Go z ar ski vestnik Letnik 62, številka 9 Ljubljana, november-~ Spreminjanje gozdnatosti kraškega obmocja 1830-2000 Strojna &et~a Panovec Stališca UO združenja za gozdarstvo ZVEU )ZDARSKIH IDRUŠ'FEW' :LCDWNIJE GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI 2005 TEMA: GOSPODARJENJE Z ZASEBNIMI GOZDOVI Datum: april 2005, dva dni! Kraj: Ljubljana Oznaka teme oz. problematike Družbene spremembe po letu 1991 in novi zakon o gozdovih leta 1993 so postavile zasebni sektor gozdarstva v nov položaj. Celotno odgovornost za gospodarjenje s svojimi gozdovi so prevzeli njihovi lastniki, gozdarska služba jim je pri tem v pomoc. V praksi pa je polna odgovornost lastnikov gozdov uveljavljena v poslovnih zadevah, pri odlocitvah, koliko bodo sekali v svojih gozdovih, v okviru ugotovljenih donosnih sposobnosti gozda, kaj bodo s posekanim drevjem oz. s pridobljenimi sortimenti. Lastniki pa se premalo zavedajo svojih odgovornosti za gozd predvsem takrat ko je treba opraviti potrebna gojitvena in varstvena dela. Naglo se spreminja socialna sestava, lastnikov gozdov in narekuje nov pristop. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 91 Vol. 62 • No. 9 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 354 ZNANSTVENE RAZPRAVE 355 367 374 STROKOVNE RAZPRAVE 381 388 GOZDARSTVO V CASU 396 IN PROSTORU 400 401 404 407 DRUŠTVENE VESTI 407 Iztok Winkler Ali bi kazalo prevetriti naša razvojna pricakovanja v zasebnih gozdovih? Domen ŠEBENIK, Andrej BONCJNA Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 Changes in the forest co ver of the Karst forest management reg ion in the period 1830-2000 Boštjan KOŠIR Kombinirani stroji za secnjo in spravilo lesa Harwarders Boštjan KOŠIR Stroji za secnjo na gosenicah Tracked harvesters Franc PERKO Državne gozdove so izkorišcala lesnoindustrijska podjetja Jože PAPEŽ Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? Franci FURLAN Stališca upravnega odbora Združenja za gozdarstvo Gospodarske zbornice Slovenije Jože KOVAC Nastanek in razvoj notranje delitve idrijskih erarnih gozdov Adolf TREBEC 26. Svetovno prvenstvo gozdarjev Tone LESNIK Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije Nevenka BOGATAJ Branje ob gozdni železnici Edo KOZOROG Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? Uvodnik Ali bi kazalo prevetriti naša razvojna pricakovanja v zasebnih gozdovih? Družbene spremembe po letu 1990 in novi zakon o gozdovih leta 1993 so postavile zasebni sektor gozdarstva v nov položaj. Temeljno odgovornost za gospodarjenje z svojimi gozdovi so prevzeli njihovi lastniki, gozdarska služba jim je pri tem v pomoc. V praksi pa je polna odgovornost lastnikov gozdov uveljavljena v poslovnih zadevah, pri odloci tv ah koliko in kdaj bodo v okviru donosnih sposobnosti gozda sekali v svojih gozdovih in kaj bodo s posekanim drevjem oz. pridobljeni sortimenti. Vse analize zadnjega obdobja kažejo, da se mnogi lastniki premalo zavedajo svoje odgovornosti za gozd predvsem takrat, ko je treba opraviti potrebna gojitvena in varstvena dela. K temu veliko prispevajo socialne spremembe, ki se kažejo tudi spreminjanju socialne strukture lastnikov gozdov. Na eni strani se je kot posledica denacionalizacije povecal delež velike gozdne posesti, hkrati pa ni nobenih sprememb pri majhni in najmanjši posesti, ki se še naprej drobi. Majhna posest odvraca lastnika od celostnega gospodarjenja, saj so prihodki na taki posesti premajhni in zato za vecino lastnikov nezanimivi Pripravljenosti, da bi se majhni gozdni posestnilci povezovali za dosego boljših ekonomskih ucinkov je premalo, ni pa tudi skorajda nikakršne organizirane pobude za povezovanje. Pa vendar imamo institucije, ki brez sramu pobirajo clanske prispevke, malo ali nic pa ne storijo, da bi svojim clanom ponudile kaj uporabnega za njihovo gospodarjenje. Kljub nekajletnem obstoju se na podrocju gozdarstva še vedno borijo z otroškimi boleznimi Hkrati stagnira marsikje tudi gozdno zadružništvo. Javna gozdarska služba opravlja pomembno svetovalno delo, v okviru razpoložljivih materialnih možnosti še zagotavlja izvedbo najnujnejših gozdno gojitvenih in varstvenih del, vendar primerjave med nacrtovanim obsegom teh del in dejansko realizacijo marsikje ne vzbujajo zaupanja v njeno ucinkovitost. Nehote se kriticno porodi obcutek, da gozdarji v zasebnih gozdovih delamo marsikaj, vendar pa, ali res vse tisto kar bi lahko prispevalo k ucjnkovitejšemu gospodarjenju.z gozdovi. Tem vprašanjem bodo v letu 2005 posveceni tradicionalni gozdarski študijski dnevi. Tema Razvoj in perspektive gospodarjenja z zasebnimi gozdovi odpira možnosti za kriticno in celostno presojo našega strokovnega delovanja v zasebnih gozdovih pa tudi za ponovno opredelitev nekaterih razvojnih usmeritev, ki bodo v polni meri upoštevale nove posestne razmere v zasebnih gozdovih in spremenjeno socialno sestavo naših lastnikov gozdov. Prof. dr. Iztok WINKLER Znanstvena razprava GDK: S35 (497.12*12) (045) Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 Clwnges in the forest cover of the K arH forest IIWI7a~ement reg ion in the period 1830-2000 Domen ŠEBENJK*, Andrej BON CINA** Izvlecek: Šebenik,D., Boncina, A.: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 9. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. liL 15. Prevod v anglešcino Jana Oštir Avtorja prikazujeta spreminjanje gozdnatosti Kraškega gozdnogospodarskega obmocja na podlagi analize Krajepisne karte Primorja (Cana corografica del Litorale) iz leta 1830 ter podatkov o gozdnatosti do leta 2000. Leta 1830 je gozd pokrival 193% celotne površine obmocja, najmanj gozda je bilo v predelu Krasa (14,5%), nekoliko vec v Istri (20,8%), najvec pa v submediteransko-preddinarskem predelu obmocja (23,2%) . Površina gozda je bila mocno fragmentirana, saj 50% celotne gozdne površine predstavljajo zaplate, manjše od 1 ha, le 5% površine gozda pa zaplate s površino, ki je bila vecja od SO ha. Površina gozda se je povecevala zaradi pogozditev ter zarašcanja opušcenih kmetUskih površin, tako da je gozd leta 2000 pokrival že 55% celotne površine. Najbolj se je povecala gozdnatost na Krasu in najmanj v Istri. Trendi nakazujejo povecevanje gozdnih površin v Kraškem gozdnogospodarskem obmocju. Kljucne besede: zarašcanje, Kras, pogozdovanje Krasa, Kraško gozdnogospodarsko obmocje, Krajepisna karta Primorja, Abstract: Šebenik. D, Boncina, A.: Changes in 1he forest cover of the Karst forest management region in the period 1830 -2000. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No.9. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 15. Translated into English by Jana Oštir. The authors present the changes in the forest cover of the Karst forest management region on the basis of an analysis of the chorological map of the Littoral dating from 1830 and on the basis of data on the forest cover collected up to the year 2000. In 1830 the forest covered 19.3 o/o of the total area, the !east forest areas were in the Karst region (14.S %), somewhat more in Istria (20.8 %), while the most forested area was that of the sub-mediterranian pre-Dinaric region (23 .2 %). The forest was very much fragmented as patches smaller than 1 hectare accounted for 50 % of the total forest area and only S %of the forest area were patches larger than 50 ha. The area covered by forest increased due to afforestation and to the overgrowing of abandoned agricultural !and, so that in the year 2000 the forest accounted for as much as 55 % of the total surface. Forest cover increased most in the Karst region and least in Istria. Trends show that forest areas in the Karst forest management region will conlinue to increase. Key words: overgrowing, Karst, afforestation of the Karst, the Karst forest management region (FMR of Sežana), chorological map of the Littoral UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND SUBJECT DEFINITION Clovek je najprej naseljeval predele, kjer so bile razmere zanj naj ugodnejše, kasneje paje koloniziral tudi obmocja, ki so bila za kmetijsko rabo manj primerna. Kolonizacija je spremenila krajino ali jo celo degradi.rala -posebno zaradi požigalništva in pretirane paše v obmocjih, ki zaradi klimatskih, orografskih in talnih razmer niso bila ptimerna za takšno kmetijsko rabo. Ociten primer takšne rabe je Kraško gozdnogospodarsko obmocje. Zacetek intenzivne rabe tega prostora sega v obdobje halštata, ko so v obmocju živeli Ilirski Japodi, ki so bili poljedelci in živinorejci (HRŽENJAK 1953). Zaradi pretiranega krcenja in kmetijske rabe, predvsem paše drobnice (CEHOVIN 1 986), je bilo celotno obmocje nekaj stoletij skoraj povsem golo; Kras pa postane oznaka za morfološki tip pokrajine * D.Š., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin **prof. Dr. A.B .. univ. dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana Sebenik, D., Boncina , A.: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 za kamnito in domala brezgozdno površje, posejano 2 NAIVIEN RAZIS KA VE z vrtacami (GAMS 1998). 2 AIM OF THE STUDY Clovek se je zacel zavedati nepravilne rabe zemUišc šele takrat, ko mu je zacelo primanjkovati lesa kot vira energije in gradbenega materiala. V 19. stoletju se je prav zaradi pomanjkanja lesa porodila misel o ponovni pogozditvi Krasa. Tržaška obcina je že leta 1842 izdala odredbo o pogozditvi golicav s semenom domacih Ustavcev, ki pa ni uspela (CEHOVIN 1986, GAŠPERŠIC 1 WIN­KLER 1986). Šele leta 1859 je Josipu Kolle1ju uspel nasad s sadikami crnega bora pri Bazovici. V obdobju od 1859 do 1914 so s crnim borom pogozdili 10.842 ha kraških golicav (CEHOVIN 1986). Akcije pogozdovanja golih površin so bile tako obsežne, da so zanje izvedeli po vsej Evropi (GAŠPERŠIC 1 WINKLER 1986), mocno pa so vplivale tudi na razvoj idej o trajnostnem gospodarjenju. O obsežnosti pogozdovanja nam pricajo fotografije, pisni viri in današnje stanje gozdov. V Sloveniji se gozdnatost povecuje (Statisticni letopis Republike Slovenije 2000), vendar je obseg zarašcanja z gozdom med gozdno­gospodarskimi obmocji zelo razlicen. Površina gozdov se povecuje tudi na Krasu, ki je v zavesti Slovencev dolga leta veljal in delno še vedno velja za prispodobo gole površine. Zarašcanje z gozdom je odvisno od naravnih, družbenih in gospodarskih razmer. Za gozdarje in tudi celotno družbo je zanimivo, kako in zakaj se je gozdnatost spre­minjala. Gozdarji imamo za to povsem prakticne razloge; ce želimo namrec poznati in razumeti sedanje stanje gozdne vegetacije, moramo poznati njen dosedanji razvoj in preteklo rabo. Razlicni zgodovinski viri so lahko koristen pripomocek za spoznavanje zgodovine gozdov in gozdarstva. Za obmocje Krasa, za katerega domnevamo, da se je raba zemljišc mocno spreminjala, so na voljo razlicni viri o pretekli rabi zem1j išc, na primer Jožefinska merjenja (Knjiga III), franciscejski kataster, zemljiška karta, vojaške karte, itd. Eden izmed virov o rabi zemljišc na Krasu je karta Car ta corografica del Litorale iz leta 1830, ki je predmet naše raziskave (ŠEBENIK 2001). Karto je v Tržaškem arhivu našel Janko Žigon. Z raziskavo želimo ugotoviti površino in prostorsko razmesti tev gozdov na obmocju Kraškega gozdno­gospodarskega obmocja v letu 1830, primerjati gozdnatost po posameznih gozdnogospodarskih enotah in treh glavnih predelih obmocja med letoma 1830 in 2000 ter z analizo demografskih razmer pojasniti razloge za spreminjanje stopnje gozd­natosti v obdobju 1830-2000. ; ~~~~E DELA Glavni predmet raziskave je karta Carta coro grafi ca del Litorale (slika 1), v slovenskem jeziku Krajepisna karta Primorja. Karto smo v skenirani obliki dobili v Tržaškem arhivu (Archivio di stato di Trieste ). Ta karta nazorno prikazuje rabo zemljišc Slovenskega Primorja in Istre v letu 1830. Sestavljena je iz vecjega števila kart, od tega jih 26 pokriva tudi del sedanje slovenske države, in sicer vecji del Tolminskega in Kraškega gozdno­gospodarskega obmocja: slovensko obalo, Cicarijo, del Brkinov, celotni Kras, zahodni del Vipavske doline in Trnovskega gozda, Goriška Brda, Kanalsko dolino, Cerkno ter tolminsko in kobariško obmocje z Bovcem. Krajepisna karta Primorja je žal na razpolago brez tekstnega gradiva, zato smo vse informacije o površinah zemljišc po katastrskih obcinah ugotovili s pomocjo digitalizacije. Izvirna karta je v barvni obliki, izdelana v merilu 1:28.800. Na njej so izloeene površine naslednjih zemljiških kategmij: neplodna zemljišca, pesek in grušc, gozdovi, pašniki, travniki, njive, vinogradi, vodovje, naselja. Na karti je oznacena meja obmocja (Primmja) in meje katastrskih obcin. Zaradi velikega števila podatkov smo pri digitalizaciji razmejevali samo gozdne, negozdne in neplodne površine. Med negozdno površino smo v k lj ucili površine tra v nikov, pašnikov, nji v, vinogradov, rek, naselij in solin. V tej kategoriji seveda prevladujejo kmetijske (obdelovalne) površine . .Krajepisna karta Primorja ne pokriva celotnega Kraškega gozdnogospodarskega obmocja, zato smo vse površine digitalizirali po katastrskih obcinah. Celoten postopek digitalizacije smo opravili s Slika 1 · Izsek iz Krajepisne karte Prim01ja Fig11re 1: Section from the Chorofogical map of the Lit/oral Preglednica 1: Legenda Krajepisne karte Primorja Ta/;/t: 1: Legend of the Chorologica/ map of the Littoral pomocjo racunalniškega programa Mapinfo na obcine, ki jih zajema Krajepisna karta Primotja. Obmocni enoti Sežana Zavoda za gozdove Slo­Rezultate raziskave prikazujemo na ravni gozdno­venije. Pri primerjavi gozdnatosti Kraškega gospodarskih enot (GE), ki obsegajo eno ali vec gozdnogospodarskega obmocja med letoma 1830 katastrskih obcin, ter na ravni treh predelov in 2000 smo upoštevali samo tiste katastrske (stratumov). Celotno gozdnogospodarsko obmocje Sebenik, D . Boncina . A. Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 (GGO) smo namrec zaradi preglednosti razdelili na tri predele, predvsem glede na družbene (zgodovinske) in naravne (geološke, orografske, vegetacijske) razmere (slika 2): • Kras (GE Goriško, GE Kras I, GE Kras II, GE Vrhe); • Submediteransko-preddinarski predel (GE Brkini 1, GE Brkini II, GE Vremšcica, GE Trnovo, GE Cicarija); • Istra (GE Istra). Za primerjavo gozdnatosti med letoma 1830 in 2000 smo uporabili masko gozdov iz leta 2000 (GGN SEŽANA 2001 ), ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana. V obmocju smo analizirali tudi demografske spremembe v obdobju 1869-2000. Pri tem smo razlikovali urbano in podeželsko prebivalstvo. Za urbano smo opredelili prebivalstvo vecjih naselij oziroma naselij, ki so leta 1991 imela vsaj tisoc prebivalcev. Vsa ostala naselja smo opredelili kot podeželska_ Podatke smo zbrali iz Krajevnega leksikona Slovenije (1968, 1995). Ker Kraško gozdnogospodarsko obmocje ne pokriva vseh obcin v celoti, smo upoštevali samo tista naselja, ki so vkljucena v gozdnogospodarsko obmocje. 4 KRAŠKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOCJE 4 THE FOREST MANAGEMENT REGION OF SEŽANA 4.1 Naravne razmere 4.1 Natural conditions Kraško obmocje zajema jugozahodni del Slovenije. Razprostira se na površini 1.524,62 km\ kar predstavlja 7,5 % celotnega slovenskega prostora. Sega od morske obale v Istri do višine 1027 m na Vremšcici, oziroma 1028 m na Slavniku. Na vzhodu meji z GGO Postojna, na severozahodu in severu z GGO Tolmin, na zahodu meji z Italijo, na jugu pa s Hrvaško. Za obmocje je bila znacilna intenzivna raba kmetijskih zemljišc, prevladovala je reja prašicev, drobnice in govedi. V preteklosti je b1la kmetijska raba intenzivna tudi na manj rodovitnih tleh -na rendzinah Krasa in strmih pobocjih slovenske obale, sedaj pa je omejena na površine z globokimi in rodovitnimi tlemi. Za kras znacilna 3D6 gola, suha, kamnita pokrajina se hitro zarašca in tako izgublja svojo tradicionalno podobo. V vecjem delu obmocja prevladujejo apnenci s tipicnimi znacilnostmi kraškega sveta, manj je geološko, petrografsko in orografsko specificnih flišnih sedimentov (Brkini, Istra, obrobje Vipavske doline). V kraškema delu Primmja se fliš prepleta s tršimi apnenci, kar je omogocalo razvoj inten­zivnega kmetijstva. Kraško obmocje predstavlja posebnost tudi v klimatskem pomenu, saj je v južnem delu mocno izražen submediteranski, v severnem pa konti­nentalni vpliv. Za submediteranska podnebje so znacilne višje temperature, vecja vetrovnost, redek pojav snega in zmrzali, vecja sušnost, vec jasni ne in osoncenosti ipd. Kraško obmocje je heterogeno, zato smo ga glede na naravne in družbene dejavnike razdelili na tri predele (slika 2): • Kras; glavna znacilnost predela je tipicno kraški relief -vrtacasti ravnik z vmesnimi bolj ravnimi deli. Izlocen predel se zelo dobro ujema z novo geografsko regionalizacijo Slovenije (PERKO 1 ADAMIC 1998), po kateri je pokrajina Kras sestavni del sredozemske makroregije. V tej pokrajini je poprecni naklon terena 6,9 stopinj, poprecna nadmorska višina 334 m, gostota prebivalstva v letu 1991 pa je bila 44 preb./km2 (ibid). • Submediteransko-preddinarski predel; po­dobno je ta predel imenoval že Ilešic (1958). Po novi regionalizaciji pa v ta predel spadajo naslednje pokrajine (PERKO 1 ADAMIC 1998): ( 1) Brki ni in dolina Reke, (2) Podgorski Kras, Cicarija in Podgrajsko podgorje, (3) del Pivškega podolja in (4) del pokrajine Vipavska dolina (Vrhe). Za ta predel so znacilne višje poprecne nadmorske višine, in sicer 526 m (1 ), 587 (2) in 607 m (3) ter nekoliko vecji nakloni terena (7,5 do 11,5 stopinj), kar je skupaj z nekoliko bolj ostrimi klimatskimi razmerami vplivalo na opušcanje kmetijske rabe. Geološka podlaga je razlicna, prevladujeta pa apnenec in fliš. • Istra; krajino opredeljuje gricevnat svet uravnanih planot in polj. Izlocen predel oziroma gospodarska enota se dobro ujema s pokrajino Koprska Brda (PERKO 1 ADAMIC 1998). V primerjavi s prejšnjim predelom je v tem predelu GozdV 62 (2004) 9 Šebenik, 0 ., Benc ina , A. : Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocj a v obdobju 1830-2000 znatno nižja poprecna nadmorska višina terena (180 m), poprecni nagib pa zanaša 11,5 stopinj (ibid). Zaradi ugodnih klimatskih razmer, rodovitnosti in prisotnosti vode so bili v tem predelu idealni pogoji za naselitev. 4.2 Demografske in gospodarske razmere 4.2 Demographic and economic conditions V obdobju od 1868 do danes se je poseljenost mocno spreminjala (preglednica 2). Gostota prebivalstva je bila najvišja okoli leta 1910, ko je znašala 78 preb./km2. Žrtve prve in druge svetovne vojne ter medvojno in povojno izseljevanje so do leta 1961 gostoto znižale na slabih 65 preb./km2. Od leta 1971 do 1991 pa beležimo ponovno rast prebivalstva, v letu 1991 je gostota prebivalstva znašala 97 preb./km2 (Krajevni leksikon Slovenije 1968, 1995), Perko in Adamic (1998) pa navajata, da je gostota prebivalstva v sredozemski ma­kroregiji 106 preb./km2, vendar ta regija ne vkljucuje preddinarskega dela Kraškega gozdno­gospodarskega obmocja (Vremšcica), hkrati navajata zelo razlicno gostota prebivalstva (preb./ km2) po posameznih pokrajinah: 232 v Istri (Koprska brda), 65 v Pivškem podolju in Vremšcici, 48 v Brkinih in dolini reke, 44 na Krasu in le 19 na Podgorskem Krasu, Cicariji in Pograjskem podolju. Najocitnejši dvig števila prebivalstva beležimo v predelu Istre, v Brkinih pa se število prebivalstva stalno zmanjšuje. Rast prebivalstva je omejena predvsem na vecja naselja; izjema je predel Istra, kjer jo opažamo tudi na podeželju. Perko in Adamic (1998) navajata, da je bila rast prebivalstva v obdobju 1961-1991 razlicna po pokrajinah sredo­zemske makroregije, in sicer +9,5% na Krasu in kar +52,6% v Istri (Koprska Brda), medtem ko se je zmanjšala v Brki nih in dolini Reke ( -12,9%) ter v Podgorskem Krasu, Cicariji in Pograjskem pod olju ( -13,0% ). Za razumevanje procesa za­rašcanja je pomemben tudi podatek, da se je v sredozemski regiji, to je obmocju, ki se kar dobro ujema z obmocjem, ki je zajeto na Krajepisni karti Primmja, v obdobju 1961/1991 delež kmeckega prebivalstva zmanjšal na samo 5,3% celotnega prebivalstva. Za vecji del obmocja je znacilna dnevna migracija podeželskega prebivalstva v industrijska središca. Kljub temu pa se precejšen del tega prebivalstva ob redni zaposlitvi ukvmja s kmetij­stvom. Ker je bilo gozdov sorazmerno malo, je bila pridelava lesa vedno drugotnega pomena. Gozd so ljudje uporabljali predvsem za varovanje naselij pred btujo, pašo živine in drobnice ter pridobi vanje stelje in lesa za domace potrebe (ŠEBENIK 2001 ). 5 REZULTATI IN DISKUSIJA 5 RESULTS AND DISCUSSION 5.1 Razširjenost zemljiških kultur leta 1830 5.1 Land use in the year 1830 Z analizo Krajepisne karte Primorja smo ugotovili, da je gozd leta 1830 pokrival 19,3 o/o površine gozdnogospodarskega obmocja, kije bila vkljucena v analizo. Na preostali površini je prevladovala kmetijska(= negozdna) raba, 1 %celotne površine pa so predvsem zaradi velike skalovitosti opredelili kot neplodna zemljišca. Med gospodarskimi enotami so opazne znatne razlike v stopnji gozdnatosti leta 1830. Najmanjša stopnja gozdnatosti (preglednica 3) je bila v GE Goriško, GE KrasI, GE Kras II, najvecja pa v GE Vrbe, GE Brkini I in GE Brkini IL Razlogi za razlicno gozdnatost so v naravnih razmerah in takratni poseljenosti posameznih gospodarskih enot. Preglednica 2: Število in gostota prebivalcev v Kraškem gozdnogospodarskem obmocju v obdobju 1869-1991 (Krajevni leksikon Slovenije 1968, 1995) Table 2: Nwnber of inhabitants and popufation density in the Karst FMR (FMR of Sežana) in the period 1869-199/ (Lex icon of place name s in Slovenia 1968, ]995) Leto 1869 1900 1910 1931 1961 1971 1981 1991 Štev. prebivalcev 98705 113203 119555 116505 98786 105155 116585 122694 Gostota poseljenosti (preb./km2) 64,7 74,2 78,4 76,4 64,8 69,0 76,5 80,5 Sebentk D., Boncina , A . SpreminjanJe gozdnatos1t kraškega gozdnogospodarskega ob m ocja 11 obdobju 1830-2000 ------·---­ S l i l-.~t 2: Predeli in gozdnogospodarske enote v Kraškem gozdnogospodarskem obmocju Fu.! lll't .2 Regions and j01·esr management unit s of the Karst Forest management reg ion ( FMR of Sežana) Gospodarske enote Goriško, Kras 1 ter Kras II so si med seboj podobne glede na orografske in demografske razmere, zato je bila tudi stopnja gozdnatosti skoraj enaka. Leta 1830 je bila gozdnatost v GE Goriško 13,7 %, GE Kras I 12,5 %, GE Kras II pa 14,5 %. Na tem obmocju so se ljudje preživljali predvsem s kmetijstvom. Paša drobnice in govedi je bila intenzivna (HRŽENJAK 1953), kar je vzrok za majhno površino gozdov. Visok delež gozdov v GE Vrhe (44,1 %) lahko p1ipišemo razgibanosti in neprimernosti terena za kmetijsko rabo pa tudi majhni površini enote, ki je vkljucena v raziskavo, saj Kraj epi sna karta Primmja vkljucuje le manjši del te gospodarske enote. Gospodarski enoti Brkini I in Brkini II sta zaradi geoloških, geografskih in klimatskih razmer posebnost sredi kraškega sveta. Ostrejše podnebne razmere, razmeroma slaba rodovitnost zemljišc in razgiban teren so vzrok za vecjo gozdnatost, ki pa leta 1830 vseeno ni presegla 30 % celotne površine. Gozdnatost v GE Brkini 1 je bila 27,5 %, GE Brki ni Il pa 28,8 %. V tem obmocju so se ljudje preživljali predvsem z živinorejo, zato je bila paša sorazmerno intenzivna. Nizka stopnja gozdnatosti v GE Istra (20,8 %) je posledica in ten zi vnega poljedelstva in za kmetijstvo ugodnih orografskih razmer. Gostejša poselitev in ugodne klimatske in orografske razmere so bile vzrok, da so med kmetijskimi zemljišci prevladovale njive, po cemer se to obmocje znatno razlikl~e od preostalih gospodarskih enot, kjer so med kmetijsko rabo prevladovali pašniki. Gozd se je obdržal predvsem na bolj strmih, za kmetijstvo neustreznih predelih. Na podlagi analize digitalizirane Krajepisne karte Primorja karte ugotavljamo, da je bila gozdna površina mocno razdrobljena (preglednica 4). Polovico celotne površine gozda predstavljajo zaplate s površino, ki je bila manjša od enega ~ 40% L---­-·-··-· o ~ c '1::j 30% -i­ -··· N o ! Slika-+: Spreminjanje gozdnatosti o 20% v Kraškem GGO v obdobju 1830 -2000 (Podatki od leta 1880 do 10% 1910 so povzeti po ŽUMER 1976) FiFurc 4: Changes in the forest 0% cover in the Karst FMR (FMR of 1820 1850 1880 1910 1940 1970 2000 Sežana) in the period 1880 -2000 (data from 1880 to 1910 are from ŽUMER 1976) Leto GozdV 62 (2004) 9 361 Sebenik, 0 ., Bonc ina , A.: Spremmjan1e gozdnatosti kraskega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 18.30-2000 ·-----­ • Gozdna površina _ Meja obmocja. ki ga pokriva Carla cnrogra.fica del Litorale -MejaGE Slika l Površina gozdov v Kraškem gozdnogospodarskem obmocju v letu 1830 Fit: Im' 3: Forest area in the Karst forest management reg ion in 1830 hekta1ja. Najvecja stopnjo razdrobljenosti gozdne I, Brkinih II in Cicariji. Manjša razdrobljenost površine smo registrirali v gospodarskih enotah gozda je opazna predvsem v obmocjih, ki so bila Istra, Goriško in KrasI, najmanjšo pa na v Brkinih za kmetijsko rabo manj primerna. -!-------------------------·~ ------------------------~ ~-----------J 60% 50% -------·------··-····-----·--------·----·-·-······---·-­ Šebenik, O., Bonc ina . A.: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocj a v obdobju 1830-2000 Pregledni ca 3: Primerjava zemljiških kultur po gozdnogospodarskih enotah v Kraškem GGO v letih 1830 in 2000 Table 3: Comparison of /and use by forest management units in the Karst FMR (FMR of Sežano) in the years 1830 and 2000 3a) v hektarjih GGE Stanje 1830 Stanje 2000 Gozd Negozdno Neplodno Skupaj Gozd Ne gozdno Neplodno Skupaj Goriško 1.311,7 8.228,8 28,1 9.568,6 6.130,2 3.373,8 64,6 9.568,6 Kras 1 2.488,0 17.402,5 78,5 19.969,0 11.120,6 8.786,1 62,3 19.969,0 Kras II 1.670,1 9.846,3 41,2 ll.557,6 6.338,3 5.106,4 112,9 11.557,6 Vr he 726,6 913,2 7,7 1.647,5 1.126,2 518,8 2,5 1.647,5 Brkini 1 2.392,6 6284 27,8 8.704,4 5.867,2 2.814-,0 23,2 8.704.4 Brkini II 3.337,8 8.091,9 175,3 11.605,0 8.187,8 3.351,8 65,4 11.605,0 Cicarija 3.075,6 14-.4-18,5 126,6 17.620,7 10.510,9 7.077,3 32,5 17.620,7 Istra 7.140,8 26.529,2 664,8 34.334,8 14.123,9 19.527,0 683,9 34.334,8 Skupaj 22.143,2 91.714,4 1.150,0 115.007,6 63.405,1 50.555.1 1.047,4 115.007,6 3b) v% GGE Stanje 1830 Stanje 2000 Gozd Negozdno Neplodno Skupaj Gozd Negozduo Neplodno Skupaj Goriško 13,7 86,0 0,3 100,0 64,1 35,3 0,7 100,0 Kras 1 12,5 87,1 0.4 100,0 55,7 44,0 0,3 100,0 Kras II 14,5 85,2 0,4 100,0 54,8 44,2 1,0 100,0 Vr he 4-4-,1 55,4 0,5 100,0 68,4 31,5 0,2 IOO,O Brkini 1 27,5 72,2 0,3 100,0 67,4­ 32,3 0,3 100,0 Brkini LI 28,8 69,7 1,5 100,0 70,6 28,9 0,6 100,0 Cicarija 17,5 81,8 0,7 100,0 59,7 40,2 0,2 100,0 Istra 20,8 77,3 1,9 100,0 41,1 56,9 2,0 100,0 Skupaj 19,3 79,7 1,0 100,0 55,1 44,0 0,9 100,0 Pregl ednica 4: Velikostna struktura gozdnih zaplat v 5.2 Spreminjanje rabe zemljišc Kraškem gozdnogospodarskem obmocju v letu 1830 v obdobju 1830-2000 Table 4: Size structure offorest patches in the Karst FMR 5.2 Changes in land use in the period (FMR of Sežana) in the yenr 1830 1830-2000 Razdrobljenost. gozdnih površin Velikosti razredi gozdnih zaplat (ha) Delež celotne gozdne površine(%) o-0,5 35 0,5-1 15 1 -3 21 3-5 6 5-10 7 10-20 7 20-50 5 50-100 2 100 in vec 3 Rabo zemljišc iz leta 1830 (Krajepisna karta Primmja) smo prime1jali s podatki o gozdnatosti iz leta 2000 (ZGS 2000). Ker KI·ajepisna karta Primorja ne pokriva celotnega gozdnogospo­darskega obmocja, smo analizirali spreminjanje rabe zemljišc le na tistem delu obmocja , ki je p1ikazan tudi na karti iz leta 1830; to je 115.007,6 ha oziroma 75,4 % celotnega gozdnogospodarskega obmocja . Primerjava kaže, da se je zemljiška raba bistveno spremenila. V obdobju 1830-2000 se je stopnja gozdnatosti povecala od 19 % na 55 % celotne površine, delež negozdnih (kmetijskih) površin pa se je v obdobju 170 let zmanjšal iz 80% na 44% celotne površine. Izjemno povecevanje gozdnatosti povezujemo z izseljevanjem podeželskega pre- Sebenik, D .. Bencina. A. · Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 -... .. ­ bi valstva, op ušcan jem paše in druge kmetijske rabe ter s pogozdovanjem (slika 5). Zaradi socialnih sprememb po zadnji svetovni vojni (deagrarizacija) se je pricel gozd iz gozdicev avtohtonih listavcev in delno tudi iz borovih kultur, ki so bile osnovane v drugi polovici 19. stoletja, širiti na opušcene kmetijske površine in kmetijske površine z ekstenzivno pašo. Sedaj je zarašcanje tako intenzivno, da Kras izgublja svojo tradicionalno podobo. Iz nasadov crnega bora in ostankov gozdov nastajajo strnjeni kompleksi gozda z vec tisoc hektarji (Cicarija, Brkini); gozdnatost pa v nekaterih gospodarskih enotah že presega 65 % celotne površine. Že Gašperšic in Winkler ( 1986) sta v svoji študiji Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasa prikazala, da je zarašcanje kraškega obmocja posledica družbenih, gospodarskih in socialnih sprememb, pri tem pa tudi opozorila na vpliv spreminjanja živinskega fonda (opušcanje paše) na intenzivnost zarašcanja. Intenzivnost zarašcanja namrec ne moremo pojasniti s skupnim številom prebivalstva, saj se je število prebivalcev povecalo. Ob tem je zanimivo, da se ohranja tudi število po deželskega pre bi vals tva, mocno pa se je spremenila socialna struktura prebivalstva, saj se je drasticno zmanjšal delež kmeckega prebivalstva. Intenzivnost zarašcanja v analiziranem obdobju 1830-2000 se med posameznimi predeli Kraškega obmocja opazno razlikuje. Najbolj intenzivno zarašcanje zasledimo v gospodarskih enotah Goriško, Kras l in Kras II; nekoliko manjše v Cicariji, najmanjše pa v Brkinih I, Brkinih Il, Istri in Vrheh. Rezultati so presenetljivi, saj kažejo, da se je gozdnatost najbolj povecala v tistih gospo­darskih enotah, kjer je bila stopnja gozdnatosti leta 1830 najnižja. V GE Goriško, GE KrasI in GE Kras Il in Vrbe je gozd leta 1830 pokrival le 14,5 % celotne površine, prisoten je bil le v bližini naselij in v odrocnih -za kmetijsko rabo neprimernih krajih. Ugotovljena gozdnatost je nižja kot jo na primer Perko in Adamic (1998) omenjata pri opisu pokrajine Kras, kjer naj bi bila najnižja gozdnatost v 19. stoletju, ko naj bi gozd pokrival 15 do 20% površine. Do leta 2000 se je gozdnatost tega predela povecala kar na 57,8 o/o celotne površine. Submediteransko-preddinarski predel, še posebno pa gospodarski enoti Brki ni I in Brkini Il, je bil od nekdaj najbolj gozdnat v Kraškem gozdnogospodarskem obmocju; leta 1830 je gozdnatost znašala 23,2 % in se v analiziranern obdobju povecala na 64,8 %celotne površine. Gozd je pokrival predvsem strma pobocja in ozke grape, kjer je bila obdelava zemlje najtežavnejša. Razvoj kmetijstva so omejevali naklon terena, ostrejša klima ter delno tudi razmeroma sprana in kisla tla. Zaradi intenzivnega izseljevanja iz podeželja se je gozd hitro razširil na opušcene kmetijske površine. V GE Istra je povecanje gozdnatosti v obdobju 1830-2000 najmanjše. Gozdnatost je narasla z 20,8 % na 41,1 %. Del gozdov so verjetno izkrcili po letu 1830; to nakazuje p1isotnost mladih sestojev na košenicah, predvsem pa kataster iz leta 2000, ki v posameznih predelih te gospodarske enote prikazuje nižjo gozdnatost, kot je bila v letu 1830. Tudi slika 5 kaže,_da so bile nekatere gozdne za plate, evidentirane na karti iz leta 1830, kasneje jzkr·cene. Krajepisna karta Primorja pokriva samo majhen del celotne GE.Vrhe; ugotovljena visoka gozdnatost je posledica strmega in za obdelavo neprimernega terena. V delu GE Vrhe, ki je vkljucen v analizo, so leta 1830 prevladovali vinogradi, danes pa te površine pokriva gozd. Kmetijske površine so se ohranile le na ravninskem delu v bližini naselij. 6 RAZPRAVA 6 DISCUSSION Intenzivno zarašcanje kmetijskih povrsm ni znacilno le za Kraško GGO, temvec gre za splošno znacilnost predvsem obrobnih predelov Slovenije. Ker je bilo za GGO Tolmin izdelana podobna analiza (LEBAN 1998; GON TOLMIN 2001), je zanimiva primetjava rezultatov o spreminjanju gozdnatosti v obeh obmocjih (preglednica 5). Gozdnatost na Tolminskem je bila leta 1830 znatno višja (za 50%), medtem ko je danes višja le za 10 %. Iz preglednice 5 je mogoce zato razbrati, Prcgkdnica 5 Primerjava spreminjanja gozdnatosti v Kraškem GGO in GGO Tolmin v letih 1830 in 2000 TaiJ/e 5: Comparison of changes in the forest cover in the forest management regions of Sežana and Tolmin in the years 1830 and 2000 GGO Leto 1830 2000 Indeks Kraško GGO 19,3 o/o 55,1% 2,8 Tolmin 30,1 o/o 62,2% 2,1 Šebenik, D .. Bencina , A.: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 KRAŠKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOCJE PIU~IF.RJ ,\I "A C:Ol-JI:"ATOSTI ~lEl> LETO>.JA 18.'0 1:" lOOtl • GOZD:O.ATOI/KIJUl'NOV LErU 18 .<0 la:] GOZD).,\ TO IZK!.JL'l'NO V LETU 1000 • \ ;OZON,\ Tt> V I.J:"fU 18.10 IN I.ETLI ~IO'JIJ 0 KMETIJSK.·\ Ilo: !lST•\I. A I'OVR~I ~A -~t f, MGI" -~lU •\ 01:1)..10C"H. KI GA I'OKI!IV•\ l "ART.I COR()GR.IFICA Df."l. UTORAIJ. Sl ika 5: Gozdnatost Kraškega gozdnogospodarskega obmocja v letih 1830 in 2000 Fi~ure 5: Forest cover in the Km·st forest management reg ion ( FMR of Sežana) in the years 1830 and 2000 da je bilo zarašcanje v Kraškem gozdnogospo­darskem obmocju intenzivnejše. Zarašcanje kmetijskih površin se še vedno nadaljuje-predvsem zato, ker vecina podeželskega prebivalstva ni vec odvisna od kmetijske dejavnosti. Trendi nakazujejo povecevanje gozdnatosti in nadaljnje spreminjanje tradicionalnih krajinskih podob. Zarašcanje, ce ga presojamo po ekoloških kriterijih, ne predstavlja nikakršnega problema. Za gozdarsko službo predstavlja dodatno delo in probleme pri obvladovanju vse vecje površine pionirskih gozdov v Sloveniji. Zarašcanje Krasa in drugega obrobja Slovenije (Tolminska, Postojnska, Kocevska itd.) pa je ob istocasni gospodarski, demografski in politicni centralizaciji države vsaj vprašljivo, ce že ne problematicno-še posebno z vidika gospodarsko in demografsko skladnega, policentricnega jn trajnostnega razvoja Slovenije. 7 POVZETEK Da lahko razumemo današnje stanje gozdov, je zelo pomembno poznati njihovo preteklost. Zgodovina razvoja gozdov nam je pomembno izhodišce za nacrtovanje. V Tržaškem arhivu (A.rchivio di Stato di Trieste) so našli geografsko karto Carta corografica del Litorale (Krajepisna karta Pri­morja), ki prikazuje rabo zemljišca oziroma zemljiške kulture v letu 1830. Dobljena karta je poleg Jožefinskih merjenj (Knjiga III.) in fran­ciscejskega katastra eden od starejših virov rabe prostora na Slovenskem. Karta pokriva vecji del Tolminskega in Kraškega gozdnogospodarskega obmocja ter celotno Istro. Zaradi obsežnosti podrocja, ki ga karta pokriva, smo se z analizo omejili samo na Kraško gozdno­gospodarsko obmocje. Z digitalizacija Krajepisne Sebenik . D .. Boncina. A : Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 karte Primorja smo izlocili gozdne in neplodne površine, vso ostalo površino pa smo ocenili kot negozdno površino, ki vkljucuje travnike, pašnike, njive, vinograde in sadovnjake, reke in naselja. Krajepisna karta Primorja ne pokriva celotnega GGO, zato smo vse površine digitalizirali po katastrskih obcinah in jih zaradi preglednosti združili po posameznih gozdnogospodarskih enotah. Delež gozdnih površin v letu 1830 je bil nizek. Za celotno gozdnogospodarsko obmocje je znašal dobrih 19 %, v letu 2000 pa je bil delež gozdov 55 %. Glavni vzrok za povecevanje gozdnatosti obmocja je bilo obsežno pogozdovanje in padec števila podeželskega prebivalstva ter z njim povezano opušcanje kmetijskih površin. Kraško gozdnogospodarsko obmocje smo zaradi boljše preglednosti razdelili na tri predele: • Kras: Glavna znacilnost predela je tipicno kraški relief-vrtacasti ravnik z vmesnimi bolj ravnimi deli. Apnencaste skalovito površje je danes že mocno porašceno. Gozdnatost se je v dobrih 170 letih povecala iz 14,5 %na 57,8 %. • Submediteransko-preddinarsk.i predel: Sestav­ljeno je iz treh krajinskih enot: doline Reke in Bistriškega, Brkinov in Kraško preddinarskega primorja. Dolina Reke in Bistriško ter Kraško­Preddinarsko Primorje je kraški svet, medtem ko je za Brkine znacilna tipicna krajina mehkih flišnih kamenin. Razgiban teren, višje nadmorske višine in sorazmerno ostre podnebne razmere so vplivale na opušcanje kmetijske pridelave in paše. Na splošno je celotno obmocje sorazmerno obilno porašceno z gozdnim drevjem. Gozdnatost je od leta 1830 narasla iz 23,2 %na 64,8 %. • Istra: Krajino opredeljuje gricevnat svet uravnanih planot in polj. Zaradi dobrih klimatskih razmer, rodovitnosti in prisotnosti vode so bili tukaj idealni pogoji za naselitev. Gozdnatost obmocja je od leta 1830 narasla iz 20,8 % na 41,1 %, kar pa je manj kot v ostalem obmocju. Gozd je bil verjetno dodatno skrcen po letu 1830. To nam potrjujejo mladi sestoji, kataster iz leta 2000 ter p1imerjava maske gozdov v letih 1830 in 2000. Trendi nakazujejo, da se bo zarašcanje Kraškega gozdnogospodarskega obmocja še nadaljevalo, tako da lahko v obmocju pricakujemo vecje strojene gozdne komplekse. 8 SUMMARY If we wish to understand the present state of the forest, it is very imp011ant to be aware of its past. The history of forest development is an important starting point for planning. In the gulf of Trieste (Archivio di Stato Trieste) the geographical map Carta corografica del Litorale (Chorological map of the Littoral) was found and it shows the [and use in the year 1830. The map represents --together with Joseph II's ]and survey (Volume III) and the Franciscan cadastre -one of the oldest sources illustrating land use in the Slovene territory. The map covers the larger area of the forest management regions of Tolmin and Sežana as well as the whole of Istria. Because of the size of the land covered by this map, we have limited the analysis solely to the Karst forest management region (FMR of Sežana). By digitalising the Chorological map of the Littoral we have eliminated the forest areas and unproductive land; the rest of the area bas been considered as non-forest areas whicb include meadows, pastures, fields, vineyards and orchards, rivers and settlements. The Chorological map of the Littoral does not cover the whole of the forest management region, therefore all areas have been digitalised by cadastral communities and have been linked by forest management units. The portion of forest areas in the year 1830 was small. It was slightly above 19% for the whole forest management region, while in the year 2000 it amounted to 55 %. The main reason for the increase in forest cover are social and demographic changes, abandoning of pasture and afforestation with the black pine. The Karst forest management region (FMR of Sežana) has been di vi ded into three parts for the sake of clarity: the Karst, the sub-mediterranian pre­Dinaric region and Ist1ia. -The Karst region: its main characteristic is a typical karstic relief-a karst plain with sinkholes and some more level areas. The rocky limestone terrain has become quite strongly overgrown. In 170 years the forest cover has increased from 14.5 %to 57.8 %. -The sub-mediterranian pre-Dinaric region: it is composed of three landscape units: the valley of the river Reka; the Bistriško region and the pre­dinaric littoral of the regions Brkini and Karst. The Šebenik, D., Bonc::ina . A.: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega obmocja v obdobju 1830-2000 valley of the Reka, the Bistriško region and the Karst pre-dinaric littoral are karstic landscapes, while the region Brkini is a typical landscape of soft flysch stone material. The broken relief, high altitudes and rather harsh climatic conditions were the factors which influenced the abandoning of agricultural production and pasture. In general the whole region is rather intense1y covered with forest trees. Since 1830 the forest cover has increased from 23.3% to 64.8 %. -The region of Istria: this is a Iandscape of hilly levelled plains and fields . Due to good climatic conditions, fertility of the soil and the presence of water this region offered ideal conditions for settlements. The forest cover of Isllia has increased from 20.8% in 1830 to 41.1 % which represent<; slower growth than in the other regions. There were probably additional cuts of the trees in the forest sametime after 1830. This is confirmed by young stands, the cadastre from the year 2000 and by a compruison of forest co ver in the years 1830 and 2000. Trends show that the increase of forest cover in the forest management region of Sežana will continue to increase and that we can expect larger contiguous forest complexes in the area. 9 VIRI 9 REFERENCES Carla corografica del Litorale. 1830. Archivio di stalo di Trieste, Trst. CEHOVIN, S., 1986. Kraško gozdnogospodarsko obmocje. Sežana, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa: 36 str. GAMS, 1., 1998. Zgodovina raziskovanja Krasa na Slovenskem. V: Greografija Slovenije (Gams, I., Vrišer, I. edts.), Slovenska matica, Ljubljana. str. : 55-90. GAŠPERŠIC, F. /WINKLER., I. 1986. Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasa. Gozdarski vestnik 44. GGN Sežana 2001. Gozdnogospodarski nacrt obmocja za dobo 2001-2010. Sežana, ZGS Sežana. GGN Tolmin 2001 . Obmocni gozdnogospodarski nacrt za Tolminsko gozdnogospodarsko obmocje 2001-2010 (osnutek). Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Tolmin. HRŽENJAK, J., 1953. Slovensko Primorje in Istra. Beograd, RAD: 662 str. Krajevni leksikon Slovenije. 1968. Ljubljana, DZS: 487 str. Krajevni leksikon Slovenije. 1995. Ljubljana, DZS: 638 str. LEBAN. F., 1998. Analiza zarašcanja v Obmocni enoti Tolmin. Višješolska diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 40 str. Maska gozdov gozdnogospodarskega obmocja Sežana 2000. 2000. Sežana. Zavod za gozdove Slovenije, obmocna enota Sežana. PERKO, D./ ADAMIC, M.O., 1997. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Atlas Slovenije v sliki in besedi. Založba Mladinska knjiga, 735 str. Statisticni letopis Republike Slovenije 2000. 2000. Ljubljana: 687 str. ŠEBENIK, D., 2001. Analiza zarašcanja v obmocni enoti Sežana. Diplomsko delo. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 50. str. ŽUMER, L., 1976. Delež gozdov v slovenskem prostoru. Srrokovna in znanstvena dela. Ljubljana: 259 str. Znanstvena razprava GDK : 323 .13+360 (045) Kombinirani stroji za secnjo in spravilo lesa Harwarders Boštjan KOŠIR* Izvlecek: Košir, B.: Kombinirani stroji za secnjo in spravilo lesa. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 9. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini , cit. lit. 8. Prevod v anglešc ino: Jana Oštir. Obravnavane so morfološke znacilnosti kombiniranih strojev za secnjo in spravilo lesa. V podatkovni bazi smo upoštevali Je kolesne stroje z maso nad 13.500kg in izracunali povprecja nekaterih tipicnih znacilnosti . Narejene so primerjave z zgibnimi polprikolicarji in posebnimi stroji za secnjo . Izracunane so skupne motnje površine in skupne obremenitve tal pri spravilu z zgibnimi traktorji ter s sistemom strojne secnje s kombiniranim strojem ter dvema strojema -strojem za secnjo in zgibnim polprikolicarjem. Kljucne besede: strojna secnja, kombinirani stroji, vplivi na tla Abstract: Košir, B.: Harwarders. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 8.Translated into English by Jana Oštir. The article treats the morphological characteristics of harwarders. In the data base only wheeled machines with a weight above 13,500 kgs have been examined. The average values of some of their typical characterislics have been calculated. Comparisons have been made with forwarders and harvesters . Calculations have been made of total soil disturbances and of total load on ground for steering-frame skidders, for mechanized cutting with one machine (harwarder) and for operations emp\oying two machines -harvester and forwarder). Keywords: cuHo-length, forvester, harwarder, impact on soil UVOD INTRODUCTION Kombinirani stroji za secnjo in spravilo lesa so se pojavili pred nekaj leti kot tehnološki poizkus racionalizacije strojne secnje in spravila lesa. Koncept je bil zanimiv in je pokazal vec prednosti pred starejšimi sistemi, pri katetih so uporabljali pri strojni secnji dva stroja: enega za secnjo in drugega za spravilo lesa. Sistem enega samega kombiniranega stroja zahteva manjša vlaganja v nabavo stroja in v samo organizacijo dela. V dosedanjih razpravah o strojni secnji smo se teh strojev le bežno dotaknili (KOŠIR 2002a, 2004), zato smo si zadali nalogo, da jih nekoliko podrobneje osvetlirno. Podobno je tudi z vpra­šanjem vplivov na gozdna tla, ki srno jih že obravnavali (KOŠIR/ROBEK 2000, KOŠIR 2002b), zato smo razpravo o njih nadaljevali z vidika uvajanja novih strojev. 2 METODA 2 METHOD Tehnicne znacilnosti sodobnih strojev za secnjo in spravilo lesa sistematicno spremljamo po l. 2001 (projekt Tehnologija pridobivanja lesa in vplivi na gozdno okolje, projekti GZS) in jih vnašamo v podatkovno bazo. Podobno pocenjarno s podatki o ucinkih razlicnih strojev za secnjo in spravilo pri strojni secnji. Zanimajo nas predvsem ta'iinicne znacilnosti, ki jih objavljajo proizvajalci strojev. Pri nekaterih tipih imamo v bazi vec razlicic (npr. razlicne velikosti koles, razlicne zmogljivosti secnih glav), ce pa proizvajalec teh možnosti ne omenja, možnih razlicic ne upoštevamo. Podatkovna zbirka je v nastajanju in jo nenehno dopolnjujemo. Glede na to, da imamo zbrane podatke za stroje z razlicnimi masami in zmogljivostmi smo za to primerjavo vzeli med stroji za secnjo in zgibnimi polptikolicarji samo tiste, ki imajo maso vecjo od * dr. B. K. univ.dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov~jive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana ____ Kosw, B · ~~~ in i r~ st~~a sec njo in spravilo lesa P1cgktln1LJ 1 Nekaj znacilnosti stroje_v v izracunu obremenitev tal pri spravilu lesa z lha goz.dne površine . Ta/Jfe 1: Some characteristics of machllles in the cafculation of total load 011 ground at cutting and H:ood extractwn on 1 ha forest area Dolžina S irina Višina Masa Gume širina Koles Tovor Doseg Tip Length Width Heigth Weigth Tyres No. of Reach Load wlteels m m m kg m kg Stroj za secnjo 1 Harvester 6,45 2,75 3,95 16.900 600 6 10,0 Zgibni polprikolicar 1 Forwarder 9,ll 2,73 3,78 15.900 600 8 14.000 9,2 Kombinirani stroj 1 Harwarder 9,22 2,80 3,95 19.800 600 8 11,0 13.000 Zgibni traktor 1 Skidder 5,40 2,20 2,75 6.000 soo 4 4.500 20* *Povprecna razdalja zbiranja na lahkem terenu -Average bunching distance on easy terrain 13.500kg, kar je najmanjša masa kombiniranih strojev v naši bazi. Za namene tega prispevka smo razmislili o tem, katera možnost: uporaba dveh strojev (stroj za secnjo z zgibnim polprikolicmjem) ali uporaba enega stroja (kombinirani stroj za secnjo in spravilo lesa) je glede vpliva na tla ustreznejša. Napravili smo model spravila (in secnje s kombiniranim strojem) za primer secnje iglavcev v sestojn z jakostjo secnje 60m3/ha. Ostale podmene so v preglednici l. Prime1jali srno teoreticne obremenitve tal zaradi secnje in spravila lesa z razlicnimi tehnologijami. Kot p1imer smo vzeli tehnologijo kratkega lesa in jo primerjali z tehnologijo mnogokratnikov pri iglavcih. Primetjali smo en kombinirani stroj .. ~ dvema st:rojema pri strojni secnji , obe tehnologiJI pa s spravilom z zgibnim traktorjem (šteli smo, da je obremenitev tal prj secnji z motorno ž~go zanemarljiva). Znacilnosti strojev oz. P?da..,tkl z~ izracun so v preglednici l. Dovolili smo SJ sestevat1 tlake strojev, da bi dobili linearna razmerja me~ posameznimi obremenitvami. Beležili smo tudt število prehodov posameznega stroja ter izracu~lali moteno ter površino zbij anja taL Izracun je okvire~ in ne upošteva razlicnih premikov stroja zaradi obracanja v sestoju. Prav tako smo pri vsakem ciklusu racunali obremenitve z najvecjim do­voljenim bremenom in nismo upoštevali morebitni~ preobremenitev (vecji tlaki strojev na tla, manJ prehodov) ali neizkorišceneg_a prostora za breme (manjši tlakt, vec prehodov stroja). Pri izra~ cunu obremenitev nas je bolJ zanimal logicni potek spravila: kot dejanske obremenitve tal, kl so v resnici mocno odvisne od lastnosti tal in jih je najbolje izmeriti pri dejanskem poteku dela. Predpostavili smo, da ima stroj za secnjo tlak 78kPa, neobremenjeni zgibni polpriko­licar 58kPa, obremenjeni pa 122kPa. Zgibni traktor je imel v izracunu obremenitev 55k.Pa Slika 1: Kombiniran stroj Valmet Combi 801 (slika proizvajalca_) Figure : Valmet 801 Comhl per­forming (producer's photo) r-.r...".rl\1 Ro? ( ?004) 9 Kosir. 8 .: Kombmiran1 stroj1 za secnjo m spravilo lesa pri prazni voznJt in 130kPa pri polni vožnji. Kombinirani stroj je v izracunu imel obremenitev 59kPa (neobremenjen) oz 113kPa (obremenjen). Obremenitve pri posameznih vožnjah smo seštevali in tako dobili skupno obremenitev pri spravilo lesa s površine lha. 3 REZULTATI 3 RESULTS Kombinirani stroji za secllJo in spravilo lesa združujejo funkcije strojev za secnjo in zgibnih polprikolicatjev. Tudi njihova sestava kaže na podobnosti z obema skupinama strojev. Namen njihovega razvoje je, da se nadomesti dva stroja z enim, ki bi opravljal vse funkcije stroja za secnjo in zgib nega polprikolicarja. V si so z gibne kon­strukcije. Zadnji del je namenjen bremenu in je podoben zadnjemu delu zgibnega polprikobcarja. Na prvem delu so namestili vrtljiva kabino z dvigalom in glavo za secnjo ter motor (slika 1 ). Ti stroji lahko podrejo drevo in izdelajo sortimente, opravijo nakladanje na prostor za tovor in nato les odpeljejo do gozdne ceste, kjer ga razložijo oz. sortirajo v skladovnice. Trd oreh pri tem razvoju je bila sprememba glave · za secnjo, ki prvotno ni namenjena prekladanju lesa, ceprav je mogoce z noži za kJešcenje posamezne kose lesa tudi preložiti. Glava za secnjo pri kombiniranih strojih ima torej dva namena: podreti drevo in izdelati sortimente in biti hkrati dovolj ucinkovita p1i nakladanju oz. razkJadanju lesa. Nakladanje in razkladanje lesa lesa je pri teh strojih kriticno opravilo, ki je zamudnejše kot pri zgibnih polplikolicarjih, ki imajo klešce prirejene le za ta namen. Razvoj kombinirane secne glave zato zanesljivo še ni koncan . Secna glava Valmet 335 DUO, kijo uporablja Valmet 801 Combi (slika 1) dobro kaže razvoj v smeri dvojne rabe secne glave. Poleg posebne secne glave, se spreminja tudi nakladalni prostor. Ta je lahko gibljiv v vertikalni in horizontalni smeri tako, da se nekoliko prilagaja smeri osi podrtega drevesa, ki ga secna glava obdeluje. Ta možnost pomeni, da lahko secna glava hkrati s klešcenjem drevesa izdelane sortimente naklada neposredno na prostor za tovor. Sortimenti ne padajo na tla ob stroju kot pli obicajni strojni secnji, od koder jih je potrebno nato spet pobrati in naložiti, temvec padajo neposredno na prostor za tovor. Seveda ima tak nacin dela tudi slabosti. Primeren je predvsem za sestoje, kjer ne pricakujemo zelo veliko število razlicnih sortimentov kot so npr. zgodnejša redcenja ali enomerni sestoji brez velike mešanosti drevesni vrst. Težave nastanejo namrec p1i sortiranju, ki mora biti koncano ob kamionski cesti, od koder les vozimo neposredno do kupca. Ola va za secnjo je sicer plirejena tudi za prekladanje sortimentov, vendar je pri tem manj ucinkovita od navadnega pri meža zgibnih pol prikolicarjev. Sortiranje sortimentov iz tovora, v katerem je žagarska hlodovina iglavcev in listavcev nakljucno zmešana z drugimi sortimenti, je zamudno in manj ucinkovito, kot to delo opravijo zgibni polprikolicatji. Ti povecini sortirajo sortimente že v gozdu in vozijo iz gozda najprej hlodovina in nato kakšen drug sortiment. Pri nekaterih kombiniranih strojih poskušajo to slabost odpraviti tako, da pri izdelavi drevesa in nakladanju sortimentov pazijo na kateri del prostora za tovor naložijo posamezno vrsto sortimenta. Videli smo tudi primer, da so prostor za tovor razdelili s pomožnimi rocicami na dva ali tli dele, v katere nato zlagajo posamezno vrsto sortimentov. V zvezi s tem vprašanjem se pojavljajo vedno nove rešitve, ki omogocajo, da se prilagodimo razlicnim sestojnim in terenskim razmeram. Iz preglednice 2 razberemo nekaj razmerij, ki kažejo na sorodnost kombiniranih strojev s posebnimi stroji za secnjo in spravilo lesa. Vidimo, da je moc teh strojev bližje moci rnot01jev zgib nih polprikolicarjev. Enako velja tudi za njihovo dolžino, saj pretežni del te dolžine zavzame tovor. Pri primerjavi mase strojev ugotovimo, da so bližje strojem za secnjo oz., da so nekje med povprecno maso zgibnih polprikolica1jev in strojev za secnjo. Njihove delovne hitrosti so podobne strojem za secnjo, zgibni polprikolica1ji so nekaj hitrejši. Dejanske delovne hitrosti so seveda odvisne od delovnih razmer in jih ne poznamo, dokler ne opravimo ustreznih meritev in prime1jav. Cestna hitrost pri teh strojih ni najvažnejši podatek, saj jo lahko uporabijo le v primernih pogojih in le redko uporabljajo najvecje možne cestne hitrosti. Pomembnejša je primetjava dosega dvigala. Ta je med povprecnim dosegom dvigala zgibnih polprikolicarjev in strojev za secnjo, vendar moramo vedeti, da sta doseg dvigala in lastnosti secne glave soodvisni znacilnosti, ki sta pri vecini proizvajalcev na izbiro kot razlicici istega Košir, B.: Kombinirani stroji za secnjo in spravilo lesa osnovnega stroja. Pricakujemo lahko, da bo šel po eni strani razvoj kombiniranih strojev v smeri približevanja strojem za secnjo, torej povecevanju dosega dvigala in zmogljivosti secne glave in po drugi strani povecevanju najvecjega tovora, ki je danes povprecno manjše, kot pri zgibnih pol­pzikolicarjih. Tak razvoj bo zahteval povecanje mase stroja za kakšno tono ali vec in izziv konstrukterjem je, kako bodo uspeli pri tem zmanjšati staticni tlak na tla kombiniranega stroja. Ce izracunamo razmerje med najvecjim tovorom in maso stroja, dobimo pri kombiniranih strojih 0,80, kar pomeni, da ti stroji lahko naložijo 80% svoje mase, pri zgibnih polprikolicarjih -ki so narejeni za prevoz lesa -pa je to razmerje 0,89, torej ugodnejše z vidika prevoza lesa. Razlika se zdi majhna, vendar pomeni v praksi vec voženj p1i spravilu dolocene kolicine lesa in s tem tudi vecje vplive na tla, saj vsaka vožnja vec pomeni dodatno zbijanje tal. To razmerje lahko izracunamo tudi za vse stroje v tehnološki verigi. Rezultat je v tem primeru drugacen in ugodnejši za uporabo enega stroja, saj moramo pzi racunu razmerja med maso in bremenom pri dveh strojih upoštevati maso obeh strojev (dobimo neugodno razmezje 0,45). Zagotovo bo tudi izboljšanje tega razmerja, ali vsaj izena­cevanje med obema skupinama, predmet na­daljnjega razvoja. Pri prevozu lesa je nosilnost stroja (zgibnega polprikolicatja ali kombiniranega stroja) odvisna od prostora za tovor in od stabilnosti stroja na neravnem terenu, kjer je odlocilen precni naklon. Prostor za tovor je mogoce spremeniti in pri nekaterih zgibnih polprikolicarjih poznamo rešitve, pri katerih je prostor za tovor spremenljiv (širši ali ožji pri istem stroju). Glede na to, da je spravilne smeri najveckrat zelo težko prilagajati terenu (npr. težnja po padnicn1h smereh, kjer je precni naklon majhen), lahko razmišljamo tudi pri kombiniranih strojih o spremenljivi širini nakladalnega prostora. To bi pomenilo, da bi tudi ti stroji na ravnih terenih oz. primernih poteh lahko nakladali precej vec, na v precni smeri nagnjenih terenih pa manj. Spre­menljiva širina in gibljiv prostor za nakladanje bo tem strojem omogocil izenacitev števila voženj pri odvozu lesa s številom voženj, ki ga potrebujejo z gibni polprikolicarji. S tem, da hkrati opravijo tudi secnjo, se bo uporaba teh strojev zagotovo izkazala za gospodarno. Novejša težnja konstrukte1jev strojev za secnjo in spravilo je, da lahko isti osnovni stroj (motor, kabina, podvozje, dvigalo) uporabimo za razlicne namene, odvisno od p1ikljucka, ki ga nastavimo na stroj. Primera takšnih kombinacij sta (KWF 2004): Primer 1 (Ponsse): Example 1 (Ponsse): • Osnovni stroj (vkljucno z dvigalom) + secna glava = stroj za secnjo • Osnovni stroj (vkljucno z dvigalom)+ primež + prostor za tovor= zgibni polprikolicar Primer 2 (Valmet): Example 2 (Valmet): • Osnovni stroj (vkljucno z dvigalom s primežem) + prostor za tovor = zgibni pol­ prikolicar • Osnovni stroj (vkljucno z dvigal om s primežem) + plošca = zgibni vlacilec • Osnovni stroj (vkljucno z dvigalom s primežem) + klešce = zgibni traktor s klešcami Za to razpravo je pomemben primer l. Takšna rešitev omogoca vecjo univerzalnost strojev, vendar je vsaka kombinacija v nekem trenutku uporabna le za en namen. Ce želimo poceti s strojem nekaj drugega, moramo zamenjati prikljucek . Po proizvajalcevih podatkih je to mogoce narediti v desetih minutah (http://www.ponsse.com). Stroji teh kombinacij torej -strogo gledano -ne spadajo v skupino kombiniranih strojev, saj imajo v nekem hipu le en namen -bodisi secnjo, bodisi spravilo lesa. Možnih uporab je veliko. Podjetje, ki ima vec strojev za secnjo in zgibnih polprikolicarjev, opravlja delo v razlicnih delovnih razmerah, zato je vcasih težko obdržati optimalno izkorišcenost in ravnotežje med ucinki strojev za secnjo ter zgibnimi polprikolicatji. Pri pravih kombiniranih strojih te težave ni -stroji opravljajo secnjo in spravilo socasno-pri strojih, ki lahko delajo bodisi kot stroji za secnjo ali za spravilo lesa, pa lahko v kriticnem casu uporabimo stroje za kriticni namen. Takšne kombinacije so uporabne tudi za podjetnike, ki delajo z majhnimi ekipami ali celo sami. Podobno kot pri pravih kombiniranih strojih lahko tudi z uporabo raznih prikljuckov pri istem stroju dosežemo, da en strojnik opravi secnjo in spravilo lesa pri bistveno manjšem vložku kapitala. Glavni strošek pri nabavi takšne kombinacije namrec še vedno predstavlja osnovni stroj (z dvigalom). Košir, 8.: Kombinirani stroji za se c njo in spravilo lesa Preglednica 2: Nekatere važnejše znacilnosti strojev za secnjo in spravilo lesa (povprecja veljajo za stroje z maso nad 13,5 t na kolesih) Table 2: Some important characterstics of machines for cutting and wood exfl·action (the ave rage values are for wheel ed machines with a weight above 13,500 kgs) 1 Kombiniran stroj Forvester Zgibni -polprikolicar Forward er Stroj za secnjo Harvester Število koles 1 No. of cases (n) 5 34 32 Moc motorja 1 Engine kW . 121 129 145 Masa 1 Weight kg 15.840 16.047 15.655 Širina 1 Width m 2,71 2,88 2,81 Dolžina 1 Length m ' 9,31 9,82 7,00 Prehodnost 1 Clearance cm 67 65 86 Hitrost 1 1 Speed 1 km/h 7,7 8,6 7.8 Hitrost 2 1 Speed 2 km/h 25 ,6 23,3 24,9 Doseg 1 Reach. m 9,9 8,8 10,4 Premer klešcenja 1 Delinzbing diameter cm 50 56 Tovor 1 Load kg 12.600 14.206 Tlak 1 Ground pressure kPa 59 51 55 Strošek prikljuckov je manjši in manj obcutljiv na izkorišcenost delovnega casa, torej na vprašanje, koliko casa v letu dni uporabljamo stroj le za secnjo ali le za spravilo lesa. Še vedno pa ostane pomembna težnja za cim vecjo izkorišcenostjo osnovnega stroja. Pri izracunu obremenitev tal smo upoštevali povprecne vrednosti strojev z maso nad 13 .500kg, zato so bile nekatere vrednosti v izracunu nekoliko drugacne , kot so v preglednici 2. Izracun obre­menitev tal smo naredili za 5m delcke vlak, ki so potrebne za spravilo vsega lesa s površine lha. Izracunane tlake po delih vlak smo nato sešteli kot so nastajali po posameznem ciklusu. Zacetek vlake je vedno najbolj obremenjen, saj gre preko njega ves transport lesa iz bolj oddaljenih delov vlake, nato pa obremenitve postopoma upadajo. Povzetek obremenitev tal je v preglednici 3. Motena površina tal je izracunana iz podatkov o ši1ini stroja in gostote vlak, površina zbijanja pa še dodatno iz širine gum. V so ta tlakov je odvisna od stati cnega tlaka stroja kadar je neobremenjen in ce je naložen, vendar nanjo najvec vpliva število tovorov oz. prehodov po vlaki. Razlike med tehnologijama secnje in spravila lesa z enim ali dvema strojema niso velike, pac pa razlike narastejo, ce strojno secnjo s spravil om primerjamo z obicajno tehnologijo secnje z motorno žago in spravila s traktorjem. Na sliki 2 prikazujemo rezultate izracuna obremenitev tal pri secnji (kombinirani stroj, stroj za secnjo) ter spravilu (kombinirani stroj, zgibni polprikolicar, zgibnik) lesa pri redcenju lha sestoja iglavcev in jakosti secnje 60m-'lha (KRC/KOŠIR 2003, KRC 2004). Število ciklusov je odvisno od velikosti bremena, zato je najvecje pri zgibniku in najmanjše pri zgibnem polprikolicarju. Doseg Preglednica 3: Skupni rezultati izracuna obremenitev z vožnjo strojev Table 3: Results of ca/culation of load white driving 1 Stroj 1 machiue 2 Stroja 2 machines Zgib nik Skidder Gostota vlak 1 Skidtrack density miha 455 500 250 Moteno 1 Disturbed m.l 1273 1375 500 Površina zbij anja 1 Area of compaction m2 545 600 250 Število tovorov 1 No. of loads 4,4 4,1 12,7 Število prehodov 1 No. of passes 10 11 26 Vsota tlakov 1 Sum of grozm.d pressures kPa 827 908 1947 Košir, B.: Kombinirani stroji za sec__________ lesa _ _____ __ _ njo,·nspravilo__ 2500 -1400 1200 1000 (Il 2000 Il.. .:.: "' 800 u G) Il.. .:.: 600 c E 1500 -1---<- 'N liS soo -400 (t: -600 o ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ -800 ~~~~~~$~~#~#####~~~# Razdalja-Distance m ' ' • • -----·-----·-••y------··--···· ·--•'•;;,•, ••----•-•·-~ • •• ----r•••••• •· ·• ···-··· •••••• --------••o••• ·• ~ •····-·•••-···---• -------------·····-·-· •• -~-~ • • ! -...-1 stroj -1 mach ine i ! -e-2stroja -2machines 1 ! --<>-Zgibnik-Skidder j i· --Razlika (2stroja -1stroj)-Difference (2machines -1machine) kPa[_ :-Razlika (Zgibnik-2stroja) -Difference (Skidder-2machines) '------------------------------------·--·--------------------------~--------------------·1 Slika 2: Rezultati izracuna obremenitev tal Figure 2: Results of calculation oj the load on ground dvigala je odlocilen za izracun dolžine vlak (gostota vlak) po kateri potujejo stroji. Dolžina vlake s katero obvladamo 1 ha, je neposredno odvisna od delov­nega dosega stroja. Ta je najvecja pri uporabi dveh strojev in najmanjša pri zgibnem traktorju, ki ima -glede na vitel -najvecji doseg. Vidimo, da obremenitve prj vseh tehnologijah narašcajo oz. upadajo stopnicasto. Razlog je v nacinu dela pri nakladanju ali vezanju bremena. Podobno se obnašajo tudi razlike v obremenitvah -nastopajo stopnicasto -glede na to, kako se med seboj prekrivajo posamezni ciklusi. Razlika med uporabo dveh strojev (obicajno pri strojni secnji) in zgibnika je pozitivna v vsem obsegu uporabe zgibnega traktorja (do dolžine vlake 180m), nato pa je negativna. To pomeni, da ima zgibni traktor pri manjših gostotah vlak precej vecje obremenitve tal od uporabe strojev za secnjo in zgibnih polprikolicarjev. Res pa je, da je pri uporabi zgibnega traktmja motena površina manjša, vendar je na njej zbijanje tal vecje. Primerjava med tehnologijo enega kombiniranega stroja ali dveh strojev pri strojni secnji je prav tako povecini pozitivna, vendar ni prav velika. Sklepamo lahko, da je z vidika obremenitev tal uporaba enega stroja nekaj prijaznejša od uporabe dveh strojev. Na višino te razlike najbolj vplivajo velikost bremena in staticni tlak na tla pri neobremenjenem oz. obremenjenem stroju. Pomemben je tudi doseg dvigala, ki vpliva na gostoto vlak in neposredno vpliva na kolicino lesa po tekocem metru v lake. Za primerjavo gospodarnosti dela s kombi­niranimi stroji za secnjo in spravilo lesa so pomembni njihovi ucinki. Neposredna primerjava z gospodarnostjo dveh strojev je mogoca le v primeru, da razpolagamo s podatki o ucinkih povsem dolocene kombinacije strojev. Povprecja so za takšno primerjavo neuporabna. Nekatere meritve kažejo (BODELSCHWINGH 2003), da so kombi­nirani stroji gospodarnejši pri krajših spravilnih razdaljah in manjših koncentracijah delovišc (potrebno je manj premikov). GozdV 62 (2004) 9 __________ Košir, B.: f 200 R2 = 0,7031 c ·o, Jj 150 • o o 100 - :ž R2 = 0,9396 50 Gosenicarji-Tracked i L 0 _0 ________ 5 ________ 1_0 _______ 1_5 _______ Masa-Weight ton 2_0 _______ 2_5 _______ 3_0_: ~ -:-~~-;šcanje moci motorja glede na maso stroja pri g osenicarjih in kolesnikih 51 1ka .-·, . Increase of engine power by mach ine weight for tracked and wheel ed lwrvesters p ·emer podiranja je v povprecju za 24 do 29% vecji Iz prikaza na sliki 2 je razvidno, da imajo ~ remera klešcenja. V nadaljevanju smo izbrali kolesniki prj enaki masi stroja vecje moci motmja 0 re~er klešcenja kot merilo primerjav, ker je -oz. da imajo gosenicni traktorji pri enaki moci p etriJ. sko gledano -objektivnejši in je bližje motOJja vecjo maso vsega stroja. Drugace po­ geom k..i. "b r· mu Premeru drevesa, Je v gozdarstvu naJ oJ vedano, imajo gosenicni stroji za secnjo vecjo prsne . . . . uveljavljeno menlo vehkost1 drevJa. specificno maso (kg/kW) kot kolesnik.i. Ta je pri Pregled nica 2: Najvecji prsn~ premeri drevesa (cm), ki ga gosenicni stroji lahko obdelajo glede na maso stroja in najvecji d -a-dvigala -delo s stram -rosl e/ ~ ? . Maximum tree diameter at breast height (cm) !hat tra eked machines can process with re gard to machine weight IO'Jt -· f . j' f "d St boom reac 1 -processmg rom t 1e st e an d l arge Doseg dvigala Boom reach ID 4 5 6 7 8 9 10 11 ~ 12 13 14 15 Teža stroja Machine weight kN 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 28 37 Najvecji prsni premer je vecji od premera klešcenja Maxima/ tree diameter is greater than delimbing diameter 21 29 37 44 52 60 17 23 30 37 44 50 57 63 69 74 19 25 31 37 43 49 56 61 66 71 16 21 26 32 38 43 49 55 60 65 69 18 23 28 33 38 44 49 54 59 64 16 20 24 29 34 39 44 49 54 58 18 22 26 30 35 40 44 49 54 16 19 23 27 32 36 40 45 49 17 21 25 29 33 37 41 45 16 19 22 26 30 34 38 42 17 20 24 27 31 35 39 il _______ ________ K_o_š_ir,_B.: Stroji za sec njo na gosenicah Preglednica 3: Najvecji prsni premeri drevesa (cm), ki ga gosenicni stroji lahko obdelajo glede na maso stroja in najvecji doseg dvigala -delo od spredaj Table 3: McL'r:imum tree diameter at breast height (cm) that tracked machines can process 1vith regard to machine weight and /argest boam reaciJ -processing from the front Doseg dvigala Teža stroja Boom reach Machiue weight kN m 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 Najvecji prsni premer je vecji od premera klešcenja 4 Maxima[ tree diameter is greater than delimbing diameter 5 43 6 33 44 56 7 27 36 45 55 8 23 30 37 46 55 65 9 20 26 32 39 47 55 64 74 10 17 22 28 34 40 47 55 63 72 11 15 20 25 30 35 41 48 55 63 71 12 18 22 26 31 37 42 48 55 62 70 13 16 20 24 28 33 38 43 49 55 62 69 14 18 22 25 30 34 39 44 50 55 62 15 16 20 23 27 31 35 40 45 50 56 obeh skupinah odvisna od velikosti stroja in se z velikostjo povecuje. P1i vecjih-torej težjih strojih -specificna masa degresivno narašca, vendar je razlika med gosenicnimi in kolesnimi stroji vseskozi v prid gosenicnim strojem. Najmanjši gosenicni stroji za secnjo imajo specificno maso okoli 140kg/kW, najmanjši kolesnild pa okoli 80kg/ kw. Veliki stroji na gosenicah imajo specificno maso okoli 150kg/kW, kolesni pa okoli 120kg/kW. Posamezni tipi strojev se v obeh skupinah med seboj mocno razlikujejo, saj je z velikostjo strojev pri gosenicmjih pojasnjeno le okoli 21%, pri kolesnikih pa 38% variabilnosti. V preglednici 2 prikazujemo rezultate teore­ticnega izracuna, 1d upošteva izkljucno stabilnost stroja na horizontalni podlagi pri najvecjem dosegu glave za secnjo, ne pa tudi, kakšna je dejanska opremljenost stroja za secnjo. Predpostavili smo, da noben stroj ni opremljen s s ecno glavo, ki bi zmogla klešcenje drevja debelejšega od 75cm (npr. Konigstiger), ceprav nekateri še vecji stroji podirajo do lOOcm in vec. Pri manjših strojih smo upoštevali ustrezno manjše zmogljivosti secnih glav. Stroj, ki ima maso npr. 18t in je opremljen s secno glavo, ki je sposobna klešcenja drevesa do 50cm debeline, bo lahko izkoristil zmogljivosti secne glave nekako do 7m oddaljenega drevja. Pri bolj oddaljenem drevju pa bo moral drevo najprej podreti in ga privleci v bližino (tehnicno zahtevno 378 in nevarno opravilo), kjer ga bo obdelal, ali pa se bo moral premakniti bližje. Secnja pretežkega drevja na vecji razdalji od stroja tudi pri strojni secnji predstavlja vecjo nevarnost nezgod oz. vecjih poškodb v sestoj u. Poleg teže drevesa vpliva na varnost dela ter pravilnost smeri podiranja, ki pomeni hkrati smer premika drevesa pri izdelavi sortimentov tudi nagnjenost drevesa in s tem povezan moment, ki ga mora stroj obvladati s svojo silo. Podiranje pretežkih dreves na vecjih oddaljenostih zato predstavlja zahtevno opravilo. Vedno ostaja seveda še kombinacija podiranja oddaljenega drevja z motorno žago in obdelave s secno glavo. Ce bi stroji za secnjo delali izkljucno v smeri njihove vzdolžne osi, kjer so stabilnejši, bi se rezultati iz preglednice 2 mocno spremenili (preglednica 3). Pri izracunu preglednice 3 smo upoštevali, da je dolžina gosenic odvisna od mase stroja in se povecuje od 3 do 4m (povprecje iz baze podatkov je 3,53m). Ce bi enak racun naredili za kolesne stroje za secnjo, ki so precej daljši od gosenicarjev (preglednica 1) bi videli, da pri delu od spredaj stabilnost stroja ne predstavlja omejitve dosegu dvigala in najvecjemu premeru klešcenja. Prakticne omejitve pri dosegu dvigala je -vsaj pri redcenjih v zgodnejših razvojnih fazah -vidljivost, kije v gostih sestojih že pri desetih met1ih zelo slaba. Oznacenega drevja se ne vidi, secni glavi GozdV 62 (2004) 9 Košir, 8.: Stroji za secnjo na gosenicah Slika 3: Ucinki treh gosenicnih strojev za secnjo (Robin = 9.3t, Neuson = 12,51, Konigstiger = 28t) Figure 3: Efficiency ofthree rracked harvesters (Robin= 9,3t, Neuson = 12,5t, Konigstiger = 28f) 45 40 35 A A-.. -. ..c:: ;:; E >. ·š ~ :::) "O o o: .!1:: 41 1: ;(J ::J 30 25 20 15 A __ 1 ~ R~bin­-----­, 1 i D · -Neuson i ___ J. A Koni~sti~~-r; 10 5 o 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 Velikost drevesa-Tree volume m3 so v napoto drevesa, ki niso oznacena. Vecji doseg dvigala je pri gosenicarjih pomembnejši zato, ker so tako zmanjšani premiki v sestoju, ki so pri gosenicarjih nekaj pocasnejši kljub zelo dobri gibljivosti stroja. S tega vidika lahko tudi predpostavimo, daje pri gosenicnih strojih za secnjo koncentracija delovišc (to ne pomeni nujno vecje koncentracije lesa na delovišcu) pomembnejša, kot pri kolesnikih. Ucinki gosenicnih strojev za secnjo so v mejah kolesnikov in so odvisni od secne glave in sestojnih razmer. Najvecji gosenicar iz primerjave na sliki 3 ima ucinke (STAMPFER 2001), ki so povsem primerljivi z velikimi kolesnimi stroji za secnjo , kot so Valmet 921 ali Timberjack 1470. Vidimo, da je med tremi, po masi in zmogljivostmi razlicnimi stroji, pri zelo drobnem lesu majhna razlika, ki pa z debelino drevesa že nad 0,2 m3/ drevo hitro narašca. Slika dobro pokaže na razlike med majhnimi (Robin) in velikimi (Konigstiger) stroji. Zanesljiva primerjava ucinkov med obema skupinama strojev je seveda mogoca le s podrobno casovno študijo v pii merljivih sestojnih in terenskih razmerah, saj so viri, iz katerih crpamo podatke, iz GozdV 62 (2004) 9 razlicnih okolij. Takšne študije bi tudi odgovorile na vprašanje, kateri stroji so v dolocenih delovnih razmerah gospodarnejši. 4 ZAKLJUCEK 4 CONCLUSION Gosenicni stroji za secnjo so narejeni za delo v težavnih razmerah, med katere štejemo slabo nosilne in str me terene. Delajo lahko v redcenjih in v koncnih posekih, povsem enako kot kolesni stroji za secnjo. Njihove morfološke znacilnosti kažejo, da so pri enako mocnem motorju težji in nekaj širši, vendar tudi krajši. Širina stroja je pomembna v primerih, ko stroj podira drevje iz strani . Velik doseg dvigala lahko-ce želimo izkmistiti zmogljivosti secne glave -zahteva podiranje pretežno od spredaj. Stabilnost stroja za secnjo vedno omejuje najvecji premer drevesa, ki ga obvladajo. Gosenicni traktorji imajo v izjemnih delovnih razmerah vec prednosti pred kolesniki, vendar tudi dolocene slabosti. Med slednje štejemo pocasno gibanje, neprimernost za delo v skalovitih terenih, kljub manjšemu tlaku na tla so poškodbe zgornjega sloja tal in korenin lahko vecje, neprimerni so za 379 fravzaa1S za secnjo oc..ksz&l:le i.e:Jne mase ili ~.1.cerc V 50Znne~ Preue~Q &andio,odu.l/lli uu.ldrij6 48b aaB ~=eves Je~~e ..t'rtt~a a.:z:E::vesa so oCLrazau.a. s ~ai .. ;;-;ev .1 dc 486. ngk secnja in izde.lave do .)O .. ma.rca I95I,rok izvoza do JO.aprila I':\?I \1 h-ozdneil< _pred.e.lu iss•oillja,~dd.G/;r Gu...Idri.ja. 206-areves jelke 6482 dr~ves bukve l\.ok sec nJe in-izd<::.lave do 30.;:1ovambra l:J5I ,rok i~vcza do JI .. dea .ls5I .;,-'r'flO.ana drevesa. ao odke.zana s tak atev.I do ~06 in l do o482 V gozdoa~ r~ede~u Rupe,od~.d~/I GU.idrija ll5 drevt:: s j el.ke 2reda.!~e d;:eveaa so o>pri izdelavi sortimentov izgubljena masa« in sicer: l. za skorjo, ce je v gozdu merjena obeljena oblovina: -pri hrastovi in brestovi oblovini 12% -pri bukovi oblovini 6% -pri oblovini ostalih listavcev 8% -pri smrekovi in jelovi oblovini 10% -pri oblovini rdecega bora 11% -pri oblovini crnega bora in macesna 15% 2. za odpadek pri tesanju se neto masi sortimentov prišteje še: -pri konicno tesanih tramih 60% -pri tesanih tramih na živ rob do 8 m dolžine 75% -pri tesanih tramih na živ rob cez 8 m dolžine 100% -pri tesanih pragih 60% -pri kretniškem tesanem lesu 100% od skupne neto mase sortimentov. Perko, F. : Državne gozdove so izkorišcala lesnoindustrijska podjetja 3. za odpadek pri cepJjenju se neto masi sortimentov prišteje še: -pri dogah listavcev do 80 cm dolžine 180% -pri dogah listavcev 80 do 90 cm dolžine 200% -pri dogah listavcev 90 do 100 cm dolžine 230% -pri dogah listavcev cez 1 JO cm dolžine 250% -pri dog ah jelke in smreke 150% od skupne neto mase sorti men tov. Za odpadek pri drzanju (maklanju) celuloze je potrebno neto masi dodati še 7% (bruto masa se dobi tako, da se neto kolicina podeli s 0.93). Masi hlodovine vseh vrst se zaradi nadmere in obrabe doda še 3% njihove kubature. Placilo kupnine Vrednost lesa na panju je moral placati kupec po ceniku za prodajo lesa na panju, ki je veljal na dan dolocen za placilo . Rok placila je bil praviloma 15 dni po zakljucku meseca. Izvoz Kupec je smel iz gozda odvažati (spravljati) le oštevilcene in žigosane sortimente. Spravilo lesa se je lahko vršilo le po poteh, ki jih sporazumno odredita prodajalec in kupec. Spravilo mora biti opravljeno v roku dolocenem za vsako secišce posebej v zapisniku o prevzemu in predaji secišc, oziroma v eventualno podaljšanem roku. Predaja in prevzem posek Kupec je moral po opravljenem odvozu (spravilu in prevozu) lesa z zapisnikom predati poseko (secišce) prodajalcu. Prav tako je moral predati tudi prometne naprave. Ce delo ni bilo opravljeno v skladu z dogovorom in veljavnimi predpisi se v zapisniku pozove kupca, da odpravi vse pomanjkljivosti tako na secišcu kot prometnicah. Ce vsega tega ne odpravi v roku 15 dni, se to ugotovi z zapisnikom in kupcu se zaracuna pogodbena kazen. Kupca je bilo potrebno pozvati, da pri tej koncni predaji obvezno sodeluje in podpiše zapisnik. Ce kupec tega ne stori, ugotovijo to prodajalcevi organi v samem zapisniku z navedbo, da je bil kupec pravocasno pozvan, a predaji ni prisostvoval. V takih primerih je opravil gozdni red in uredil prometnice prodajalec na stroške kupca in to lahko tudi z najeto delovno silo po višjih cenah, ce ni imel na razpolago redne planske delovne sile. Kazni za neizvršitev pogodbenih obvez Za neizpolnitev obvez iz pogodbe je placal kupec kazen in sicer: -Za vsako posekana a neodkazano drevo, ki je zaradi kupceve nepazljivosti tako poškodovano, da se mora posekati, placa kupec, razen vrednosti lesne mase po veljavnem ceniku, še 300% vrednosti kot pogodbeno kazen. -Ce v dolocenem roku ni posekal odkazanih okuženih dreves na secišcih, za vsako drevo 500% njegove vrednosti. -Ce je po koncani secnji pustil na poseki neposekana odkazana drevesa za vsako drevo 200 din, za vsak previsok štor pa din 100. -Ce ni izvršil odvoza lesnih sortimentov s poseke v danem roku in je s tem zavlacevanjem ogrožal zdravstveno stanje gozda zaradi širjenja okužbe, je placal kazen 10.000 din. -Ce na poziv prodajalca na poseki ni napravil gozdnega reda v danem roku, je placal za vsak ha neurejene poseke 15.000 din. -Ce je izdelal les v manj vredne sortimente, 3 kratno razliko vrednosti. -Ce ni dostavil prodajalcu izvlecka iz mate­rialnih knjig do 7. v mesecu, je placal 1.000 din za vsak dan zamude. -Za vsak neurejen hektometer prometne naprave po poseku dolocenega roka je placal 10.000 din. -Prodajalec pa je placal kupcu kazen, ce v dolocenem roku ni izvršil predaje lesne mase za secnjo in sicer V2 o/o vrednosti nepredane lesne mase za vsak dan zamude za prvih 15 dni, 1 o/o te vrednosti dnevno za nadaljnjih 15 dni, a po tem roku 2% za vsak dan zamude. Poleg pogodbenih kazni in povracila stvarnih stroškov prodajalcu za delo, ki ga je ta opravil, ker ga kupec v dolocenem roku ni izvršil, je nosil kupec vso zakonito in mate1ialno odgovornost za škodo, nastalo zaradi neizvršitve pogodbenih obvez neposredno ali posredno. Ostale dolocbe Nakljucno škodo je do podpisa zapisnika o predaji stojecega drevja nosil prodajalec, po podpisu zapisnika pa kupec, ki mu ta odgovornost preneha z izpolnitvijo obveznosti po tej pogodbi. Obe pogodbeni stranki sta se obvezali reševati vse premoženjske spore iz te pogodbe pred pristojno državno arbitražo. Obe pogodbeni stranki sta se zavezali, da priznavati vse morebitne obvezne predpise pristojnih državni organov s katerimi se spreminjajo dolocbe pogodbe, vse do njene dokoncne izpolnitve. 1 1 Perko , F.: Državne gozdove so izkorišcala lesnoindustrijska podjetja Gozdno goapodura~o --811: .Luci ja o·:J So6i. K pogodoi štev.~5D Zapis~1ik o 1)redaji v u.porabo prometnih r.upre.v(c:Gst in gozdnih poti) Lesno industrijske~u p~4jetju Ajdovšcina v planske~ letu 1~51 Da -oo Lesno. industrijskemu podjetju Ajdovšcina v planskem letu . 1951 o~o~ocen izvoz lasnih mas iz gozdov na ?Odrocju Gozdn~ga goapou~stva sv,L~cija ob Soci,~ ta. od~t~pa v ~~orabo uasladnje ~~1jonske o~ste in gozdne potil l.)Kamjonsi.m ce;::ta .Podroteja-Bela v dolžini 6 kmov dobrem stanju • .Jlea. ~po­ra~o jo je LIP dolžan posipati z gramozom in cistiti kdnale in propu­ste. 2.}Kamjonska ·cesta Bela-Krekovše 1 dolzina 10 kiDVtV sred.njedobrem stanju. Tekom uporabe jo· je posipati z . g-ra.IDOZ(!)m. in ei.sti ·u kanale in pxopuate. ).)Kwnjonska oes-ta Bele.-Krama.r~ca, e1o.L~ina IO km.V sreCI.jem stanJu..0.6 kw.. jo je ·au!:lea.la. voa.e. • .i?o Lretmo s"tauo po.sipa.nje z gra.m.ozom in c1šceoje kaua.J.ov. 4.)Kam.jonslra cesta 11 ~'ra.ncoska cesta11 5_ km.dolzine,v srecu1jem stanju.š.:r~::~.r:pe v zelo slaber:r.. stanju, .?o"Grebuo sta.lno pooipavaz.tje. 5.)K~~jonska cesta Preska-Tri smreke 5 k~.doliine.V dobrem stanjo.Po~rebno je redno posipavanJe z grasozom. · Zapisnik o predaji v uporabo prometnih naprav (cest in gozdnih poti) LIP Ajdovšcina v planskem letu t95t (Arhiv RS fond 657 fasc. 18) 2.2 Seznam lesnih mas po kolicini, vrsti drevja, sortimentih in kvalitetnih razredih za posamezne oddelke, odseke oziroma parcele Seznam je bil sestavljen po posameznih oddelkih in odsekih oziroma parcelah. Za vsako dreve.sno vrsto je bil podan podatek o številu odkazanih dreves, bruto lesni masi in neto kolicini po sortimentih (hladi iglavcev, jamski les, celulozni les, drva iglavcev, hi odi listavcev, hlodi listavcev za žago, hlodi listavcev za železniške pragove, celulozni les, drva, odpadek). 2.3 Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase Zapisnik je vseboval seznam odkazanih lesnih mas po številu dreves, loceno po drevesnih vrstah in objektih (odsekih, parcelah). Ker je bilo pri odkazilu vsako drevo posebej oštevilceno, je bilo v zapisniku zabeleženo od katere in do katere tekoce številke je oznaceno odkazano drevje. Poleg tega je bil v tem zapisniku dolocen rok za dokoncanje secnje in rok za izvoz lesa. 2.4 Zapisnik o predaji prometnih naprav v uporabo Da je bil Lesnoindustrijskemu podjetju omogocen dostop in spravilo ter izvoz lesa mu je Gozdno gospodarstvo odstopilo v uporabo potrebne kamionske ceste in gozdne poti. V zapisniku je bila navedena prometnica, njena dolžina, stanje in potrebna dela v casu uporabe. Zapisnik sta podpisala zastopnik Gozdnega gospodarstva in Lesnoindustlijskega podjetja. 2.5 Zapisnik o prevzemu in predaji posek po dovršenih delih Prevzem se je opravil za vsako secišce posebej, opravi 1 pa se je takoj, ko je bilo delo na njem koncano. V zapisniku so se znašli podatki o dejanski izmeri posekanega lesa in sortimentih. ki so bili izdelani. Ugotovilo se je ali je bilo posekana vse odkazano drevje, ali je bil poškodovan podmladek, ali je bil opravljen gozdni red. Tu se je odlocalo o eventualnern placilu odškodnine, kije bila za številne nepravilnosti zagrožena v pogodbi . 2.6 Zapisnik o prevzemu prometnih naprav po dovršeni eksploataciji Z zapisnikom je bilo ugotovljeno v kakšnem stanju je LIP gozdnernu gospodarstvu vrnilo prometnice, ki mu jih je le-to oddalo v zacasno uporabo. Perko, F.: Državne gozdove so izkorišcala lesnoindustrijska podjetja KAKO JE BILO V PRAKSI v zacetku leta 1950 se je del gozdarske dejavnosti preselil k LfP. Gozdna gospodarstva so lahko vec energije posvetila gojenju gozdov, ki je bilo v prvih povojnih letih na stranskem tiru. Naceloma je bilo ob prehodu pridobivanja lesa k LIP vse primerno urejeno. Nadzor nad delom LIP v gozdovih je bil pod pristojnostjo gozdnih gospodarstev. Gozdarji so imeli (ce si pogledamo pogodbo) v rokah škarje in platno. Ali je bilo v praksi res tako? V praksi so se pojavljale številne težave. Na eni strani je bil od gozdarstva odtujen del njegove dejavnosti, na drugi strani pa so bili stalni pritiski za cim vec lesa, kije ob pomanjkanju drugega gradbenega materiala igral pri obnovi države odlocilno vlogo, hkrati paje bil les eden (ce ne edini) najpomembnejšjh izvoznih artiklov za pridobivanje prepotrebnih deviz. Placnik vsega je bi 1 gozd. Radšel (RADŠEL 1952) v prispevku Iz prakse ugotavlja takole: »Tako se je gozdarstvo razbremeoDo vse dejavnosti, ki spada v cisto eksploatacijo gozdov. Takrat pa so žal, nekatere dejavnosti, ki po svojem znacaju sodijo v delokrog gozdarstva, t.j. posek, izdelava in spravilo lesa do gozdnih cest, ostale v okviru novoustanovljenih lesnih manipulacij oziroma lesnoindusttijskih podjetij. Na ta nacin je bilo podano slabo jamstvo za vzdrževanje secnega reda. Gozdne manipulacije, ki so prevzele ta del gozdarske dejavnosti, katere pravilno ali pa nepravilno strokovno izvaja1~e ima za gozdarstvo daljnosežne posledice, niso zainteresirane za vzdrževat~e reda na secišcih. Vendar ne smemo misliti, da ima secni nered po naših gozdovih svoje vzroke samo v delitvi gozdarstva od lesne industrije. Nikakor ne, kajti tudi stopnja in naglica eksploatacije ne moreta biti opravici lo za slabo vzdrževanje gozdnega reda. V vsakem primeru se od obeh prizadetih, tako od gozdarstva kakor tudi od lesne industrije, zahteva kar najbolj kakovostna obdelava gozdnih sortimentov ter popolno izkorišcanje lesne gmote in ostalih sortimentov (lubje itd.). Kje je potem glavna kri vda za secni nered po naših gozdovih? Neizvajanje secnega reda je le posledica malomarnosti in nezainteresiranosti vecine terenskih manipulantov in tudi nekaterih logarjev. Od kod izvira ta nezainteresiranost nekaterih odgovornih ljudi? Znano je da so secni predpisi, izdani ob prepustitvi te gozdarske dejavnosti lesni industriji, predvideli za neizvajanje secnega reda dolocene kazni (globe). Globe pa niso dosegle uspeha, temvec so pomenile le nekak odkup za neizvajanje secnega reda. Od tod nezainteresiranost nekaterih manipulantov, logarjev in ostalih, ki so se sicer trudili za vzpostavitev secnega reda, ki pa so se po veckratnih neuspelih opozori]jh koncno vdali, ceš pa naj pride do besede pogodbena globa. Mnogi ljudje se danes iz teh sankcij celo norcujejo, ceš saj gre ta denar iz državne blagajne v državno blagajno ali iz enega žepa v drugega in zlocin nad gozdom je poravnan«. 4 ZAKLJUCEK Tedanje družbene razmere so dopušcale, da je bil pretežni del žrtve prenesen na gozd. Na današnji razvojni stopnji to ni potrebno. Po letu 1993 smo gozdarstvo razdelili na vec delov: javno gozdarsko službo, ki strokovno usmerja razvoj vseh gozdov, zadruge, ki naj bi povezovale predvsem male zasebne gozdne posestnike pri trženju pa tudi opravljanju del v njihovih gozdovih in koncesionmje, ki opravljajo vsa dela v državnih gozdovih. P1i državnih gozdovih je vse skupaj malo bolj zapleteno, ker se poleg javne gozdarske službe in koncesionarjev, pojavi še Sklad kmetijskih zemUišc in gozdov RS, ki nastopa kot lastnik gozdov v imenu države. V sak od teh akterjev ima svoje interese, zahteve in potrebe, kar lahko vodi do razmer, ki niso vedno v prid gozdu . Ob primerni strokovni zasedbi javne gozdarske službe in usposobljenosti koncesionarjev pa mora lastnik težiti k temu, da je ravnanje v državnih gozdovih za vzor. Državni gozdovi morajo usklajeno in v optimalni meri opravljati vse splošnokoristne funkcije; tudi lesnoproizvodno, ki jo vse pogosteje le sramežljivo omenjamo. 5 VIRI FUNKL, L., 1985. Slovensko gozdno in lesno gospodarstvo po letu 1941. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdar­stvo, str. 89-112. RADŠEL, V., Za boljši secni red v naših gozdovih, Gozdarski vestnik 1952, str. 87-89. TURK, Z., 1955. Izkorišcanje gozdov v desetletju 1945­1954. Gozdarski vestnik št. 9-10, str. 296-321. -Zacasna navodila za sklepanje pogodb zaradi secr* lesa. 1949. Ministrstvo za gozdarstvo LRS. Arhiv RS fond 675, fasc. 48. -Pogodba o prodaji in nakupu lesa, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675. fasc. 18. -Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. -Seznam lesnih mas predanih lesno industrijskemu podjetju Il. Bistrica, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. -Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase sestavljen dne 6. marca 1951 v Sv. Luciji. Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija ob Soci. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. -Zapisnik o predaji v uporabo prometnih naprav (cest in gozdnih poti) Lesno industrijskemu podjetju Ajdovšcina v planskem letu 1951. Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija ob Soci. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. -Prevzemni zapisnik secišca po izvršen.i secnji, 1951. Gozdna uprava Slov. Konjice. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. Strokovna razprava GDK: 922.2:907.2:3:156.2 (045) Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje ? Jože PAPEŽ* Izvlecek: . ~ ~~· . . r 4 Papež, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? Gozdarski vestmk, 62/2~04 , _st." 9." ~ slovenscmi, CJt. It. . . . v prispevku ki je kratek dopolnjen povzetek avtorjevih clankov iz monografiJe, ki Je Izsla leta ~~Ol ob 1000~ letmc'.~~sta Gorica je p;ikazan relativni pomen primestnega gozda Panovec za ohranj~nje ?iotske r_aznolikost1 m_ dendrolosk~ ded1scme, izvajanJe rekreacije, pridobivanje lesa in gojenje divjadi. Na.kazani so tud1 novi pogled! na uporabo m vrednotenJe prostora. Kljucne besede: primestni gozd, Panovec, Nova Gorica, biotska raznolikost, dendrološka dedišcina UVOD Leta 2001 je ob 1000 letnici mesta Gorica izšla monografija Panovec vceraj, danes, jutri. V monografiji o primestnem gozdu Panovec smo skušali zbrati vse dosedanje vedenje o tem enkratnem gozdu, ki ni bil nikoli v zasebni lasti. V letih 1999-2001 so pri raziskavah sodelovali: dr. Franc Batic (lišaji), dr. Igor Dakskobler (rastlin­stvo), Mi1jam Gorkic (dvoživke), Mirko Perušek (ptice), Katja Poboljšaj (dvoživke), mag. Gabrijel Seljak (glive), Marijan Šebenik (gozdna ucna pot Panovec), dr. Staša Tome (plazilci), Bojan Zadravec (metulji), Igor Zadravec (divjad), Zoran Zavrtanik (obremenitve gozda) in urednik mag. Jože Papež (krajinske in ekološke znacilnosti, dosedanje gospodrujenje z gozdovi, divjad, ohranja!1ie biotske raznolikosti in ovrednotenje prostora). Zaradi pomanjkanja casa in prezaposlenosti primernih raziskovalcev, nismo obdelali in prikazali po­membnih podrocij, kot so flora in favna tal, mahovi in epifitske združbe, žuželke in mali sesa lei . Ravno tako ne more nihce jamciti, da smo na podrocjih, ki smo jih v letih 1999-2001 raziskovali, registlirali vse v Pruwvcu prisotne vrste. Na podlagi takratnega stanja in ugotovitev raziskav smo v monografiji s teoretskega in prakticnega vidika ocenili stopnjo ohranjenosti biotske raznolikosti, predvideli ukrepe za njeno ohranjanje in pospeševanje, ovrednotili prostor in predlagali prostorsko opredelitev izvajanja sorodnih dejavnosti. Koncna ugotovitev je bila, da je Panovec enkratna zaplata kolikor toliko ohranjenega stru·ega gozda v kmetijsko-urbani krajini, katerega osnovne naloge so ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dedišcine in zagotavljanje rekreacije mešcanom Nove Gorice. Pridobivanje lesa in izvajanje lova pa sta drugotnega pomena. Zato smo predlagali razdelitev Panovca na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del naj bi bil namenjen predvsem ohranjanju biotske raznolikosti, v zahodnem delu pa bi usmerjali izvajanje tistih rekreativnih dejavnosti, ki niso prevec motece za ohranjanje biotske raznolikosti in ki so sprejemljive za vse ostale uporabnike prostora. Ravno tako smo bili mnenja, da bi bilo za Panovec ve1jetno najbolje, da bi se Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS in Mestna obcina Nova Gorica dogovmila o prenosu lastništva na Mestno obcino Nova G01ica. Menili smo, da Mestna obcina Nova Gorica ve1jetno ne bo obremenjena s ptihodkom od lesa, tako kot dosedanji lastnik SkJad kmetijskih zemljišc in gozdov, in bo pripravljena vlagati v ohranjanje biotske raznolikosti in dend.ro­loške dedišcine in v gradnjo, obnovo in vzdrževanje objektov za rekreacijo. V treh letih se za ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dedišcine in za izboljšanje rekreacije mešcanov Nove Gorice prakticno ni veliko naredilo. Društvo inženi1jev in tehnikov gozdarstva Posocja je leta 2001 s pomocjo Mestne obcine Nova Gorica obnovilo gozdno ucno pot Panovec in izdalo zgibanko namenjeno osnovnošolski mladini. Zavod za gozdove Slovenije-Obmocna enota Tohnin je za vse gozdove Panovca izdelal gozdnogojitvene nacrte in analizo odkazila drevja za obdobje 1997-2003, kar omogoca boljše nacrtovanje ohranjanja in pospeševanja biotske raznolikosti in izvajanja secenj. V seznam zavarovanih h.abitatov Natura 2000 (gozdna združba Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum) pa se je poleg dosedanjega gozdnega rezervata v oddelku 3 uvrstilo tudi oddelke 2, 4, 7, 8 in 19. * Mag. J. P., univ. dipl. inž. gozd., Cankarjeva 28, 5000 Nova Gorica Papež, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? -K ----: v~J·avnost , ne samo goriška ampak tudi er Je susa lo seznanjena s pomenom gozda s ovens 1 k a, pr ema. . . . . h[·anJ· anje bwtske raznolikosti m P anovec za o den dro loške dedišci~e, kar. bi l~h~o mimo~re~e · · zvaJ· anju spreJemlJl vth rekreat1 vmh 1 1 . . opazova a pn . · t. m1· zdi pnmerno, da se JI ga na kratko d ejavnos 1, se . . . .., . · hkrati pa tudi kaj se pncakuje od pre d t s av1, . · naravovarstvene stroke, lastmka go z d ar s k e m • .. v v Sklada kmetijskih zemlJISC lil goz~ov, kon-. · sGG Tolmin, Mestne obeine Nova ceswnarJa . · · h ostalih uporabmkov prostora. G enca m vse KRAJINSKE IN EKOLOŠKE 2 ZNACILNOSTI v • d Panovec, katerega skupna površina D rzavm goz v 3g0 OO ha od tega je 364,00 ha gozda, se znasa ' ' •v · . • · -edni bhzm1 mesta Nova Gonca. na h aJa v nep 051. . Predstavlja zakljuce~o celot~~ kt s~ po 1zgledu, v• odar]" enp, lastmstvu 1D pomenu v nacmu gosp b. t eno razlikuje od sosednjih gozdov. pros t Ofll lS V . .., . · v · naJ· severnejsa vzpetma v gncevnatem P anovec Je · k. se razprostira jugovzhodno od Nove sve u t gone, 1 . . . . M. ·arurno pogorJe, k1 poteka v smen SV­ G ance. mi · ·z nizkeaa sveta ob Lijaku in se konca Jz , se d v1ga L c . . . .., . K tan·evici nad mestom Gonca. NaJOIZJ3 na os J 80 A"V . . . •v•• h nadmorska višina je m na J sevtct, naJVISJl vr · 193 m ·0 se nahaja nad Pikolom. Zaob ljeni pamen 1 . . vrhovi in hrbti se na severm strani strmo za- kl. v • • "tevilnih .kratkihjarkih in dolinah, proti JUCUJeJO V S · · h du pa se pobocja blago spušcajo in so jUgu lil VZ O . ·v · . . . . vstirinll dalJSlffil Jarki S pOtOki. prerezana 1 e S , Geološka podlaga Panovca je eocenski fliš, ki ga gradijo plasti laporja, skrilaste gline in pešcenjakov. Globina tal je odvisna od nebesne lege, nagiba in nacina razpadanja osnovne kamen ine. Nova Gorica z okolico sodi med najtoplejša obmocja Slovenije. Povprecna letna temperatura znaša 12° C, povprecna januarska temperatura je okrog 3° C, povprecna julijska temperatura je 22-23° C, letno paje 80-100 dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25° C. V obdobju 1952-1961 je v Solkanu padlo povprecno 1.443 mm padavin. Padavinska maksimuma sta bila dva: junij-julij ( 165-164 mm) in oktober (172nun). Kljub relativno visoki kolicini padavin pride v casu najvišjih temperatur do prekinitve rasti vegetacije, predvsem drevja. 3 KAJ JE BIOTSKA RAZNOLIKOST Biotska raznolikost je pojem, ki se je v svetovnem in tudi našem prostoru pricel bolj intenzivno uporabljati po konferenci o okolju in razvoju, ki je bila leta 1992 v Rio de Janeiru. Angleški ali bolje receno ameriški pojem >>biodiversity« je bil sprva domena strokovnih krogov v biologiji, v zadnjem desetletju pa so ga zaceli uporabljati tudi nara­vovarstveniki, politiki in gozdarji. Izraz biotska raznolikost ljudi še vedno bega. Predvsem zato, ker se na prvi pogled zdi, daje to nekaj kar bi se lahko izmerilo (npr. število vrst, biomasa, populacijska Papež, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje ? gostota), toda v praksi so merljive le dolocene komponente biotske raznolikosti. Biotsko raznolikost bi lahko enostavno opredelili kot razlicnost življenjskih oblik, vendar je potrebna popolnejša definicija. V ameriškem gozdarskem slova1ju »The Dictionary of Forestry« iz leta 1998 je biotska raznolikost opredeljena kot: l. Pestrost in obilje življenjskih oblik, pro­cesov, funkcij in strukture rastlin, živali, in drugih živih organizmov, vkljucno z relativno zamo­tanos~o odnosov vrst, združb, genskega fonda in ekosistemov v prostoru, od lokalnega preko regionalnega do globalnega. Navadno razlikujemo pet ravni biotske raznolikosti: • Genska raznolikost se nanaša na gensko raznolikost znotraj vrst. • Vrstna raznolikost se nanaša na pestrost vrst v nekem prostoru. • Združbena ali ekosistemska raznohkost se nanaša na pestrost združb ali ekosistemov dolo­cenem prostoru. • Krajinska raznolikost se nanaša na pestrost ekosistemov v krajini. • Regionalna raznolikost se nanaša na pestrost vrst združb, ekosistemov ali kraj in znotraj specificne geografske regije. 2. Indeks vrstnega bogastva v združbi, eko­sistemu ali krajini in relativna obilnost teh vrst. Vsa­ka raven biotske raznolikosti ima tri sestavne dele: • Raznolikost sestave ali število sestavnih delov ali elementov sistema je oznacena z merili, kot so število vrst, genov, združb ali ekosistemov. • Raznolikost zgradbe ali pestrost vzorcev ali organiziranosti sistema kot na primer struktura habitatov, struktura populacij ali morfologija vrst. • Raznolikost delovanja ali številcnost ekoloških procesov znotraj sistema kot na primer režim motenj, vloga vrste v združbi in kroženje hranilnih snovi znotraj ekosistema. Splošno pravilo je, daje treba biotsko raznolikost ocenjevati in vrednotiti v širšem prostoru in to najmanj na nivoju krajine. Originalno se je za splošni znacaj krajine uporabljal izraz »matica«, ki je bil sinonim za bolj ali manj homo gene velike površine kmetijskih zemljišc ali starih gozdov. Odgova1jajoce zaplate so bili ostanki gozdov ali gozdne jase. Z upoštevanjem navedenih dejstev in 390 novih pogledov na krajinsko ekologijo, smo gozd Panovec obravnavali kot krajino in zaplato, odvisno od nacina obravnave. 4 PANOVEC KOT GOZDNA KRAJINA Ce biotsko raznolikost ocenjujemo na nivoju krajine, moramo upoštevati motnje (naravne in antropogene) ter prostorske in casovne dimenzije tega pojava. Da bi dojeli kumulativni vpliv cloveških aktivnosti v prostoru in casu, je potreben krajinski pristop. Spremembe v sestavi in zgradbi krajine mocno vplivajo na biotsko raznolikost. Za rastlinske in živalske vrste velja, da cloveško preoblikovanje in poenostavljanje krajine pospešuje generaliste na racun specialistov in redkih vrst. Vlogo Panovca v kmetijsko-urbani krajini lahko ovrednotimo le, ce preucimo, kaj Panovec kot gozdna krajina predstavlja z vidika biotske raznolikosti. Pri opredeljevanju biotske raznolikosti je upoštevana definicija, ki je navedena v »The Dictionary of Forestry« iz l. 1998, pri cemer smo ocenjevali naslednje nivoje biotske raznolikosti: pestrost vrst, pestrost gozdnih združb in pestrost sestojev v Panovcu kot gozdni krajini. V pricujocem prispevku pa je prikazana le pestrost sestave vrst, gozdnih združb in sestojev. 4.1. Pestrost vrst Pestrost sestave vrst je prikazana v preglednici 1, kjer je narejena tudi primerjava z Zemljo in Slovenijo. Poudariti je treba, da so podatki za Panovec okvirni, saj se recimo ne ve koliko rastlinskih vrst, ki so bile registrirane pred dobrimi 120 leti, je zaradi spremenjenih življenjskih razmer še prisotnih in koliko jih je že izumrl o. Veliko vrst, kijih navajajo stari botaniki, je v Panovcu uspevalo na mokrišcih (ob potockih in vlažnih travnikih). To pa so rastišca, ki so bila v zadnjih desetletjih najbolj prizadeta ali celo unicena. Ocenjuje se, da ni vec primernih biotopov za uspevanje okoli 50 vrst praprotnic in semenk ter 27 vrst lišajev. Kljub temu lahko trdimo, da so v Panovcu nekatere skupine živih bitij zelo mocno zastopane, njihov delež od v Sloveniji registriranih vrst paje naslednji: domace drevesne vrste 59 %, lokalne drevesne vrste 46 %, grmovje 11%, zelišca in trave 14 %, praproti 25 %, lišaji 8 %, glive 32%, ptice 9%, plazilci 33%, GozdV 62 (2004) 9 Papež., J.: Panovec kot ponos. upanje ali razocaranje? dvoživke 42 %, dnevni metulji 31 %, nocni metulji 12 %in divjad 33 %. Poleg tega so registrirane še naslednje tujerodne rastlinske vrste: 60 dreves, 13 grmov, 25 zelišc in trav in 1 gliva. Nekatere tujerodne drevesne vrste se prav uspešno pomlajujejo in predstavljajo gradnu in dobu hudo konkurenco. Najbolj problematicni vrsti sta robinija in rdeci hrast in v vlažnih in zavetrnih legah tudi jelka. Od grmovnih vrst je najbolj pro­blematicnajaponska medvejka, ki agresivno osvaja vse zacasno ogolele ali presvetljene površine. Dosedanje izkušnje kažejo, da se bo s prisotnostjo vecine tujerodnih vrst potrebno sprijazniti, kajti njihova odstranitev je prakticno nemogoca in predraga. Potrebno pa bo predvideti in izvajati ukrepe, s katerimi se bo vzdrževalo ravnotežje med tujerodnimi in domacimi vrstami, saj je semenski fond tujerodnih drevesnih vrst prisoten na celi površini Panovca. 4.2. Pestrost gozdnih združb Pestrost gozdnih združb v Panovcu je v primerjavi s Slovenijo majhna. Vendar so, razen gozdne združbe Seslerio autumnalis-Quercetwn petraeae, prisotne vse, ki se v Vipavski dolini pojavljajo na eocenskem flišu. Njihov površinski deležje naslednji: • Gozd gradna in sencnega sasa Carici umbrosae-Quercetum petraeae, ki porašca bolj sušne grebene in zgornje dele pobocij, se razprostira na 48 % površine. • Gozd belega gabra in pirenejskega pticjega mleka z vejicatim šašom Omithogalo pyrenaici­Carpinetwn betuLi caricetosum pilosae, ki se pojavlja po dolinah in vznožjih pobocij, zavzema 43 %površine. • Bukov gozd z gradnom Castaneo-Fagetum sylvaticae, ki porašca predvsem osojna in strma pobocja ozkih dolin, je prisoten na 8 % površine. • Gozd crne jelše Carici elongatae-Alnetum glurinosae, ki se pojavlja v širokih dolinah na oglejenih tleh, predstavlja 1 % površine. Najbolj siromašna je gozdna združba Castaneo­Fagetum sylvaticae, kar je v skladu s predpostavka, da so najbrž kartirali realno in ne potencialno naravno vegetacijo. Gozdni združbi Carici umbrosae-Quercetum petraeae in Omithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli caricetosum piLosae sta si po pogostosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst podobni, vec pogostih vrst zelišc, trav in polgrmov paje v slednji. Za gozdno združbo Carici elongatae-ALnetum gLutinosae je znacilno prevladovanje ene drevesne vrste, majhno število Preglednica l: Število registriranih vrst za posamezne skupine živih bitij na Zemlji. v Sloveniji in v Panovcu Posamezne skupine živih bitij Zemlja Slovenija Panovec Ocena števila vrst Registrirano število vrst Registrirano število vrst Lokalne domace vrste V nesene domace vrste V nesene tuje rodne vrste Vse vrste skupaj drevje 250.000 71 33 9 60 102 grmovje 328 36 13 49 zelišca, trave 2.794 400 25 425 praproti 12.000 75 19 19 1išaji 20.000 860 68 68 glive 62.500 2.680 738 130 1 869 ptice 9.091 361 33 33 plazilci 5.954 21 7 7 dvoživke 4.014 19 8 8 dnevni metulji 150.000 186 58 58 nocni metu1ji 1.200 150 150 divjad 21 7 7 Opombe: Podatki za Zemljo so povzeti po Mršicu (1997) Podatki za Slovenijo so povzeti po Mayerju (1958), po Mršicu (1997) in po Mali flori Slovenije Podatki za Panovec so povzetek rezultatov raziskav GozdV 62 (2004) 9 39t Papež. J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? pogostih grmovnih in zelišcnih vrst in velik delež redkih zelišcnih vrst. Praproti so maloštevilne in so v vseh štirih gozdnih združbah redke. V vseh gozdnih združbah se pojavlja skupaj le 36 od 232 vrst, od tega: 5 drevesnih vrst, 10 grmovnih vrst, 20 zelišc, trav in polgrmov in samo l praprot. Ker je vsem štirim gozdnim združbam skupno Je 36 vrst, je vec kot ocitno, da bo biotska raznolikost zagotovljena le, ce bodo v Panovcu prevladovali starejši sestoji, v katerih naravna sestava drevesnih vrst ne bo prevec spremenjena. 4.3. Pestrost sestoj ev V gozdu, v katerem ni cutiti direktnega vpliva cloveka, so naravne motnje (veter, sneg, žled, strela, požar, žuželke, divjad, i.t.d.) tiste, ki zagotavljajo pestrost sestoj ev in biotsko raznolikost. Velikost in oblika motenj, intenzivnost motenj, pogostost motenj ter gostota in vzorec motenj ustvarjajo razlicne biotope in habitate, ki prostorsko in casovno zagotavljajo obstoj vseh po naravi danih vrst. Ker je clovek v vecini gozdov zmernega podnebnega pasu prisoten že tisocletja, so clovekove dejavnosti tiste, ki so nadomestile naravne motnje in ustva1jajo razmere za obstoj in razvoj razlicnih rastlinskih in živalskih vrst. Clovekove dejavnosti, ki povzrocajo motnje, so: secnja, steljarjenje, gozdna paša, nabiralništvo, lov, vnašanje tujerodnih vrst, rekreacija, onesnaževanje zraka, vojni spopadi, i.t.d .. V zadnjih 500 letih je bil vpliv cloveka na gozdove v Panovcu tako mocan, da je dejanska sestava drevesnih vrst po današnjih kriterijih stroke mocno spremenjena. Posledica dosedanjega nacina gospodarjenja je, da znaša· delež tujerodnih drevesnih vrst v Panovcu že 50 % od skupne lesne zaloge. Trenutno predstavlja Panovec enkratno mešanico hrastovih sestojev in sestojev umetno vnesenih domacih in tujerodnih drevesnih vrst, od katerih se nekatere uspešno naravno pomlajujejo Uelka, robinija, rdeci hrast). Kakšno je trenutno stanje je lepo razvidno iz sestoj ne karte Panovca, ki smo jo izdelali na podlagi leta 2002 izdelanih gozdnogojitvenih nacrtov. Kljub združevanju podobnih sestojev smo izlocili 15 sestojnih tipov, ki se razlikujejo po sestavi drevesnih vrst, hektarski lesni zalogi in površinski zastopanosti. V grobem lahko locimo naslednje sestojne tipe: • Hrastovih sestojev z naravno zastopanostjo drevesnih vrst (vec kot 70 o/o hrasta in lokalnih domacih listavcev) je 42 %. • Mešanih sestojev s prevlado domacih listavcev (lokalnih in vnesenih) je 22 %. • Sestojev tujerodnih listavcev (robinija in rdeci hrast) je 15 %. • Sestojev domacih vnesenih iglavcev (crni bor, jelka, smreka) je 12 %. • Sestojev tujerodnih iglavcev je 9 %. Pestrost sestojev je najbolje opredeljena z navpicno plastovitostjo, sezonskimi spremembami vegetacije in pogostnostjo pojavljanja posameznih rastlinskih vrst. Znacilnosti glavnih sestojnih tipov so naslednje: • Hrasti s svojo za svetlobo propustno krošnjo omogocajo, daje navpicni profil v celoti zapolnjen s sencovzdržnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. • Sestoji crne jelše in velikega jesena, ki porašcajo ekstremna rastišca, so dvoplastni, z bujno razvitim grmovnim slojem. • Bukovi sestoji z gostimi krošnjami izkljucujejo razvoj navpicnega profila. • Sestoji rdecega hrasta so izrazito enoplastni in izkljucujejo pojavljanje drugih drevesnih in grmovnih vrst. • Sestoji robinije so dvoplastni. Za mlajše razvojne faze je znacilna grmovna plast, v kateri prevladuje agresivna japonska medvejka. V starejših razvojnih fazah v zgornjo plast vdirajo gorski javor, veliki jesen in bodika, kar je odvisno od gozdne združbe. • V sestojih crnega in rdecega bora ter evropskega in japonskega macesna je v vseh plasteh znatna plimes avtohtonih listavcev, zato je navpicni profil precej zapolnjen. • Strnjeni sestoji jelke, snueke in Lawsonove paciprese so enoplastni. Pri presvetlitvi pricne v smrekove sestoje vdirati robinija, v jelovih sestoj ih pa se pricne pomlajevanje z jelko. Na splošno velja, da se bogastvo in pestrost rastlinskih in živalskih vrst povecujeta z debelina drevja in zapolnjenostjo navpicnega profila. Iz opisa navpicnega profila sestojev je razvidno, da biotsko raznolikost zagotavljajo predvsem hrastovi sestoji. S PANOVEC KOT ZAPLATA GOZDA Iz znanih zgodovinskih virov je razvidno, da je bil Panovec vedno zaplata gozda v kmetijski krajini. Kjub GozdV 62 (2004) 9 Papež, J.: Panovec l~ot ponos, upanje ali razocaranje ? Karta sestojev Hrastov/ s~slo}i O Me!>ani sestoj/ domai.Jh 1/sta~cev 8 Sestoji tujarodnlh 1/slavcav : · • Sestoj/ dom~~c/h Ig/avcev , W Sestoji tujerodnih ig/avcev nenehnim antropogenim motnjam (oskrba z lesom, paša, steljarjenje, nabiranje plodov, vnašanje tujerodnih drevesnih vrst) je predstavljal zatocišce za rastlinske in živalske vrste, ki so se tu ohranile, saj je bil od XVI. stoletja naprej gozd v njegovi neposredni okolici vecinoma izkrcen. Z rastjo urbanih površin je Panovec postal del kmetijsko-urbane krajine, vendar je s kmetijskim delom te krajine povezan le na jugovzhodnem delu, kajti povsod drugod ga skoraj neprepustno omejujejo urbane površine in industJijska cona Kromberk. Vendar se tekom casa njegova vloga ni spremenila. Ker v gozdovih Spodnje Vipavske doline prevladujejo panjevci robinije, še vedno predstavlja kolikor toliko ohranjeno zaplato prvobitne vegetacije, ceprav tujerodne drevesne vrste predstavljajo že 50 % trenutne lesne zaloge. Pomembno je predvsem to, da postaja Panovec star gozd, kakršnih v okolici ni veliko. Da je Panovec nekaj posebnega in da zasluži posebno obravnavo, so vedeli tudi 1.1985, ko je bil z obcinskim odlokom razglašen za naravno znamenitost. Za vse objekte, ki so bili razglašeni za naravno znamenitost, je bil v strokovnih osnovah za razglasitev tudj režim varstva, ki je za Panovec predvideval: varovanje gozda znotraj predlaganih meja, izlocitev iz normalnega gospodrujenja (razen sanitarne secnje), poudatjeni sta bili znanstveno­raziskovalna (študij ekologije, populacij gozdnega drevja, sukcesij in cloveških vplivov na ekosistem) in rekreacijska funkcija, pred vsakim posegom v gozd pa je bilo predvideno soglasje pristojne nru·avovarstvene službe. Glavni namen odloka je bil zašcita Panovca, ki ima regionalni pomen, pred zunanjimi posegi, ki so bili predvideni za širitev industrijske cone v Kromberku. Velika zasluga odloka je, da se površina gozdov v Panovcu ni vec krcila. Odloka se dosledno ne izvaja, ker se z gozdovi gospodari, vendar z upoštevanjem dolocenih omejitev. 6 DOSEDANJE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Zgodovinsko gledano so za Panovec znacilna naslednja obdobja: • V casu, ko je clovek krcil gozdove in pridobival kmetijska zemljišca, se je Panovec iz do sedaj nam neznanih razlogov ohranil. • Približno 200 let (XVI. in XVII. stoletje) je bilo mesto Gorica življenjsko odvisno od lesa iz Pan ovca. • Z zacetkom merkantilizma in razvojem zunanje trgovine je bil hrast iz Panovca rezerviran za potrebe avstrijske mornarice (XVIII. in XIX. stoletje). ___________ P_a_;__p_ez, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? • Za obdobje od konca XIX. stoletja do osemdesetih let XX. stoletja so znacilni nacrtno gospodarjenje z gozdovi in prizadevanja za melioracijo degradiranih gozdov in cim vecje donose lesa, kar so skušali doseci z vnašanjem tujerodnih drevesnih vrst. • Trenutno smo pred odlocitvijo ali se bomo odlocili za ohranjanje biotske raznolikosti in dendrološke dedišcine ter zagotavljanje rekreacije mešcanom mesta Nova Gmica ali pa bomo v gozdu še vedno videli le kubike lesa. Nacrtno gospoda1jenje z gozdovi v Panovcu se je pricelo l. 1879, ko se je pricelo z izvajanjem prvega gozdnogospodarskega nacrta za obdobje 1879-1888. Poleg tega nacrta je ohranjen še drugi nacrt za obdobje 1889-[898. Znano je, da so Avstrijci izdelali gozdnogospodarski nacrt tudi za obdobje 1905-1914 in Italijani za obdobje 1933­1942. Naslednji gozdnogospodarski nacrti so bili izdelani po II. svetovni vojni. Panovec je bil vkljucen v GGE Gorica, gozdnogospodarski nacrti pa se nanašajo na desetletja 1976-1985, 1986-1995 in 1997-2006. Za vmesno obdobje so na razpolago le skromni podatki o vnašanju tujerodnih drevesnih vrst za casa Italije. Gozdovi so bili najbolj ohranjeni na zacetku XVIII. stoletja, po vec desetletni prepovedi secnje, in najbolj prizadeti po koncu I. svetovne vojne. Gibanje lesnih zalog in nacrtovanih secenj je prikazano v preglednici 2. Iz prikaza je vidno nihanje lesnih zalog, medtem ko je bil etat presenetljivo ves cas na približno isti ravni 600 do 800m3. Izjema sta le podatka za leti 1724 in 1905. V zadnjih treh desetletjih so bile secnje vedno vecje od nacrtovanih in sicer: Preglednica 2: Lesna zaloga in etat v Panovcu • V obdobju 1976-1985 je bil predpisani etat dosežen s 189 %, pri iglavcih s 110 % in pri listavcih z 216 %. • V obdobju 1986-1996 je bil predpisani etat dosežen s 134 %, pri iglavcih z 212% in p1i listavcih s 126 %. • V obdobju 1997-2003 se je v sedmih letih doseglo 122 o/o predpisanega 10 letnega etata, pri iglavcih s 126 o/o in pri listavcih s 121 %. Za Panovec smo za obdobje 1997-2003 analizirali in proucili odkazjlo in izvajanje secenj. Bistvene ugotovitve so naslednje: • Usmeritve za povecanje lesne zaloge so bile neustrezne, saj je bila intenziteta 5-8 % od lesne zaloge predpisana za skoraj vse tipe sestojev, tudi za drogovnjake hitro rastocih tujerodnih iglavcev. • Pri listavcih je bila struktura odkazila naslednja: redcenje 51 %, pomladitvena secnja 2 %, panjevska secnja 21 %, sanitarna secnja 26 %. • Pri iglavcih je bila struktura odkazila naslednja: redcenje 54 %, pomladitvena secnja 27 %, sanitarna secnja 19 %. • V oddelkih, v katerih prevladuje hrast, se je odkazalo 12-28% od lesne zaloge, v drogovnjakih iglavcev pa 16-308 % od lesne zaloge. • Od vsega odkazanega hrastavega drevja predstavljajo sušice (zaradi zamujenih redcenj izlocena suho drevje) kar41% lesne mase, glavnina sušic pa je bila v debelinskem razredu 11-30 cm. • V 7 letih se je predpisane secnje doseglo z 122 % (iglavci 126 % in listavci 121 %), zato je bilo potrebno izdelati spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskega nacrta, s katerimi se je povecalo predvidene secnje. Leto Lesna zaloga (rnJfha) Etat (rnJ/leto) Etat/lesna zaloga (%) Sestoji iglavcev ha iglavci listavci skupaj iglavci lis tav ci skupaj iglavci li stavci skupaj 1724 280 280 1.500 1.500 1843 960 960 1879 96 96 613 613 17 68 1889 98 98 797 797 22 80 1905 55 120 175 1.300 1.300 20 75 1933 1 40 41 708 708 46 70 1976 31 96 127 171 503 674 15 14 14 1986 34 123 157 58 570 628 5 \3 11 73 1997 61 194 255 266 839 1.105 12 Il Il 79 Opomba: Za obdobje 1997-2006 so upoštevani podatki aneksa k gozdnogospodarskemu nacrtu Gorica Papež, J.: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje ? NOVI POGLEDI NA VREDNOTENJE IN UPORABO PROSTORA dnotenje in namembnost gozdnega prostora :Sasom spreminjata in sta odvisna od razvoja :e, trenutnih potreb in politicnih odlocitev. wtno se v Panovcu na istem prostoru vljajo razlicne interesne dejavnosti, ki med •j niso usklajene. Tradicionalnim dejav­im, pridobi vanju lesa in lovu, so se že pred •m pridružile raznovrstne rekreativne mosti, nova pa je skrb za ohranjante biotske olikosti in dendrološke dedišcine. Ce teh pet vnosti ovrednotimo po pomenu, dobimo ~dnji prioritetni vrstni red: Ohranjanje biotske raznolikosti je prioritetna rnost državnega pomena. Ohranjeni hrastovi .ovi z vsemi po naravi danimi vrstami, ki šcajo 42 % površine Panovca, predstavljajo ki fond in situ, ki se bo zaradi dovolj velike llacije sposoben pril~gajati prihajajoci~ atskim spremembam. Ce bo v teh gozdovih lj sušic in podrtic, bo poskrbljeno tudi za 1itev življenjskega okolja ptic, dvoživk, gliv, Ohranjanje dendrološke dedišcine je iz stvenih in strokovnih razlogov ravno tako tenitost državnega pomena. Z evidentiranima !revesnima vrstama, od tega 42 domacih in 60 )dnih, je Panovec enkratni ucni poligon, ki ga .ujejo vsi, od predšolskih otrok do študentov lrstva. Rekreacija ima lokalen pomen, zato je ena na tretje mesto. Pridobivanje lesa, ki je bilo nekoc izredno :mb no (oskrba mesta Gorica z drvmi in >enim lesom, ter les za ladjedelništvo) je ilo na pomenu, zato je uvršceno na cetrto l. :..ov je v Panovcu že od nekdaj tradicionalna 10st. Ker se s to dejavnostjo ukvarja manjše ::> ljudi, je gojenje divjadi in izvajanje Jova ~no na zadnje peto mesto. jnovejša strokovna dognanja in izhodišca za jan je biotske raznolikosti so znana iz obsežne 1 tudi domace literature, gre le za problem o v praksi izpeljati. Ravno tako so za Panovec predlogi za prostorsko opredelitev izvajanja 1eznih rekreativnih dejavnosti. Gre v bistvu za konflikt razlicnih interesov, v katerega so vpleteni gozdmji, naravovarstveniki, lastnik, lovci, rekreativci, in vodstvo Mestne obcine Nova Gorica. Prvi in vetjetno najbolj težak korak bo prepricati gozdarje, da je zaradi ohranjanja biotske raznolikosti treba nekatere gozdove zacasno izlociti iz gospodarjenja (10-30 let), da je bilo vnašanje hitro rastocih tujerodnih drevesnih vrst strokovna in politicna napaka, in da panjevsko gospodarjenje z robinUo siromaši biotsko raznolikost. Mišljenje, daje vse gozdove s secnjo nujno potrebno negovati, in da so sušice v gozdu znak slabega gospodarjenja, pa je v gozdarski stroki še vedno prevladujoce. Miselni zasuk bo potreben tako pii delavcih Zavoda za gozdove Slovenije, kot tudi pri delavcih koncesionatja SGG Tolmin. Delavci Zavoda za varstvo narave bi na primeru Panovca morali upoštevati l. 2002 sprejeto Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji in l. 2003 zavarovane habitate iz projekta Natura 2000. Potrebno bo preveriti in dopolniti obcinski odlok iz l. 1985 in dolociti nov režjm varovanja, ki bo v skladu z mednarodno sprejetimi obvezami. Vecinski lastnik Panovca je Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS, ki je prehodna institucija, ki bo prenehala obstajati, ko bo koncan proces denacionalizacije. Prob1em Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS je, da mora ustvarjati dohodek in da ne more namenjati denarja za take potrebe, kot se kažejo v Panovcu. Tu se kaže dvolicnost države in neusklajenost delovanja dveh ministrstev, MKGP in MOPE. Po eni strani sprejema mednarodno potrjene obveze o ohranjanju habitatov, po drugi strani pa zahteva rento od vseh gozdov, ki so v njeni lasti. Na razpolago sta dve možnosti, ali Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS nameni del rente za neprofitna vlaganja v Panovec, ali pa ga brezplacno prenese na Mestno obcino Nova Gorica. Zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je 19. 12. 2003 sprejel Državno zbor Republike Slovenije, v 10. clenu doloca kaj so !ovne in nelovne površine. V 7. tocki prvega odstavka .so kot nel ovna površina navedeni: otroška in športna igrišca, redno obiskovana in oznacena spre­hajališca, kopališca in podobni objekti . Lovci se bodo pac morali prilagoditi novi lovski za­konodaji in v zahodnem delu Panovca prekiniti z izvajanjem lova, kar pomeni, da bodo morali Papez, J .: Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? ukiniti tudi tri vzdrževana krmi š ca, na katerih izvajajo odstrel divjih prašicev. Mestna obcina Nova Gorica-Oddelek za okolje in prostor, pripravlja prostorsko ureditveni plan obcine Nova Gorica, katerega del je tudi ureditveni nacrt za rekreacijsko cono Panovec. Ce se bo pri izdelavi tega nacrta upoštevalo usmeritve iz monografije o Panovcu, bo narejen velik korak naprej. Ce bo Mestna obcina Nova Gorica s proracunom tudi zagotovila sredstva za rekreacijsko cono Panovec, je to drugi korak naprej. Za to so vse možnosti, saj dopolnjeni zakon o igrah na sreco doloca , da je treba del koncesijske dajatve, ki je namenjen lokalnim skupnostim na tako imeno­vanem zaokroženem turisticnem obmocju, porabiti za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turisticno infrastrukturo. Naj spomnim, bivše vodstvo Mestne obcine Nova Gorica z županom Crtomirom Špacapanom na celu je z izdajo monografije o Panovcu omogocilo, da se je na enem mestu zbralo vse kar je bilo do sedaj znanega o njem. Novo vodstvo z županom Mirkom Brulcem na celu pa lahko njihov odnos do Panovca nadgradi z naslednjimi konkretnimi vlaganji: urejanje infrastrukture za rekreacijo, v opušcenem objektu zraven gozdarske hiše ureditev naravovarstvene ucilnice , premestitev strelišca na primernejše lokacijo, košnja travnikov, zaposlitev nara­vovarstvenega nadzornika ali redarja, ki bi skrbel za red in vzdrževanje infrastrukture. 8 ZAKLJUCKI Povrnimo se še k provokativnemu naslovu »Pa­novec kot ponos, upanje ali razocaranje«. Ce se bo uresnicilo vecji del predlaganih pobud, bomo mešcani Nove Gorice lahko ponosni na Panovec. Ce se bo v javnosti pricelo bolj intenzivno pogovarjati o njem in se bo realiziralo vsaj del predlaganih pobud, bo obstajalo upanje, da se bo kaj spremenilo. Ce bo ostalo tako kot je, bo to razocaranje . 9 VIRI PAPEŽ, J.. 2001a. Krajinske in ekološke znacilnosti. V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna obcina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soca, Nova Gorica, s.l0-15. PAPEŽ, J., 2001 b. Dosedanje gospodarjenje z gozdovi.V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna obcina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soca, Nova Gorica, s.l8-35. PAPEŽ, J., 200lc. Ohranjanje biotske raznolikosti.V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna obcina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soca, Nova Gorica, s.l44-17l. PAPEŽ, J., 200ld. Ovrednotenje prostora. V: Papež, J. (Ur.), Panovec. Mestna obcina Nova Gorica, ZGS OE Tolmin. Grafika Soca, Nova Gorica, s.174-183. Gozdarstvo v casu in prostoru Stališca upravnega odbora Združenja za gozdarstvo Gospodarske zbornice Slovenije Upravni odbor Združenja za gozdarstvo Gospodarske zbornice Slovenije je na svoji redni 8. seji 29.09.2004 v Murski Soboti razpravljal o Strategiji razvoja Slovenije. Oblikoval je na slednje poudarke, ki bi jih morala Strategija s podrocja gozdno lesnega kompleksa vsebovati: Obvezno je iskati nacine za povezovanje gozdno lesnega kompleksa in znotraj tega priceti s pospešenim uvajanjem novih tehnologij dela. Na zakonodajnem podrocju je treba ustvariti pogoje za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi in vsem, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa, zagotoviti enakost pred zakoni. OBRAZLOŽITEV: POGLEDI ZG NA OSNUTEK STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENUE STANJE Z vidika stalnega nižaftia deleža v skupnih prihodkih gospodarstva Republike Slovenije, ki znaša le še 0,21 %in deleža BDP z 0,18 o/o je gozdarska gospodarska panoga vse marti pomembna. Kljub uvedbi novih ucinkovitejših metod dela se bosta deleža še naprej manjšala. Gozdarstvo je namrec delovno intenzivna panoga z volumenskimi, težkimi in razmeroma cenenimi proizvodi. Vendar je poleg nepol>rednih funkcij gozdov treba upoštevati tudi posredne funkcije, ki se jih obicajno zavedamo šele, ko gozdov ni (problemi degradiranih gozdov oziroma golicav: Sredozemlje, Bližnji vzhod, Iran, Kitajska, Srednja in Severna Amerika). Takrat postanejo voda in cist zrak dobrine v kronicnem pomanjkanju, erozija pa nerešljiv problem. Pojavijo se še klimatske spre­membe in stroški sanacij v državi hitro posegajo v vire drugje ustvarjenih prihodkov. Zato mnogi menijo in vse bolj jasno dokazujejo, da so posredne koristi mnogo vecje (v strukturi celo do 90 o/o vrednosti) od neposrednih (vseh vrst gozdnih proizvodov) ki tako dosežejo le do 10 % skupne vrednosti vseh koristi, ki jih gozdovi dajejo. Dejstvo je, da je ponudba lesa v Evropi, zlasti v tem trenutku iz vzhodno evropskih držav ogronma in da cene gozdnih lesnih sortimentov od leta 1996 neprenehoma padajo v povprecju od 2-3 % na leto. Les nima na panju prakticno nobene vrednosti vec . Prodajna vrednost lesa po kri va samo še stroške proizvodnje, ki pa zadostujejo le za pridobivanje kakovostnejših sortimentov. Zato ostaja visok delež manj vrednih sortimentov v gozdovih neizkorišcen. S tega vidika je treba zato presojati tudi možnost uporabe bioodpadkov kot energetskega vira. V sedanjem trenutku zato pridejo v poštev le lesni odpadki na lesno predelovalnih skladišcih vseh vrst, nikakor pa ne pridobivanje bioenergije iz odpadkov iz gozdov. 2 UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ DELA Ucinke gospodarjenja iz gospodarskih gozdov, ki prevladujejo in v katerih je potrebno gospodariti po nacelih trajnosti, sonaravnosti in optimalne kakovosti moramo povecevati ali pa vsaj ohranjati. To je možno le, ce bomo smeleje pristopili k uvajanju strojne secnje v slovenskih gozdovih. Zato je Združenje za gozdarstvo že v letu 2002 financiralo raziskave o možnostih strojne secnje v Sloveniji. Dobili smo odgovore o površinah, sestojnih razmerah in tehnologijah, ki jih je možno v Sloveniji takoj uporabiti. Te ugotovitve smo v letu 2003 nadgraditi z raziskavami o ekonomskih možnostih strojne secnje pri nas. Zaradi vedno dražje delovne sile se tudi pri nas strojni secnji ne bomo mogli izogniti, ceprav del stroke in javnost pri nas zaenkrat takemu nacinu dela nista prav naklonjena. V letu 2004 smo že organizirali delavnico Strojna secnja debelega drevja na Mašunu v Postojni, v teku paje raziskovalni projekt Spravilo lesa v pogojih strojne secnje . Poleg tega je ena gospodarska družba stroj za secnjo in spravilo lesa že nabavila, druga paje v procesu nabave. Tehnološki preskok iz klasicne na strojno izvedbo secnje je torej prakticno uresnicen. Temu pa po razpoložljiv ih podatkih sledijo tudi že ekonomski ucinki. 3 PROBLEM NIZKJH REALIZACIJ SECENJ Eden izmed nacinov za povecanje deleža etata in realiziranih secenj v prirastku slovenskih gozdov je tudi uvedba strojne secnje. Klasicno izvajanje secnje zlasti drobnejšega drevja postaja predrago. Prirastek za obdobje 2001-2010 je ocenjen na 6,9 milijonov m'. Realizirane secnje so le v zadnjih dveh letih prekoracile 2,6 milijonov m\ prej pa so vse do leta 1990 znašale izpod 2,6 in 2,5 milijonov m\ kar je pod 40 % prirastka. Z novimi obmocnimi nacrti je etat še vedno postavljen komaj na 58 o/o delež od prirastka. V Evropi se kot intenzivno gospodarjenje z gozdovi smatra šele, ko delež realiziranih secenj Gozdarstvo v casu in prostoru presega 80 % prirastka. V podobnih rastišcnih razmerah realizirajo tudi po 10 m-1 etata na leto in hektar. Možnosti pri nas je torej dovolj in z uvedbo novih tehnologij bi razpoložljivi naravni in obnov ljivi vir -les lahko mnogo bolje izkoristili. Z višjimi secnjami bomo zmanjšali tudi stroške varstva gozdov, ki v marsikaterem gozdno gospodarskem obmocju že presegajo stroške obnove in celo nege gozdov. Zaradi nizkih secenj ostaja v gozdu mnogo fiziološko oslabelega in suhega drevja. Tu se razvijajo bolezni in škodUi vci, ki ob namnožitvi napadajo vse bolj zdrava drevesa in v skrajnosti lahko pomenijo resno grožnjo na vecji površini zdravih gozdov. Stroške varstva gozdov pa povecuje tudi neusklajenost med preveliko populacijo rastlinojede divjadi in prehranjevalnimi možnostmi gozdnega okolja (rastlinsko komponento). Prevelika populacija rastlinojede divjadi zahteva drage nacine zašcite (individualne, kot najdražja, kolektivne), ki stroškovno na enoto površine hitro presežejo prodajne vrednosti visoko kakovostnega lesa s proizvodno dobo celo 120 in vec let. Ta strošek bi bilo z ustrezninti uskladitvami možno zanesljivo znižati. SPREMEMBA V IZBIRI DREVJA ZA POSEK Povecane dohodke iz gozdov in predelave lesa je možno doseci tudi z drugacno izbiro drevja za posek. S tem bi dosegli ucinke v gozdarski in lesarski panogi. Gozdarstvo bi ob isti kolicini lesa doseglo vecje prihodke od lesa. Ali za isti dohodek bi lahko posekali manj lesa. Ali ni to-v skladu z ekološkim pristopom gospodarjenja z gozdovi? Lesna industrija pa bi za enoto tržnega izdelka potrebovala manj lesa in energije, kar je spet zelo ekološki pristop. Skupni gospodarski ucinek verige bi bil tako mnogo višji. Tehnicna in biološka vlaganja v gozdove so bila v preteklosti, zlasti pred letom 1987 zelo visoka. Po nekaterih obmocjih so dosegla celo 45 % prodajne vrednosti lesa, vlaganja med 30 in 40 % prodajne vrednosti lesa pa so bila kar pogosta. Do leta 2000 se je obseg vlaganj zlasti v zasebnih gozdovih mocno zmanjšal. Z novimi obmocnimi gozdno gospo­darskimi nacrti znašajo predvidena vlaganja za obdobje od 2001-2010 19,5 % prodajne vrednosti lesa. Tako visoke vložke vlaganj je potrebno, to bi storil vsak dober gospodar, izkoristiti. To paje seveda možno s povecanjem secnje, poleg tega pa še z ustrezno izbiro drevja za posek. To pomeni, da moramo cim vec drevja izbrati za posek na višku vrednosti posameznega drevesa. Le tako bodo vlaganja dobila svoj smisel in oplemenitenje. 5 PROIZVODNE DOBE V SLOVENSKIH GOZDOVIH SO PREDOL GE Danes v slovenskih gozdovih gospodarimo s predolgimi proizvodnimi dobami, ki pomenijo visok delež debelega in starega drevja , z mnogimi napakami in majhno tržno vrednostjo. V procesu gospodarjenja z gozdovi znamo gojiti in vzgojiti osebke najvišjih kakovosti, žal pa jih prepozno izberemo za posek. Zato jih pogosto tržimo šele, ko jim zaradi padca kakovosti pade prodajna vrednost. Na ta nacin si ob velikih stroških vlaganj zmanjšu­jemo prihodke od lesa. Tu je prizadeta gozdarska panoga. Zaradi nižjih secenj mora lesna industrija del lesa uvažati, kar je vedno dražje, kot ce izkorišcaš domaco surovino. Drug problem, ki obremenjuje lesarsko panogo pri uporabi domacega lesa pa je, da je les drevja zaradi previsoke starosti slabe kakovosti. To pomeni, da je potrebno za enoto izdelka porabiti mnogo vec lesa in energije. S tem nastajajo višji stroški, ki jih pri nobenem izdelku s ceno na domacem ali tujem trgu ni mogoce pokriti. 6 POMEMBNOST GOZDNO LESNEGA KOMPLEKSA Lesna industrija je v povezavi z gozdarstvom zelo pomemben gospodarski kompleks. Žal jo je država v okvirju svojih strateških opredelitev v zadnjem obdobju (lO-12 let) spregledala. Še danes pa je to neto izvoznica z 2,3 % deležem zaposlenih in kar lO % deležem v izvozu države. Uporablja najvecji delež domace surovine, ki je obnovljiva, njegove lastnosti pa lahko celo usmerjamo v skladu z našimi potrebami. Glede na tržne razmere lahko s izvedbo secnje cakamo. Pri tem se nam lesna zaloga še naprej povecuje -(prirastek) ali pa jo ob ugodnih tržnih razmerah pospešeno pridobivamo. Zato niti kolicina niti kakovost izbranega drevja za posek nista samo stvar lastnika gozdov in panoge gozdarstva. Jasno opredeljeni cilji države na tem podrocju lahko gospodarnost dela z ustreznimi odlocitvami pomembno povecajo. 7 ZAPIRANJE PREDELOVALNIH KAPACITET LESNE INDUSTRIJE Razmeroma nizka realizacija secenj je tudi posledica neprestanega zmanjševanja lesno predelovalnih kapacitet. Vecje žagarske obrate smo skoraj opustili. Manjši zasebni so zastareli, nizkih kapacitet in slabe Gozdarstvo v casu in prostoru kakovosti predelave. Spet rabimo veliko dela in lesa za malo izdelkov. Zapiramo tovarne ivernih plošc, proizvodnjo mizarskih ali panelnih plošc, zelo jasno je tudi kaj bo z velikim porabnikom manj kako­vostnega lesa VIPAP Krško. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov postaja vse vecji problem. Predelovalna industrija torej izginja, država pa za svoje funkcioniranje odpira vedno nove urade in delovna mesta. To spet pomeni nasprotje: manj prihodkov, vec stroškov. Popolnoma jasna je odsotnost strategije države v odnosu do porabe lesa. Ce bomo že gospodarno pridobivali les, bomo ob odsotnosti predelave lesa postali zopet izvoznik surovin. Po kakšni ceni glede na to, da naše probleme zelo dobro poznajo? 8 ZARAŠCANJE KMETUSKIH POVRŠIN ZMANJŠUJE SKUPNI UCINEK GOSPODARJENJA V odnosu do kmetijstva bo potrebno opredeliti koliko casa bomo še naprej dopustili zarašcanje opušcenih kmetijskih zemUišc. Zadnji podatki pridobljeni z aerofotogrametrijo kažejo, da znaša gozdnatost naše države že 60 %. V tem delu Evrope nam ni podobne države. Najbližja je Finska s 70 % gozdnatostjo, vendar je tam znatno višji delež absolutno gozdnih zemljišc (najbolj donosna »kultura« je gozd). Naše opušcene kmetijske površine pa bi seveda ob najbolj ekstenzivnem kmetijstvu dajale vecje donose kot gozd. Donose in dohodke bi se torej dalo povecati tudi na ta nacin. Seveda pa vecja kmetijska pridelava ni v skladu z interesi širšega prostora Evropske skupnosti. 9 NEPOKLICNO IZVAJANJE DEL PRI PRIDOBIVANJU LESA MOCNO POVECUJE STROŠKE IZVEN GOZDARSKE DEJAVNOSTI Konkurenca in medsebojno sodelovanje je gibalo zdravega gospodarstva. Seveda morajo delovati vsi udeleženci pod enakimi pogoji. Pri izvajanju vseh del s podrocja pridobivanja gozdnih proizvodov temu ni tako. Zahteve, kijih morajo izpolnjevati gozdarske gospodarske družbe so neprimerno vecje od zahtev izvajalcev za izvajanje del v zasebnih gozdovih. Tu bi moralo priti do izenacenja . Vecje stroške, ki nastajajo na podrocju socialnega in zdravstvenega varstva ter invalidsko pokojninskega zavarovanja nosi država. V zasebnih gozdovih je na enoto proizvoda kar 13 -15 krat vec smrtnih žrtev in vec kot 10 krat vec nezgod (vseh nezgod s telesnimi poškodbami se ne prijavi) kot v državnih gozdovih, kjer je zahtevana raven znanja mnogo višja. Kot posledica tega nastajajo veliki socialni, sociološki in psihološki ter materialni problemi, zlasti ko je žrtev nosilec kmetijskega gospodarstva. Materialno ovrednotenje takih posledic je težko. Strošek zaradi ene smrtne žrtve v Evropski skupnosti ocenjujejo na 60 -120 milijonov Sit. Z vec znanja se tveganje pri izvajanju takih del hitro zmanjšuje in stroški hitro padajo. Zato je strošek ustreznega izobraževanja nepomemben v primerjavi s posledicami kakršnekoli telesne nezgode ali celo s smrtjo. Pogoje za izvajanje katerih koli del je potrebno za vse udeležence proizvodnih procesov izenaciti . 10 VZPODBUJANJE POVEZOVANJA GOZDARSTVA IN LESARSTVA Odvisnost gozdno lesnega kompleksa je torej zelo velika. Po nacelu razvitih držav s teh podrocij, bi morali gozdarji in lesarji nastopati skupaj. Loceno nastopanje nima ucinkov. Skupno nastopanje pa pomeni že znaten delež in vecji vpliv zaposlenih in pomembno udeležbo v ustvmjenem prihodku. Glede na potencialno kolicino in kakovost donosov iz slovenskih gozdov in glede na stanje lesne industrije, bi dodatne vzpodbude, ki so jih v podobne namene deležne druge gospodarske panoge tudi na tem podrocju dale zanesljive dolgorocne gospodarske ucinke. Wubljana, o~ JQ 2004 Franci FURLAN, Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za gozdarstvo Gozdarstvo v casu in prostoru Nastanek in razvoj notranje delitve idrijskih erarnih gozdov Notranja delitev gozdov na oddelke in odseke kakršno poznamo danes, je v preteklosti zajemala predvsem gozdove v katerih se je nacrtno go­spodarila. Nacrtno gospodarjenje je zahtevalo pregled nad stanjem gozda in orientacijo na terenu. To pa je zahtevalo tudi ustrezno znanje in sredstva, zato so se dela izvajale le v gozdovih z intenzivnim gospodrujenjem v predelih z velikimi potrebami po lesu. Tako je bilo tudi v idrijskih gozdovih. Velike potrebe rudnika po jamskem lesu in drveh za žganje rude so kmalu narekovale bolj nacrtno delo z gozdom. V zacetku obstoja rudnika (okoli leta 1500) je bilo njegovo delovanje v rokah Benecanov. Leta 1510 je cesar Maksimilian I. podelil rudnik vec velicinam, gospostvom v državi, leta 1578 pa je bil pod nadvojvodo Karlom VI kupljen za erar države. Gozdovi v okolici so bili takrat v lasti razlicnih gospostev. Rudnik je gozdove od njih odkupil za svoje lastne potrebe. Zunanje meje gozdov, ki so bili v lasti rudnika so se vzpostavljale v 17. in 18. stoletju. Na terenu so se vzpostavili mejniki, kamni z vklesanim križem, ter umetne preseke, ki so se kasneje tudi obnavljale. Te meje so se obdržale vse do današnjih dni, ko gozdovi pripadajo državni lastnini. Pri razmejitvah so sodelovali tudi znani idrijski kartografi in zemljemerci, ki so svoje znanje iz rudarskih jamomerskih izkušenj prenašali tudi na podrocje izmere gozdov. Tako je za južni del idrijskih gozdov poznana tako imenovana Mrakova razmejitev iz leta 1769. Imenovala se je po Jožefu Mraku (1709-1786), znamenitemu idrijskemu jamomercu in zemljemercu, ki je sodeloval tudi pri izmeri gozdov pri Cabru. Ta meja se je kasneje izgubila, napravljena pa je bila nova, Jettmarska preseka, ki se je poimenovala po nadgozdarju Jettmarju. Pri tej razmejitvi so oznacili mejne tocke s tekocimi številkami, vklesanimi v naravne ali umetne kamne, poleg tega pa so napravili tudi umetno preseko. ldrUski državni gozdovi v nekoliko bolj oddaljeni preteklosti niso bili razdeljeni na oddelke tako kot danes. To pa ne pomeni, da tedaj niso poznali nikakršne notranje delitve. V zacetku jih po vsej ve1jetnosti niso razdelili na manjše enote, temvec so si pomagali s krajevnimi imeni. V 18. stoletju, ko so že ugotavljali donose, pa so gotovo poznali kako notranjo delitev. Kaže, da so bile to po nekaj sto hektarjev velike površine poimenovane s krajevnimi imeni. Šele ob pripravi gozdnogospodarskih nacrtov za enoti Idrija 1 in Idrija II pred letom 1880 so za obe enoti izdelali temeljno notranjo delitev. Razdelitev je potekala od leta 1875 do 1880.Ta se je z nekaterimi popravki v ohranila vse do današnjih drn. Na presekah, na mejah oddelkov ter na mejah enote so postavili tudi tako imenovane varnostne kamne, ki na zunanji meji služijo tudi kot mejniki. Na vsakem mejnem kamnu je vklesana zaporedna številka kamna in znak KK (Kaiser und Konig) , ki je oznaceval posest rudniških gozdov. Ob prihodu Italijanov so znak KK spremenili v DF (Domania Forestale). Gozdnogospodarska enota Idrija 1 je bila z 42 delno umetno naprav ljenimi in delno uporabljenimi Mejni kamen rudniške posesti iz leta 1820. Pevc-K. O. Mejni kamen rudniške posesti iz leta 1820. Na kamnu je Idrijski Log simbol alkimistov -simbol živega Gozdarstvo v casu in prostoru Tudi gozdnogospodarsko enoto Idrija II so razdelili na oddelke. Ker se vecina gozdov razprostira ob Idrijci, njenem pritoku Belci in na severnem robu Trnovske planete, so za razmejitev oddelkov uporabili kar naravne meje, kakršne so na primer rob planete, potok Belca, reka Idrijca in greben med tema vodama. Strma pobocja ob Belci so razdelili s podložnimi presekami od potoka navzgor. Pri tem so upoštevali doline in grebene pobocnih reber. Celotno enoto so razdelili na 65 oddelkov s povprecno površino 60,80 ha. Oddelki na planoti pa so bili zaradi transportnih razmer po površini precej vecji. Pred letom 1900 so v tej enoti naredili popravke. Iz oddelkov od 54 do 63 so izlocili gozdove na južnem robu in iz te površine napravili 5 novih oddelkov. Isto leto so razdelili oddelek 18 in tako dobili oddelka 18 in 18 l. Tako ima enota Idrija II danes 70 državnih oddelkov. Jože KOVAC fotografije Ignac PIŠLAR 26. Svetovno prvenstvo gozdarjev 13.-20. september 2004, Valli di Lanzo, Italija Bron izpred dveh let posrebrili in pozlatili Slovenska ekipa gozdnih delavcev, kije bila izbrana na 4. državnem tekmovanju gozdnih delavcev v Dolenjskih Toplicah 15. maja letos, v sestavi: Janez ZRIMŠEK iz Dobca, delavec pri GG Postojna, Robert CUK iz Podkraja, delavec pri GG Postojna, Domine KRESE iz Dolenjskih Toplic delavec GG Novo mesto in mladinec: Vojko GRAHOR iz Smrij pri Premu, delavec pri GG Postojna in vodstvom vodje ekipe, TREBEC Adolfa, iz Zavoda za gozdove Slovenije ter tehnicni pomoci VADNU Marjana ter SAMEC Borisa, oba s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne in TURK Antona iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, se je udeležila 26 . svetovnega tekmovanja gozdarjev v V alii di Lanzo v Italiji. Tekmovalni del slovenske ekipe gozdnih delavcev na svetovnem prvenstvu gozda1jev 2004 Tekmovanje je bilo izvedeno v petih pre­izkušnjah: -podiranje drevesa na 15 m oddaljen cilj (cim natancneje zadeti cilj -kolicek), -menjava verige in obracanje letve motorne žage, -kombinirano prežagovanje dveh hlodov, ki ležita pod razlicnimi koti, -precizno prežagovanje hlodov na podlagi ( pri tem pa ne zarezati v podlago), -klešcenju oz. obvejevanju drevesa. Gozdarstvo v casu in prostoru TOCKOVANJE DOSEŽKOV Za dobljene rezultate so podelili medalje: -najboljšim ekipam, -najboljšim posameznikom za skupni rezultat, -najboljšim posameznikom iz vsake disciphne. REZULTATI TEKMOVANJA Med 30 ekipami se je naša uvrstila na 13. mesto. Zmagala je ekipa Avstrije, sledi ji Italija, tretja je Nemcija, cetrti so bili Romuni, peti Ukrajinci in šesti Švicruji. V posamicnih uvrstitvah je Robert CUK zasedel l. mesto v preizkušnji menjava vetige in obracanje meca, sicer pa je v seštevku vseh petih preizkušenj pristal na 34. mestu, s 1.484 tockami. Janez ZRIMŠEK je osvojil skupno 30. mesto (s 1.496 tockami) in Domine KRESE skupno 51. mesto (s 1.395 tockami). Zmagovalec je bil Rus Ilya Shvetsov s 1.602 tockami, drugi je bil Italijan Massimiliano Biemmi s 1.598 tockami in tretji Avstrijec Herwig Erhard s 1.591 tockami. V mladinski konkurenci (ta je bila letos že drugic) je med osemnajstimi nastopajocimi, naš "junior", Vojko GRAHOR zasedel skupno dvanajsto mesto, v posamicni disciplini (menjava verige in obracanje meca) pa odlicno drugo mesto. Tudi letos moramo poudariti, da so zmagovalci tisti, ki se s takimi tekmovanji ukvatjajo profesio­nalno, oziroma so tovarniški demonstratmji. Slovenski tekmovalci izhajajo iz delavskih vrst z visokim ucinkom dela, kar pa ne zadostuje za skupno zmago na svetovnem tekmovanju. Kljub vsemu je v posamicni disciplini , seveda ob velikem osebnem vložku, možno doseci lep uspeh oziroma zmago. Za konec: Izboljšali smo rezultate preteklih treh tekmovanj, saj smo se v skupnem ekipnem rezultatu povzpeli za 4 mesta. Ponovno smo pridobili še nova znanja, kar nam vliva upanje za še vecje dosežke na naslednjem 27. svetovnem tekmovanju gozdarjev leta 2006 v Estoniji. Adolf TREBEC vodja SLO ekipe Gozdarstvo v casu in prostoru Odprto pismo g. Andreju Kermavnarju, direktorju Zavoda za gozdove Slovenije. Spoštovani g. direktor! K pisanju me je vzpodbudil Vaš uvodnik v 5-6 številki GoV., posebno tisti del, kjer pišete o racionalizaciji. Nacelno se s takim razmišljanjem vsi strinjamo in tudi sam bi se podpisa] pod tak clanek. Toda .... Racionalizacija pomeni izboljšanje, zmanjšanje, razmerja med vložkom in izložkom (autputem). Obicajno in lažje se racionalizira z zmanjšanjem vložka (stroškov). Vse racionalizacije v gozdarstvu zadnja leta so bile take in bojim se, da bo taka tudi ta, o kateri govorite. Seveda je možna tudi druga pot racionalizacije, s povecanjem izložka. Ta je obicajno k01istnejša. Vaši konkurenti si zagotavljajo denar in prosperitete že z obljubami, da bodo izboljšali izložek. Z nekaj primeri želim opozoriti kam so privedle nekatere dosedanje racionalizacije v gozdarstvu. Najvecje (dejanske, vsebinske) racionalizacije z vašega podrocja dela so bile narejene pri urejanju gozdov. Poleg drugih, ugodnih, ucinkov so njihove posledice tudi slabši ureditveni nacrti (n. pr. cedalje manj ustreznih informacij za lastnika gozda). Za gozdarstvo pa je usodnejše, da tako nacrtovanje ni moglo (ni znalo?, ni hotelo?) slediti potrebam in zahtevam družbe v zvezi s potrebami nrejanja prostora in okolja. Praznino so hitro in zelo agresivno zapolnili drugi. Ali so ti bolj(e) usposobljeni za upravljanje s prostorom, da ne recem z gozdom, ki pokriva že blizu 60% prostora? Ali mislite, da je kakih petdeset gozdarskih strokovnjakov, ki to delajo (na vsakega pride 20 000 ha gozda!) res prevelik strošek za to državo in da je kakšen bolj racionalen nacin za nacrtovanje rabe (vseh funkcij!) in obvladovanje vec kot pol državnega prostora in ravnanje z lesom, kot edino surovino, ki jo imamo? Ve se koliko ljudi in ustanov se s tem ukvmja, kdo kaj naredi, koliko to stane. Racionalizacije so nujne; vprašartie je kje. Zgodijo se obicajno tam, kjer so zanje najbolj dojemljivi in tam, kjer nimajo moci, da bi se jim uprJi. Ena od racionalizacij je privedla tudi do sedanjega stanja v gozdarstvu. To je mocno drugacno kot v drugih panogah. Dokazov za to je mnogo. Enega nam kaže kar Gozdarski vestnik. Primerjajte njegov položaj (financno stanje, naklada, narocniki, sestava piscev ... ) s položajem drugih revij in publikacij, ki so vzdrževane iz iste vrece. Naprej, vsa državna uprava se hitro (in brez potrebe!) širi. Javna gozdarska služba je pohvalna izjema. Ali je to v državnem merilu sploh racionalizacija? Ali je taka racionalizacija pri tako zbirokratiziranem (revirni gozdar, kljub racunalnikom, tiskalnikom, obrazcem in drugi podobni opremi, porabi menda že vec kot polovico casa za pisanje odlocb, izpolnjevanje obrazcev ipd.) in centraliziranem (menda morate že vsak racuncek in izdatek podpisati kar Vi) delu sploh možna z zmanjševanjem števila zaposlenih. Ne vem, kaj naj bi s tem dosegli, v razmerah, ko je že sedaj neustrezno zasedenih, ali pa niti niso, kar nekaj krajevnih enot in revirnih vodstev, niso pravocasno izdelani gozdnogospodarski nacrti, ko nima kdo odkazovati v tako zahtevnih, izpostavljenih in zaostrenih razmerah kot je Snežnik ipd. Ne razumem kaj pomeni racionalizacija pri izbiri drevja za posek. Ali to pomeni opušcanje odkazila v nekaterih gozdovih? Katerih? Cigavih? Kako naj gozdar brez odkazovanja še usmerja razvoj gozda, zasleduje in realizira vse postavljene cilje in za to odgovmja? Ali to pomeni, daje izbira drevja za posek tako preprosto, nestrokovno in neodgovorno delo, da ga lahko opravlja vsak? Ce je temu tako, se gozdarstvu slabo piše. Ne samo, da ne bo vec odkazovalcev, tudi vaše uprave in Zavoda kmalu na bo vec! Sprašujem se, ali je to izganjanje ali umikanje gozdarjev iz družbenega dogajanja. Ve se, kako je treba zasnovati in voditi organizacije, da bodo uspešne in ucinkovite (hierarhija, odlocanje, število in pristojnosti nivojev ipd). Poznani so prijemi kontrole in ukrepanja (kdaj, kateri ukrepi, na katerem nivoju), ki zagotavljajo njihovo trajnost in uspešnost. Gozdmji se obnašamo, kot da o temu ne vemo nic. Sami lahko rešimo vrsto težav, ki pa so obrobne in ne zagotavljajo prav velikih racionalizacij; niti denarnih in še manj kar se tice ucinkovitosti. Bojim se, daje že mimo cas, ko bi sami lahko rešili bistvene probleme in zagotovili racionalno in ucinkovito delovanje gozdarstva. Ce je temu tako, potem so nujne velike spremembe ("sistemske"), ki jim samo gozdarstvo ni kos in tudi zanje ni pristojno. Take racionalizacije, kot jih slutim v Vašem uvodniku, ne bodo rešile problema. Gotovo pa bodo poslabšale že tako nezavidljiv položaj gozdarstva v naši družbi. Zato Vam tudi pišem. S spoštovanjem D. Picudo, 8. 8. 2004. prof. dr. Edvard REBULA Poslano tudi uredniku Gozdarskega vestnika, s prošnjo za objavo. Gozdarstvo v casu in prostoru VESTI IZ ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Zavod za gozdove Slovenije je praznoval 10 letnico 17 septembra 2004 je bila v Kocevju slovesna prireditev ob 10 letnici Zavoda za gozdove Slovenije. Na Marofu, pred sedežem Obmocne enote ZGS Kocevje se je zbralo nad 850 ude- Povabljeni gostje ležencev, po mnenju mnogih najvecje število na gozdarskih prireditvah doslej. Poleg vecine delavcev ZGS, tudi upokojenih in gostov iz drugih organizacij v Sloveniji, so se prireditve udeležili tudi gostje iz Hrvaške in Italije. Prireditev je obsegala slovesnost z nagovori in podelitvijo priznanj zaslužnim osebnostim, spremljajoci kulturni program, družabne igre in strokovne ekskurzije. Pozdravni govorniki so bili: Janko Veber župan Obcine Kocevje, Jože Sterle državni sekretar za gozdarstvo, lovstvo in 1ibištvo iz MKGP, Mladen Berginc državni podsekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Franc Ferlin predsednik Sveta ZGS in Jože Jeromel predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, osrednji slavnostni govornik paje bil Andrej Kermavnar direktor ZGS. Priznanja za izjemno vestno in prizadevno delo so dobili naslednji delavci ZGS: Matjan Šebenik Družabne aktivnosti vodja Krajevne enote Nova Gorica, Vida Papler vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na Obmocni enoti Bled, Andraž Bernikrevirni gozdar na Obmocni enoti Kranj, Emi Brancelj tajnica Krajevne enote Vrhnika, Janez Škerbec vodja Gozdarstvo v casu in prostoru Krajevne enote Stari trg, Drago Vereš revi.rni gozdar na Obmocni enoti Kocevje, Boris Markovic revirni gozdar na Obmocni enoti Novo mesto, Jože Prah revirni gozdar na Obmocni enoti Brežice, Franc Strmšek revirni gozdar na Obmocni enoti Nazarje, Avgust Kunc svetovalec za gojenje gozdov na Obmocni enoti Slovenj Gradec, Ivan Kolar revirni gozdar na Obmocni enoti Maribor, Zdravko Horvat revirni gozdar na Obmocni enoti Murska Sobota, Edvin Drobnjak revirni gozdar na Obmocni enoti Sežana. Priznanje za izjemen prispevek k ustanoviti in razvoju ZGS pa so prejeli: mag. Primož Ilešic, Jože Falkner, mag. Aleksander Golob in mag. Živan Veselic. Gozdarji Obmocne enote Kocevje so udeležence popeljali na vec strokovnih ekskurzij: po gozdni ucni poti Rožni studenec, na kolesarsko turo po Kocevski, na Stojno z ogledom gradu Fridrihštajn in gozdnega rezervata Mestni vrh ter na obori za divjad na Smuki in Starem logu. Prireditev je zelo odmevala tudi v medijih. O njej so porocali: TV Slovenija, lokalna TVR-kanal, Radio Slovenije, Radio Univox, Radio Krka, Radio Ognjišce, Dolenjski list, Delo, Vecer · in Dnevnik. Obsežno in zahtevno prireditev je uspešno organiziral in izvedel organizacijski odbor v katerem so bili Bojan Kocjan vodja Obmocne enote Kocevje kot predsednik, Anton Smrekar vodja Obmocne enote Postojna in Toni Breznik vodja Obmocne enote Nazarje. Aktivni v tednu vseživljenjskega ucenja V petek 15. oktobra 2004 je Andragoški center Slovenije slovesno odprl Teden vseživljenjskega ucenja s katerim vsako leto v Sloveniji popu­larizirajo ucenje kot življenjski stil v vseh starostnih obdobjih. V Tednu vseživljenjskega ucenja po vsej Sloveniji razlicne organizacije izvedejo veliko število raznih izobraževalnih dejavnosti. Že nekaj let se v to aktivnost uspešno vkljucuje tudi Zavod za gozdove Slovenije predvsem s študijskimi krožki pa tudi z drugimi prireditvami. To se je lepo videlo tudi na slovesnosti ob odprtju, kjer so podelili priznanja zaslužnim za ucenje odraslih. Med desetimi dobitniki priznanj je tudi revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije Jože Prah inženir gozdarstva. Jože »deluje povsod kjer je povezava z naravo: v gozdarstvu, planinstvu, ekologiji, razvoju podeželja, ohraftianju naravne in kultm·ne dedišcine, dejaven je tudi v publicistiki, izdajateljstvu, turizmu, hkrati pa vse te dejavnosti tudi zavzeto predstavlja na radiu in v drugih medijih. Je predsednik Planinskega društva Sevnica, vodil je že številne študijske krožke, je tajnik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, clan razlicnih društev in zvez. Med drugim je tudi organizator planinskih taborov ter inštruktor. Idej za delo in razlicne projekte mu nikoli ne zmanjka«.Tako so o Jožetu zapisali v prilogi revije Naša žena, ki je predstavila vse dobitnike priznanj. V Tednu vseživljenjskega ucenja 2004 je Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline v sodelovanju z gozdarji Krajevne enote ZGS Mokronog organiziralo srecanje na katerem so predstavili nacine skupne prodaje lesa, pravilno me1jenje in krojenje lesa, lesne standarde in napake lesa. Na srecanju se je zbralo okrog 60 udeležencev, prišli so tudi predstavniki lastnikov gozdov iz Bele Krajine, Grosuplja, Rakitne, Logarske doline in Skupnosti Planinca iz Radovljice. Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline je bilo ustanovljeno leta 2002 na pobudo in ob prizadevanju Jožeta Morija vodje Krajevne enota ZGS Mokronog in Jurija Fašaleka, sedanjega predsednika društva ki zdaj šteje 150 clanov. Izdaja svoje glasilo Bukov list, clani društva sodelujejo pri izbiri drevja za posek, oddelcnem gospodarjenju z gozdovi v lasti razlicnih lastnikov, prodaji lesa, nabavljanju strojev in opreme za secnjo in spravilo lesa, se izobražujejo in organizirajo strokovne ekskurzije. Na srecaqju so zasnovali tudi ustanovitev Zveze društev lastnikov gozdov. V letošnjem Tednu vseživljenjskega ucenja tece v sodelovanju s slovenskimi železnicami, zelo zanimiv projekt Branje na vlaku. Študijski krožek Zavoda za gozdove Slovenije Sorica pod vodstvom Boštjana Škrlepaje v okviru tega projekta pripravil v Gacah pod Blegošem ob nekdanji gozdni železnici nocni literarni vecer ob ognju. Literarni vecer obsega seznanitev z gozdnimi železnicami ter odlomke iz povesti, zgodb in pesmi v povezavi z naravo in gozdom. V nedeljo 24. 10. 2004 se je Tednu vse­življenjskega ucenja pridružil tudi študijski krožek Svibno, ki je krajanom predstavil svoje vecletno delo. Krožek se lahko pohvali z lepimi uspehi na podrocju turizma na podeželju, odprli so turisticno gozdno pot na Svibnem, izdali zgibanko o Svibnem Gozdarstvo v casu in prostoru ter zgošcenko z glasbo svibenskih ljudskih godcev in pevcev, organizirali za svoje clane vrsto predavanj in ekskurzij. Svoje delo so predstavili z racunalniško projekcijo, kulturnim programom in postrežbo Društva kmeckih žena in deklet Arnika. Spomnili so se tudi svojega mentorja Jožeta Praha in se mu zahvalili za delo . Udeležence prireditve je nagovorila dr. Marija Markeš, državna sekretru:ka za kmetijstvo na MKGP. Nove gozdne ucne poti Število gozdnih ucnih, naravoslovnih, turisticnih in drugim tematskih poti je v zadnjih letih zelo naraslo in še narašca. Tem potem je bilo namenjeno tudi posvetovanje 23 . septembra v Radovni, ki so ga organizirali Triglavski narodni park, Zavod za gozdove Slovenije in Turisticna zveza Slovenije. Zbralo se je okrog 40 udeležencev iz Triglavskega narodnega parka, turisticnih društev, osnovnih šol in Zavoda za gozdove Slovenije. Na posvetu so obravnavali teme: pregled dosedanjih posvetov o gozdnih ucnih in turisticnih poteh ter realizacija zakljuckov (Tone Lesnik), pomen ucnih poti za zavarovana obmocja narave (Breda Ogorelec), Vodenje obiskovalce po ucnih poteh (Ivan Žni­daršic), ptiprava kolesarske poti po Radovni (Janja Geltar), pomen tematskih poti za razvoj podeželja (dr. Marko Košcak), predstavitev ucnih poti v Triglavskem narodnem parku (Marjeta Albinini), predstavitev nove gozdne ucne poti na Rahtelov vrh pri Slovenj Gradcu (Gorazd Mlinšek). V razpravi je bil dan predlog, da se vzpostavi koordinacija razvoja in upravljaJ1ja tematskih poti na državni ravni. Koordinator naj bi bil Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki bi povezovalo vse upravljavce poti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije iz leta 2003 je v Sloveniji okrog 80 gozdnih ucnih in podobnih tematskih poti. Z najvec potmi (okrog 50) upravlja Zavod za gozdove Slovenije. V okvir posveta v Radovni je spadala tudi otvoritev kolesarske poti po Radovni, ki vkljucuje naravne in kulturne znamenitosti od Krnice pri Gorjah do Pocarjeve domacije v Zgornji Radovni. Pot je nastale v okviru projektne naloge Kolesa naprej -kolesa nazaj, ki ga je izvedel turisticni podmladek na Osnovni šoli Gorje. V petek 22. oktobra 2004 je bila ob 10 letnici drevesnice Štivan v Matenji vasi pri Postojni odprta nova naravoslovna pot Štivan. Pobudnik zanjo je bila drevesnica Štivan, strokovno delo paje opravila Špela Habic iz Obmocne enote Postojna. Otvoritve se je udeležilo okrog 60 udeležencev. Pot vsebuje zanimive novosti, ki aktivirajo obiskovalce k doživljanju in razmišljanju. Izšla je druga številka Lista -glasila ZGS Konec oktobra 2004 je izšla druga številka internega glasila ZGS. Posvecena je predvsem jubileju -10 letnici Zavoda. Uvodni clanek z naslovom ZGS je prehodil 10 let je napisal mag. Živan Veselic pomocnik direktmja ZGS. V clanku je zapisal: >> V ZGS zelo skrbno nacrtujemo tudi prihodnji razvoj naše institucije. Na podlagi poglobljenih analiz dosedanjega dela že dlje casa p1ipravljamo strategijo prihodnjega razvoja ZGS, ki mora temeljiti na vseh izkušnjah preteklega obdobja ter potrebah prihodnjega casa«. Zelo zanimiv je tudi intervju z naslovom »Najtežja je bila razdružitev« v katerem je mag. Franc Ferlin osvetlil cas ko se je reorganizirala gozdarstvo v Sloveniji in je nastal ZGS ter svojo vlogo kot državnega sekretarja v obdobju 1993 do 1997. V Listu so vodje strokovnih oddelkov orisali svoje poglede na dosedanje in prihodnje na delo na svojih podrocjih, objavljene pa so tudi fotografije in teksti o prejemnikih priznanj ob 10 letnici ZGS. Mediji o gozdu in gozdarstvu v juliju, avgustu in septembru 2004 Analiza medijskih objav, ki jo je za ZGS pripravil Press Clipping d. o. o. iz Matibora za obdobje od l. 7. 2004 do 29. 10. 2004 kaže, da je bilo skupno 888 objav od tega 527 na geslo gozd, 152 na geslo gozdarstvo, 199 na geslo Zavod za gozdove Slovenije in 10 na geslo nesrece pri delu v gozdu. Najvec objav je bilo o temah: denacionalizacija gozdov, srecanja z medevedi, napad podlubnikov v Sloveniji, predelava lesne biomase. Zavod za gozdove Slovenije se je v medijskih objavah pojavil primarno 121 krat, splošna ocena medijskega pojavljanja je pozitivna (104 objave od vseh ali 52 o/o), nevtralnih objav je bilo 40%, negativnih pa 8%. Tone LESNIK Gozdarstvo v casu in prostoru Branje ob gozdni železnici Letošnja akcija »Branje na vlakih<< je potekala ob Tednu vseživljenskega ucenja in je bila medijsko zelo odmevna. Le redkokdo pa ve za njen delcek , ki se je odvijal ob gozdni železnici, v dolini , kamor Slovenske železnice ne sežejo in kamor nobena od letos tako darežljivih založb (še) ni segla-v Gace na Blegošu. BraJtia ob gozdni železnici ni spremljal medijski blišc, temvec žar ognja in kasneje baterij, da smo lahko brali in se na strmem Blegošu lahko gibali. Pojdite s prstom do Škofje Loke, dalje skozi Železnike proti Davci v smeri Potoki in že ste tam, v Gacah, na pobocju Blegoša. Na nenavadnem veceru, privlacnem kot so vse plireditve študijskih krožkov po Sloveniji. To pot je bilo nenavadno to, da smo ob soju ognja in šumenju precej polnega potoka -prejšnje dneve je namrec deževalo -zbrali zato, da bi brali. Bilo nas je petindvajset, z vseh vetrov, vseh starosti, tudi otroci. No, prevladovali so clani študijskega krožka Sorica, ki že tretje leto premika razvoj na križišcu med škofjeloškimi, cerkljanskimi in bohinjskimi gorami z obnavljanjem kozolcev, postavljanjem poti po Groharjevih domacih krajih, oživljanjem "pajštube" in sedaj branjem ob gozdni železnici. Nismo le brali. Bile so deklamacije, zapele so orglice pa odlomki v Jeze1janšcini, spregovotile so nam pesmi Neže Maurer, Lojzeta Krakarja, Alferije Bržan, besedila Iztoka Geistra in francoskega avtOija, ki je napisal knjigo O možu, ki je sadil hraste ter mojstrovine številnih manj znanih ustvarjalcev slovenske besede, tudi bližnjega pisatelja in pesnika P1imoža-tako se je predstavil. Zaokrožil o je pecivo, mošt, priložili smo na ogenj, z baterijami je prišla še ena družina. Mnogo lepih besed, zgodb in spominov se je zbudilo-opis razvoja in vloge železnic, posebej gozdnih in še posebej tiste, Lovrenceve, ki jo je napravil v Gacah sam s svojimi in to iz lesa-koliko takih izumiteljev in spretnih rok je iz v okolju dosegljivih materialov napravilo mojstrovine! Oživela so doživetja ob spravi lu lesa s konji, spomini na mladostna potepanja po gozdu, prve gozdarske izkušnje, našli smo svoje mladostne odlocitve, za katere nismo vedeli, opisali smo današnja iskanja sprostitve na sprehodih po gozdu. Li za se je zleknila ocetu v narocje, oce je bral razmislek o razmerju med tisoci posekanih kubikov lesa in vlogo odmrlega drevesa v gozdu. To je bil nenavaden in neobicajen uk pod z luno obsijanimi jelkami, ki ga je spremljalo šumenje potoka, oranžen sij ognja in sprošceno besedovanje nas, ki smo bili tam. Hvala gostitelju, domacinu Tonetu Globocniku, da nas je sprejel v Gace. Hvala študijskemu krožku Sorica, živi prici vseživljenjskega ucenja in kulture bivanja na Sorici. Posebej hvala njihovemu mentmju, Boštjanu Škrlepu, vodji krajevne enote ZGS v Železnikih, ki je povabil imenitne goste ter pripravil branje bo gozdni železnici, 1ci se ga bomo še dolgo spominjali. Nevenka BOGATAJ Andragoški center Slovenije Društvene vesti Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? 8. junija 2004 je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posocja na Banjšicah organiziralo posvet z zgornjim naslovom. Povabljeni so bili razlicni strokovnjaki, ki so predstavi li svoj pogled na temo, ki je zaradi intenzivnejšega zarašcanja na Pri­morskem nekoliko bolj aktualna, kot v vecini drugih okolij v Sloveniji. Stojan Šcuka s Kmetijsko gozdarskega zavoda No va Gorica je poudaril, da je glavni vzrok za mocan trend zarašcanja v Posocju zlasti razdrobljena posest, ki one­mogoca ucinkovito in racionalno kmetijsko proizvodnjo. Kmetijsko gozdarski zavod je podal že vrsto pobud za omejitev tega problema, vendar je ob sedanji zakonodaji težko prisiliti ali stimulirati lastnika zemljišc, ki ni zainteresiran za obdelavo. Trdno je preprican, da lahko to reši le ustreznejša (aktivnejša) davcna politika. Prof. dr. Ivan Marušic je v svojem razmišljanju izhajal iz dejstva, da se gozd vraca na svoje prvotno ozemlje, ker clovek teh zemljišc ne potrebuje vec . Zdi se mu neeticno in neracionalno, da mu to preprecujemo z visokimi stroški samo zato, ker izhajamo iz predpostavke, da je urejena kulturna krajina taka, kot je danes ali v preteklosti ne da bi definirali tudi želenega (ciljnega) stanja. Ker je po definiciji problem ovira pri doseganju cilja in ker ciljnega stanja ne poznamo, Društvene vesti zarašcanje ne more biti resnicen problem, ceprav ankete kažejo. da ga javnost kot takega prepoznava. Ker živimo v socialni družbi se mu zdi tudi neeticno pospeševati kmetijstvo v težjih terensbh razmerah, ki so znacilne za vecino obmocja. KmetUci so od svojih proizvodov vse bolj odtujeni in izgubljajo motivacijo in ustvarjalnost. Vse vec je namrec p1imerov, da svojih proizvodov ne morejo prodati, zemljo pa obdelujejo le zaradi subvencij, ki izpade v teh razmerah kot »beraštvo«. Rešitev je v razvijanju produktov, ki so ekonomsko upraviceni in zanimivi za trg, pa ceprav se bodo v neki krajini raz vi li povsem druge kmetijske dejavnosti. Na kulturno krajino namrec mnogokrat gledamo prevec staticno, saj jo je tudi v preteklosti clovek oblikoval in preoblikoval glede na svoje potrebne. Krajina je v resnici dinamicna, podvržena spremembam, ki so navadno sporne le za starejše generacije, mlajše pa bodo zateceno stanje sprejele kot povsem normalne. Pogled »iz gozda« sva v Imenu Zavoda za gozdove Slovenije predstavila Edo Kozorog in Florijan Leban, najin prilagojen prispevek je v obliki clanka predstavljen v prejšnji številki GV. Da bi lahko ovrednotili pomen in razsežnosti zarašcanja oziroma povecevanja gozdnatosti v Posocju, moramo ovrednotiti na eni strani pomen gozdov, na drugi strani pa zlasti pomen kmetijskih zemljišc. Najin poudarek je bil seveda na pomenu gozdov. Glavni organizator in tudi povezovalec posveta Marko Gasparic, predsednik DIT gozdarstva Posocja, posveta ni koncipiral tako, da bi oblikovali skupne zakljucke, ampak je bil namen zlasti izmenjavi strokovnih mnenj in izkušenj. Pokazalo se je, da so stališca do tega pojava med strokami zelo podobna. V razpravi je bilo zaznati zlasti tri skupna mnenJa: l. Da se bodo morali problemi glede raz­drobljenosti posesti in opušcanje rabe na najboljših kmetijskih zemljišc reševali zlasti z aktivno politiko obdavcevanja. 2. Da morajo biti ukrepi subvencioniranja v kmetijstvu v prihodnje še bolj diferencirani glede na javni pomen krajine oz. kmetijskih zemljišc in s tem uci nk o vi tej š i. 3. Da sedanja zakonodaja mocno otežuje povratno rabo nekdanjih kmetijskih zemljišc. Edo KOZOROG univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 9 Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 9 Glavni urednik/ Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editoriaf board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ fndexing and classification Maja Božic Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1 ODO Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotoli1ov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 1 O issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international blbfiographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOI.A. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/ Opinions expressed by authors do not necessarily re fleet the policy of the publisher nor the editorial board Iz arhiva ~ ::! ~-~h3~~DS~~. !·:·~: :~ . : ·. ~-:_ : ·:·· ~::: .) . ~~.:: f~+·::~ .. ~ ·:;\ s: ,~;~ i~ i~: :·0 .. ;;·00 ~·:· ; \ . ~,~00·.:~" -·. 1} Stev" 609/1-46-V v ~r6dmet : Nabave cgljarskih ~rc u. ~ 1 n i s t r s t v u za gozdarstvo oddelek z~ gozdno gospodarstva _j u ~ 1 j a n a . x~~~~ ~ ~~=~=m====~~ v ./ Ker s~o do ~edaj pr:~rsvil: zev)Tibljizno cirog j 1 000 prro ogljarskih odnosno kopars~ih drv, neprosamc n~slo7 1 n~ nam do-v bavi odnosno izposljtlje.,-nabavko na.jmanjjl-OG komadcov ogljarskih vrec. Cim bi ·vreoe prejeli bi zeceli takoj s postavljanjem. '\/ Smrt fasizmu -s~obodo narodu! Up r av n 1 k: -~ J-rr ~ z. M 1 a. kar~ Vj3kosla~ . / t~)~~·:;;; l ';j ,,, . --< o 't' ., -J ;: •QZr ~ . • _ r~· ,~;. _., . 1 1 ' .· /.· ? o ~ , .. _;. / .t obnovljivi vir sedanjosti in prihodnosti. Gozdn Gospodars vo Pos oina www.ggp.si