l^r?01VrTTr   A      SLOVENSKIH MEST
i V   XV V J l^i   J^ 11 -X"V       rt T E V T L K A    J     «     I, E T K I K   V
V    L J u h lj a n i,    m f s 6 a    april,!    t 9 3 fi.
PROF. ALOJZIJ   TAVČAR
1) 11.    F.    Q 6 S T L {Konec.)
1881. in 188'2. je sprejel oilgojiteljsko mestu na Gra-carjevem lurnu pri št. Jerneju, učil je sinova graščaka Karola Rudeža. Jeseni 188*2. se je vračal na Dunaj preko Ljubljane in Celovca, kjer mu je zelo ugajalo, ter se vozil po Vrbskem jezeru. — 6. novembra 1882, mi je pisal: »človek z manjšo srčnostjo in zaupanjem bi moral obupati na mojem mestu. Vedno le učiti se in zopet učiti se. Ko vstanem, se spravim h knjigi in ostanem pri nji do opoldne, po kosilu pa ravno lakn in ponavljam do večera, po večerji enako, kolikor časa je mogoče,« - - 10. febr. 1883.: »da bi v kake družbe zahajal, mi ne pride na misel, občujem le z malimi in še s temi malokrat.« Iz št. Jerneja je pisal 3. junija 1883., da je začasno še odloži! izpit. »Marsikomu se čudno dozdeva, da potrebuje ravno filozofija toliko Časa k izvrsenju svojih študij, a le kdor izkusi, ta ve.*
Ko sem osmošotec nekoliko kolebal, ali naj se odločim za študij medicine ali zgodovine (ki mi je vedno bila najpriljubljenejši predmet in jo še danes najraje prebiram), sem se o tem z njim posvetoval, mi filozofskega študiju nikakor ni hvalil.
Leta 1883. sva se sešla na Dunaju, o božiču sem bil v Ljubljani, on je ostal v prestolnici in 31. decembra 1883, med drugim sporočil, da je obiskal božično razstavo v avstrijskem muzeju, ki ga je izredno zanimala.
1884. je prevzel odgojiteljsko mesto v Lvovu. Sporočal mi je, da so bili Še vsi na letovišču v Crnjelovu, kjer je ostal mesec dni, do odhoda v Lvov. Ugajalo
mu je, vsi so bili zelo ljubeznivi in narodno zavedni, tudi v najvišjih krogih se govori samo v poljščini. -4. avgusta 1885. mi je pisal, da čita »Slov. Narod«, »Slovana« in »Ljublj. Zvon«. »Sučem se veliko v krogu sorodnikov naše familije, včasih grem v kavarno, parkrat sem bil tudi v gledališču.d Iz črnjelova je 1. oktobra 1885. poročal: »edina zabava je bila pretekli teden, ko sem se udeležil velikega lova. Bilo je 16 jezdecev. Ves čas sem bil le enkrat v Tarnopolu, ki je od tu 1 y. milje oddaljen. To je pravo židovsko mesto,«
20. aprila 1886. mi je sporočal iz Lvova, da ostane v mestu do druge polovice junija, potem pa pojde v mijclov; pripravljal bo gojenca za izpite za višjo vojaško šolo — potem pa odide na kako gimnazijo v domovini ali drugod.
Zadnje pismo je datirano 3. februarja 1887. iz Ljubljane, kjer je postal učitelj na gimnaziji; pozneje je bil prestavljen kot profesor na ljubljansko realko, na kateri je ves čas nadalje služboval. V tem pismu pravi: »V tem norčavem predpustu sem tudi začel malo noreti, obiskujem plesne veselice, Vodnikov bal, venČek Edinosti, prihodnjo soboto venček in potem še mask a rad o.« Ker so led a j na ljubljanske plesne prireditve zahajale tudi gospodične iz Kranja, se je najbrž tedaj seznanil z gdč. PrevČevo, katero si je izvolil za svojo zakonsko družico (obenem se je poročil njegov sošolec, magistratih uradnik K. Lah, z nevestino sestro). Z ženo je posetil Dunaj, kjer sem z njima preživel par veselih večerov.
Ko se je prof. Tavčar nastanil v Ljubljani, je kmalu ponehala najina korespondenca, saj je občeval z mojo rodbino in po nji je poizvedel on o meni in jaz o njem, istotako tudi pozneje, ko me je usoda zanesla v razne
9
Trgovcu in oforlniUu sado&ten Kredit
Tema   dvema   je   danes   kredit   potreben   bolj   kakor   kdaj   prej
S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra leta 1908,, ustanovljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov potrebne in kredita  vredne  osebe  in  tvrdke, zlasti  pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo
Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra J. 1932. din 2,SO!.332mS4 Varnostni zaklad din 1,406.628-60                Rezervni zaklad din 995.976-18
Za   vi«    Jugoslavijo.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V  LJUBLJANI
I
POM LA 11   V   M A RT ULJ k I"
KOTO    O VETO    fiTIGKU
tUu&o&i&i ,ntii&t£U M&auuita -
Podpisana založba izda vsako leto 4 najlepše opremljene in bogato ilustrirane knjige iz domačega in tujega planinstva. Založb;! izbira knjige uajskrbneje ter stremi za tem, da bo polagoma lahko izdajala samo odlična slovenska dela. Dosega tega cilja pa ni odvisna samo od nje, temveč v veliki meri tudi od naročnikov. Če hočemo imeti slovensko planinsko literaturo, potem podpi-rajnio vsako tako  prizadevanje!
Za I. letnik so iiSle naslednje knjige: t. /Jr. G. Renker: Pet iiwi gradi pot.       Roman iz Julijskih Alp, Prevedel 1'. Debevec.
2.  /Jr. K. Jug; Zbrani planinski .spisi.        Odlično izvirno delo.
3.  E. Rambert; Svizec z ovratnico.      Filozofski zapiski planinske živalce.   Prevedel   Pavel   Debevec.
4.  Razni avtorji:   V borbi z goro.         Prekrasen  izbor slavnih tujih  alpinistov.  Prevedel  Janez (iregorin.
Za II. letnik (tekoči)  izidejo naslednje knjige:
1.  Dr. Jul. Kuga: Iz mojega življenja i> gorah (Julijske Alpe). -Prevedla M. M.  Debelakov*.
2.  Boris Rezek; Svet med Grlntovci.       Izvirno delo enega naših najboljSih  planincev.
3.   VV. Schmidtmann: Stari gams.       Pretresljiv življenjepis mogočnega gamsa. Prevedel Pavel Debevec.
4.  Dr. Janez Mencinger; Moja hoja na Triglav.        Najslavnejše delo na Sesa velikega pisatelja.
Naročnina:
V  celo   platno  vezane letno   din  240'      ali   din   20 -     mesečno.
V   polusnje   vezane   letno   din   ;)()()"-     ali   din   25"       mesečno.
Poleg tega lepe nagrade; Kdor se z dopisnico naroči na knjige »Planinske matice«, dobi zastonj  eno izmed  navedenih slovenskih planinskih  knjig:
1.  Dr.  H.   Tarna;    Pomen   in   razvoj alpinizma.    Prodajna   cena din 120-    .
2.  Dr. M. Kajzelj: Naš alpinizem. Prodajna cena  din  65*    .
3.  R. Radiant:  »Sto izletov* in   »Zitmki vodnik po Sloveniji«,
Prodajna cena din 50'    . Vse knjige so vezane v platno. Prosimo, stopite v krog prijateljev naših planinskih knjig!
Založba »Planinska matica«, Ljubljana
Učiteljska       tiskarna
kraje. - Priložnostno sva se scšla v Ljubljani, zlasti po vojni sva se tu večkrat videla.
Za časa vojne je doživel ležek udarec. Njegov v ljubljanskih krogib izredno priljubljen sin Živko je padel na bojnem jiolju.
Zadnji čas je zelo opešal. Kratka, a mučna bolezen ga je ugrabila. • Velika udeležba pri pogrebu je sve-riočila, kako je bil spoštovan in priljubljen,
Vzgoje val je veliko število dijakov, kalerim je bil vedno   prizanesljiv   in   dobrohoten.        Bil je lih  iu
miren značaj, ki se je posveča] šoli in le malo udeleževal javnega življenja; skromen, a vedno narodno zaveden Slovenec,
MO.JI  SOŠOLCI
I) It.    F.    G o S T L
Po opisu profesorjev je naravno, da se spomnim tudi součencev, — Umevno je, da se onih iz prve dobe, zlasti ako se z njimi nisem pozneje več sešel, spominjam le temno ali da so celo povsem pozabljeni, ne vedoč, kaka jim je bila usoda in kam jih je zanesla življenja pot. Vendar pa lahko načrtam nekaj spominov na nekatere, ki so izostali iz gimnazije pred nami, zlasti na one, s katerimi sem se še pozneje srečal v življenju.
Že v vadnici in nalo v gimnaziji mi je bil ljub prijatelj Maks Homan iz Radovljice. Po absolvirani 6. šoli je odšel na Dunaj v višjo artilerijsko oficirsko šolo (tehniško vojno akademijo) in sešla sva se zopet na Dunaju, ko je bil še njen gojenec. Bil jo jako ljubezniv tovariš in vedno sem se veselil njegove družbe. Kot častnik je bil v raznih garnizijah v avstrijski monarhiji, potem pa je opustil vojaško službo ter se podal kot inženir v Bolgarijo, Od tedaj nisem mogel ničesar več poizvediti o njem.
Sošolec v vadnici je bil tudi Jakob Kobilca. Njegova sestra je postala znamenita slovenska stikarica. Po dovršenih spodnjih gimnazijskih razredih se je posvetil trgovski izobrazbi, ker je oče žele!, da sodeluje in kasneje prevzame trgovino z dežniki. Napravil je tkzv. inteligenčni izpit za enoietnika prostovoljca. Kasneje je težko obolel; ko sem bil v Ljubljani na počitnicah, sem ga - — bolnega - večkrat obiskal. Kako je upal, da ozdravi, a tuberkuloza je uničila mlado življenje. -- Najboljši Kobilčev prijatelj je bil Janko BI ei we is. Ta dva sta osnovala nekako književno zadrugo. Takrat so mladi dijaki kar požirali »indija-nerice«, katere je potjetni mladi knjigolržec in knjigovez Turk v velikem številu vrgel na trg v malih knjižicah s kričečo barvasto sliko na ovitku in prodajal po 10 in 12 krajcarjev. Naša dva podjelnika sta kupila za goldinar teh knjižic ter jih posojala po dva krajcarja v eitanje. Kadi so porabljali tovariši priliko, ker so za denar, kar bi veljala ena knjižica, jih citati pet ali šest. Ko sla si vrnila svoj osnovni kapital, sta iz doneskov čitateljev nakupovala zopet druge zvezke in tako sta končno imela celo skladovnico teh knjižic, katere sta čez par let, ko je ponehala čitateljska straši, pošteno razdelila med svoje abonente. Jaz nisem bi! v krogu teh sošolcev, ker za to indijanarsko romantiko nisem  imel   pravega  smisla,  pač  pa  sem bil  ves za-
->n