednja: Današnji kapitalistični proizvajalni način predpostavlja obstoj dveh družbenih razredov, na eni strani razreda kapitalistov, ki so o posest proizvajalnih in življenjskih sredstev, in na drugi strani razreda proletarcev, ki so izključeni od te posesti in imajo le eno samo stvar naprodaj: svojo delovno silo; zato inorajo to delovno silo prodajati, da pridejo do življenjskih sredstev. Vrednost blaga pa se določa z množino družbeno potrebnega dela, ostvarjenega v produkciji in torej tudi reprodukciji blaga; vrednost delovne sile povprečnega delavca v enem dnevu, mesecu, letu se torej določa z množino dela, utelešenega o množini življenjskih sredstev, ki so potrebna za ohranitev te delovne sile v enem dnevu, mesecu, letu. Predpostavimo, da zahtevajo življenjska sredstva delaoca za en dan šest delovnih ur za njihovo pro-
izvodnjo, ali kar je isto, da delo, ki tiči v njih, predstavlja množino šesturnegu dela; tedaj se bo prednost delovne sile za en elan izrazila o denarni vsoti, V kateri je utelešenih prav tako šest ul dela. Predpostavimo dalje, da plača zato kapitalist delavcu, ki ga zaposluje, omenjeno vsoto, torej polno vrednost njegove delovne sile. Če torej delavec dela šest ur na dan za kapitalistai je temu njegove izdatke spet popolnoma nadomestil — šest ur plače za Šest ur. dela. Pri tem bi seveda kapitalistu nič ne ostalo m ta zategadelj vso stvar tudi drugače pojmuje: kupil sem, pravi, delovno silo tega delavca ne za šest ur, marveč za ves dan, in potemtakem pusti delavca delati, kakor pač nanese, osem, deset, dvanajst, štirinajst in več ur, tako da je produkt sedme, osme in naslednjih ur produkt neplačanega dela in gre najprej v kapitalistov žep. Tako reproducira delavec o službi kapitan' sta ne le vrednost svoje delovne sile, za katero je plačan, temveč proizvaja preko tega presežno vrednost, ki si 1° najprej prisvoji kapitalist iri ki se v nadaljnjem poteku po določenih ekonomskih zakonih razdeli na celotni kapitalistični razred ter tvori temelju' fond, iz katerega izvirajo zemljiška renta, profit, akumulacija kapitala, skratka osa bogastva, ki jih nedeloon razredi potrošijo ali akumulirajo, j tem pa je bilo dokazano, da si danas nji kapitalisti pridobivajo bogastv prav tako s prisvajanjem tujega. J1 plačanega dela, kakor so si jih Prl“ ' bivali lastniki sužnjev ali fevdalni r spodje, ki so izkoriščali tlako, m se te oblike izkoriščanja razlikuje] samo po različnem načinu, kakor se n plačano delo prisvaja.
Na teh dveh važnih dejstvih sloni moderni, znanstveni socializem.