Psi. Konjice-Ziče Vitanje Lovrenc Ribnica п ïlJl/ÔU up/ou — / w u / u — / 4 u / u a s (a"f a (a) 9 (â) 9 (a) e ï i ç 19 Ç ç (ëi) ê Ç ÏÇ è ï ï Ç « M ъ, ь ë ë (ï) ç iç •Ь, i, f ç (ï) Ç ÏÇ о U u о uo v Q n б / o u ou о о žena ië iç e e mogla je jç ç Ç noga u ç У9 a a V tej razpravici sem se dotaknil samo dolgih in sekundarnopoudar- jenih vokalov. Vendar že na tej osnovi glede pohorskih govorov lahko trdim naslednje: Po severnih pohorskih pobočjih se govori koroščina (natančne meje na vzhodu še ne poznam, gotovo pa ne bo daleč od Ruš!), medtem ko južna pohorska stran govori pohorsko varianto osrednje šta- jerščine. Pri tej klasifikaciji me prav nič ne moti dejstvo, da tudi južna stran še razlikuje med refleksi za stalno dolgi in akutirani ê, saj iz last- nih raziskovanj vem, da je ta pojav poznan tudi vsej gornji savinjščini do Mozirja kot tudi okolici Celja pri Vojniku. Pojasnitve potrebno je razmerje med lovrenškimi in ribniškimi refleksi, ki jih v razpredelnici navajam od e do o. Ribnica govori tu diftonge tipa ië in ud, Lovrenc pa monoftonga ë in o. Kljub občutni razliki med prvo in drugo skupino sta si genetično po mojem mnenju vendarle v najožjem sorodstvu. Njihovo skupno izhodišče sta bila ë in o, ki sta tam prešla v ië, uç, tu pa po mladi zožitvi v ё, б. Morda je v slednjem razvojnem gibu že čutiti vpliv sosednjih štajerskih govorov v okolici Maribora, saj vemo, da se tod tudi tip žena govori žSna, čeprav preskok akcenta še ne more biti tako star. IX ZNAČILNOSTI KOJŠČANSKEGA GOVORA Nedavno sem se nekaj dni mudil v Kojskem v Brdih, da bi ugotovil, kakšna je tam govorica. Ramovševi podatki o briških govorih so namreč precej skromni, pa še to, kar navaja, ne drži za vsa Brda, temveč le za Medano in najbližjo okolico. Iščoč, na koga bi se obrnil za verodostojne dialektološke podatke, sem bil prijazno sprejet v hiši Gabrijela Kumarja, čevljarja in kmeta po poklicu, ter postrežen z vsem, za kar sem se za- nimal. Skoraj vse, kar bom o> kojščanskem govoru na tem mestu navajal, sem torej nabral v tej gostoljubni hiši bodisi iz ust gospodarja Gabrijela, njegove žene in hčerke, bodisi od drugih ljudi, ki so na mojo željo, pa tudi slučajno prišli v hišo in odgovarjali na moja vprašanja. Moja dolž- nost je, da se vsem, zlasti imenovanim trem za gostoljubje iskreno zahvalim. Kojščanski govor — pri tem ne mislim samo na Kojsko, temveč tudi na bližnje in bolj oddaljene vasi, kjer govore podobno kot v Kojskem (Snežatno, Hum, Gonjače, Vrhovlje, Bale, Šmartno, Vedrijan itd.) — je v več pogledih zanimiv. Po nekaterih pojavih je namreč zelo arhaičen, v drugih pa je šel razvoj celo' bolj daleč kot v sosednjih govorih. Na- slednja analiza nam bo to stanje jasno pokazala. A. D o l g i v o k a l i z e m 1. Psi. S reflektira v Kojskem kot ïe. Ta refleks ni specifično koj- ščanski, temveč leži Kojsko sredi obširnega ozemlja s pojavom ê > ïe, ki sega od meja notranjščine in kraščine na Krasu in v Vipavski dolini, zavzema ves zahodni Kras in srednjo ter spodnjo Vipavsko dolino, vsa Brda, Soško dolino, zahodne rov ta rake govore, vso Benečijo in velik del Slovenske Koroške, samo da so na Koroškem pojavi še razlika med refleksi za akutirani in stalno dolgi ê, medtem ko te razlike drugod ni. V ilustracijo navajam nekaj gradiva: brîe%, brîeskma, brîemo, cîeyu, cîesia, čeriešna, dîelo, drîeu, drleta, drîeoe, yiiïezdo, феи, klîet, kliešč, kulîeno, kustîex, и lesiex, lîesnik, lîeio, lîetwo, miex, mîesc, mUet, plîeroa, rîepa, rietka, sîene, siect, smrîeka, slîep, sriîex, srîeda, strîexa, s t ri eu, soîeca, iîeddn, trîepx, urîexu, vîevarca, zelîezo, irlepc, žriet itd. Od izposojenk z glasom ïe sem zapisal samo besedo betîeya, vse druge kažejo drugačne vokalne kvalitete. 2. Psi. q reflektira kot а. Ta glas je sovpadel z et im. п. Tudi ozemlje z q > п je precej veliko, čeprav ne tako obširno kot ozemlje ïe < ê. O njem sem podrobneje poročal že v razpravici »Zanimiv problem iz solkanskega govora«. Po. Brdih se п < q govori povsod. Na severu sega ta refleks do meja tolminščine tako po hribovju kot ob Soči; na Banjšicah, v Kalu nad Kanalom in v Levpi pa se a < q druži z refleksom ë, ië < q. Refleks ä je tod omejen na. končni -q (noyä, sestra, koza, kosa itd.). V Levpi in na Kalu se govori ë p: čemela, darvësa, dnërva, dnév, y.èêr, karvësa, lesen, let, met, sarcê, šest, иjêsa, zvečer; debela, mêTe, реки, perje, reku, sedam, ta treč, učera, uremëna; čelo, česnik, lemeš, mêde, p ein, rebro, stêyno, žena, žrebe; cvêk, kmet, sklep; baryés, furešt, kaštela, kalcêta, kupelca, mçinur, tçr, zeyan, brêncl'. 5. Psi. Ö in o sta prešla v по. Teritorialno se ta refleks v glavnem krije z refleksom t> > ïe, по < Ъ, o se je obogatil še z по, ki ga nahajamo v izposojenkah iz drugih j ez ikov : darivüo, yniioi, kekuoš, kiiost, mesüo, nebiio, nûoc, nûos, mioš, parsûo, püoTe, püot, rûoxc, senüo, serùota, smioč, siiora; duo, dûobar, kuoža, sküorja; fruošk, karatüor, rüomar, sûola, šiioln, šuošter, kiiončul. 6. Kojščanski ï zastopa psi. î in y ter i v številnih izposojenkah: %rîp, mrva, pišču, riba, šit < sušiti, zit, žila, žlica; balančin, biram, fir- tux, kužin, kužina, katulin, špinik, šunfit, taviča, uštariia, vipera, žni- der(ca), novica. 7. Kojščanski п zastopa psi. п, dolgi l ter it v izposojenkah: yfidu, klebük, Мпс, тиха, pTiič, üyo, üsne, ûst;dûx, must, rnûzem, pir/jio, tušča, mûk; čuta, fût, marûsM, nuna, pûn, püpa, stüya, strüca, šilbla, šCiratak, trûya, barCifa itd. T u moram omeniti še п v besedah umûjt, umCiiem, ubûit, ubûjem, kjer je п glasoslovno razvit, kot je menil že Ramovš. 8. Skupina и б- prehaja v kojščanski govorici v иэ/цЬ. Pri tem je vseeno, ali gre za etimološki ali protetični u. Tudi ni važno, če je ta uo- cirkunif lektiran, novoakutiran aili sekundarno poudarjen. Refleks je v vseh primerih isti: иаТе < oTe, ualčie, ubčmen, uas < voz, uask < voszk-,, ]iada, uàsuunik, цЫа < vola, ual < voli itd. Paralelno z uö- se je razvijala tudi skupina je: jatka, jam, jadii, jadla, ječmen. 9. Sokundarnopoudarjeni a reflektira kot c f l . a: staža, mayla, pasa, danas, paxnt. Isti glas se je razvil še pred sonatnim r ter iz kratkopoudar- jenega ç v k o n č n e m zaprtem zlogu: marlič, smart, clarv, vart, šaršen, čmarl, sama, varba; zat < zqt. Tip pas reflektira prav tako kot pas: tašč, daš itd. Dialektični razvoj je torej v kojščanskem govoru izoblikoval tale sistem dolgih vokalov: S, ï, п, ïe, по, ë, ç, a. S tem ali onim vokalom so bile sprejete tudi vse izposojenke iz drugih jezikov, zlasti furlanščine in nemščine. В. K r a t k i v о к а 1 i z e m Razvoj kratki Ji vokalov je v kojščanskem govoru preveč pisarn, tla bi ga lahko zajel v tako splošno veljavne formule, kot sem to storil pri dolgih, vokalih, kajti kratki vokali so labilni, nestalni in odvisni od lege v besedi in besedni skupini. Navzlic temu pa nekaj takih zakonitosti lahko ugotovim. 1. Med kratkimi vokali so najbolj enotno zastopani kratlkopoudarjeni vokali v zaprtih zlogih, ki so p o podaljšanju pogosto prešli v sistem dolgega vokaiizma: à l > nt, èt > et, àt > ot, it > at, lit > at, qt>at: làyt, (Ilun, madžerat, %rust, угџх, tum, brat; cvek, kumet, advent; proč, pot, čok, snop, post, kçn, mÇSt, bôsk, vesok, serôk, utriïk; maš, tač, к ray; ràp, zat itd. 2. Predtonični o se navadno zoži .v и, vendar tudi o> a ni redek: ' O kumpur, pudyâna, kupîto, kustâna, urîexu, kurenê, jnišast, pulîetje, put sa < *pod sq, uycetär, yiispudär, utrûok, ubedn, furešt, mulît, kuzâ, ka- strôn, knsïlo, pqndîelk, kqlâuret, tapurišče, krampîr, katulîn. Tu moram omeniti to, da v sosednjem Ceroveni akajo: yndila, prqsîla, nasïla itd. 3. Predtonični a in i prehajata v redukcijski vokal e-jevske baze: hlezina, lesa, lesi, и lesîe%; lesîca, peščance, kamežola itd. 4. Predtonični e navadno ostane, medtem ko sem za q slišal glasova э/а: čebula, pu nesreč, vesela, z masnic itd. 5. Predtonični и včasih onemi, včasih pa je ostal: šlm < sušim; kupim, kiipûmat. 6. Od posttoničnih glasov so se najtrdneje obdržali -a, -e, in - o v izglasju, medtem ko se je a v zaprtem ali internem zlogu reduciral v q ali e: brada, nese, rebro, šilo; dlelat, dîelqm, sivem, šlveš, šlvemo, šlveta, z darvem. 7. Posttonični é v zaprtem zlogu je prešel v i: človik, oriy_. 8. Posttonični -i, -u, -q, -o so onemeli. Izjema je 3. sg. gl. tipa vidi > vide. 9. Po onemitvi končnega -o sta se glagolski končnici za 3. pl. *-ajo, *-ejq asimilirali v -i j: dielii, ne si i itd. 10. Posttonične skupine -al, -êl, -il in -al so prešle v -и: ukazu, viedu, nosu, yôdu, nêsu. 11. Posttonični -ai > -i: čuki, liaki < nekaj. Enako asimilacijo sta doživeli tudi skupini äi, ëj pod akcentom: napri, ki < kai, ji, jlta < jei in tako dalje. C. K o n z o n a n t i z e 111 V konizonamtizmu pravzaprav nisem zasledil pojavov, ki bi za slo- venske zahodne govore že doslej ne bili znani. Tod se še govorita pala- talna /' in n, od katerih prvi že v Kozani prehaja v i. Zapornik g je seveda prešel v y, v iz glas ju pa v -x- Konzonantne skupine šč, čr- in žr- so ohranjene, samo da je čr > čer. Enak razvoj sta doživeli tudi skupini čl- in pš-. Izglasni zveneči konzonanti so postali nezveneči, medtem ko so kon- zonanti, ki so prišli v iz g las je po moderni vokalni redukciji, še zveneči. Tudi v, ki je zaradi moderne vokalne redukcije prišel na konec besede, je ohranil svojo labiodental no naravo. Za vse te pojave navajam po nekaj primerov: pTilč, klTič, čiila, ylüx, lükna, рпп, yunîsce, кбп, ylâdem, tayica, layât, ylebôk, убг; briex, гпо%, и lay,, pîscu, kašč, paryUce; čeriešna, čeres, zrîepc, žrebe; čellen, pašenlca; žolt, zop, kriš, риугер, pot, met, lemeš, yoš; uad < *Dodq, rduč šob, na brad, z brâd,, an prež sulî, z nçy, tart kilož; darv, ubaro, pliev, krao, čerov. Č. O b l i k o s l o v j e Najzanimivejši pojav kojščanskega oblikoslovja bom podrobno ob- ravnaval na koncu. Tu naj omenim nekatere druge oblikoslovne po- sebnosti : 1. Dual ni ohranjen niti pri nominih niti pri glagolu. Edina izjema je nom. acc. du. moških o-debei. 2. Končnica -i'x v lok. pl. se je posplošila tudi v ženska a-debla: и lonei%, par kôniy, na noyix, par zlîciy, par čemelix, kräoix, räcix,uacix, pu yçrix, pu brâjdix, na cerieviy, па kulîeniy, netliy, па urûliy. 3. V instr. pl.'moških in ženskih a-debel je pogosta končnica -am < -ami: zbdm, z bratrdm, z ualam, kunam; z arkâm, noyâm, kosam, •s kraodm itd. 4. Za ak. pl. se tod govori gen. pl. v takih in podobnih primerih: je vidu bratu, ma štiriy bratu, sineu; sm sračala stîrix brâtu itd. 5. Kojščanski govor ima dolgo infinitivno obliko: pit, jast, nést, tarpiet, nosit. 6. Oblike duala so bile pri glagolu iizpodrinjene od pluralnih. Pač pa se je obranila dualna končnica -ta, le da je prevzela pomen plurala, medtem ko se je raba končnice -te omejila samo na vikanje. 7. Glagoli III. in IV. tiipa boleti, govoriti imajo v 3. pl. končnico -â < -q. 8. Iterativa se končujejo' na -liront, -птат ali -Swat, -ârvam: kupü- roat, kraTûroat, placûmat, plačCimam, plaèâmam itd. 9. Pri nekaterih glagolih je bila prezentna osnova prevzeta tudi v Infinitiv in v oblike iz infinitivne osnove: ynijèt za *ynit; obûit, sezûit; obûila, sezûila; ptc. pass, obûit, sezûit. Sedanj ik glagola sit < sušiti se tu glasi sîjjem, -eš, -e itd. Do te oblike, ki je analogična, je prišlo zato, ker je sit < sušiti = p i t < piti. Gre torej za prehod v I. glagolsko vrsto. 10. Najznačilnejši pojav v kojščanskem govoru je delna izguba končnic pri samostalnikih in pridevnikih moškega, ženskega in sred- njega spola. Največ končnic so izgubila ženska a-debla, pri katerih je v sg. ohranjen samo še nominativni -a, medtem ko so ostali skloni brez končnic. V plurailu sta se izgubili končnici nom. in ak., ostale pa so v tej ali oni obliki ohranjene. Pri moških in sredinjih o-deblih je stanje malo boljše, kajti tu sta se obdržali v sg. gen. oziroma akuzativna in instrumentalna končnica, v pluralu pa genet., dat., lokalna in instrumentalna. Osnovna današnja oblika ženske a-sklanje je potemtakem tale: brada, brad, brâd, brûd, na brad, z briïd; du. brad; pl. brad, brûd, brîidem, brfidi%, bradam. Pri prvotnih oksiit. tipa žena se v nom. acc. pl. eventualno drži še starejša oblika tipa: rka < *rokq, uaeä < oobcq, kuza < *kozq. Moška o debla se tu sklanjajo takole: pas, pâsa, pas, pasa, par pas, s pašam; du. pasa; pl. pas, pâsu, pâsem (bratam), pas, pasi%, s pašam (kunam, bratram, ualtim). Srednja o-debla se sklanjajo v bistvu enako: šilo, šila, šil, šilo, na šil, s sîlam; du. šil; pl. šil, šil itd. Talka je torej samostalniška sklanjatev v kojščanskem govoru. Kot se nam na prvi pogled to stanje zdi čudno, pa je v resnici samo rezultat glasoslovnega razvoja v tem govoru in zato popolnoma razum- ljiva. Za kojščanski govor moramo namreč suponirati, da sta psi. -q in -o prešla podobno kot v kraščini najprej v -a in -u, nato pa se popolnoma reducirala oziroma onemela. Starejšo razvojno stopnjo nahajamo n. pr. še v števerjanu ali Podsabotinu, pa tudi v Cerovem ali Kozani v nepo- sredni bližini Kojskega (-a <- a), <)kn, dvie <}kn, kûol, štir kupit, dole kupit, tüo sa yniezd, snežat, zelišč, te prîmem za ma rdač lic, štir liet, ust, jdic. I z g u b a k o n č n i c e -i p r i g l a g o l u : a) i n f . šliišt, layât, umùit, ubûit, žriet, uzât, pit, yrist, struiit, nest, dielat, tarpiet, nusit, pu- praot, žioiet, pusûost, ciept, siect, mliet, pnist, tuet, putkumât, šit, umriet, zyunit, mlâtt. b) n. p l . d e l . n a -1: smo trasi, sta miel, tkâl, ujâl, dielal, smo sa smejal, smo sa trasi. c) i z g u b a k o n č n i c e -u < -o in -i p r i 3. p 1. p r e z., p r i z a - i m k ill in drugod: dielii, nüosii, tarpii, vidii, yrai; z man, s tab; z nam, z mam, an drûz, ta treč, mlajš, vànč, dmaist. Tudi končnica -i je torej onemela povsod in pustila za seboj sled na sedaj zadnjem vOkalu. Zato imamo tudi pri -i- deblih brezkončniške oblike: gen. küost, na kûost. Enako se je zgodilo tudi z -i v končnici -ami, ki je prešla v -ûm: s %čeram, z bratrâm, s kunam, s kramam, s? ualatn, z noyâm, z arkûm, z zburn, z lesam itd. Edini primer, kjer -i ni onemel, sem našel v nom. pl. kumari. Zakaj je tu ostal, je jasno. Zato, ker je ta -i produkt asimilacije ji > i in je bil v času onemitve gotovo kvantitetno daljši kot navadni i. V ilustracijo kojščanske govorice dodajam še kratek tekst, ki sem ga zapisal po pripovedovanju Gabrijela Kumarja iz Kojskega. * Sa bič v ûdni was dwâ butata kmçta. Adp je mêu sîna, adç je mçu '/čer. Ali tist, ka je mêu /cçr, je meu tudi adneya pastirja por '/iš, ka je služil. Biu je pa rieveš an je pasu žuau. An tîsteya je niîela xči ЬоГ rada ku tisteya buyateya. Zdai oče ud 119 je tuo zvîedu ai] ya je čaku. Kadar je paršu s planin, ji je zmîeri parnêsu rož, an takûo tudi tist večer. An çna 11111 je use puviedla, kakuo ya. oče yardûo ylâda. An še tist večer y a je z nain rêuklnom udâru. A ya je têu sç, pa on je biu t§kûo mučun, da mu i uz а и tist rarjkl и an z rok an 11111 je rçku : »Takûo pa na bo šip.« An oče mu je reku, da p riet bo zakleta kral'îca riešena кикэг ti mûoi za t. An 011 mu je reku: »Takûo pa vel'â, усе,« an je Su. Od tistya dnçwa napri je pupa bla zmîeram žalostna an и j Gokana. An pastir se ni več pukâzu ut tîsteya dnçwa и удб- Je paršu pa câit, de je blGo trîeba naizâi ynât žwau и planin past. An kgdar je biu trudri an de je me у câjt, ее je ložu spat. Ani kfjdar je ispâu, s je senu talkfiole: de sa parši vil ukGol ni)j»a an de so plâsal an pôtle, de so je ustâula nï>x kral'îca an de i rêkla sojeni vilain: »Teva pûoba bomo 1111 wârwal.« An je rçkla: »KakGo lie]) pûop je. KaikGo Hep uči pa more mlet Pucâkmo, de so zbedl, de bomo vidi tudi uči. An tudi pulâjta, tudi ГйЬ more miet. yo- tGowo je nalbrfiu rož za 119. Spledmo 11111 krancoF!« An takGo sa tudi nardîl. Pôtle s je 011 zbedîu. An vil, kba, kg je wârwala tist kral'ic, ni pride cîe % n'èmu. A11 pôtle je paršu an ya je ten kar pužriet. On je pa nardu, ku 11111 je ukazu puščaunik, je začau H etat ukGole takGo dGyo, dykar ni biu trûdn tist X ad oba. An tiskat s je ustâwu, mu je pudlçzu pâle mies noyî an '/adôba s je zvarnu pu tlîex, an tiskat ya je ubu. Potle s je razsii cîcu xrip dçl. On s je pa daržu na sried vârta an mu ni stôrlo nâc. An pôtle je Su reSûwat tist kral'ic, k§ je bla и kač zakGnena. An pôtle je râtala nazâî lîepa žuinska ku p riet. Potle so parši vil d emû, so vidi ubGjtix p asm an iistya xgdôb, к a je wârwu kral'ic. An s sa začudi, de dGo je môyu bit tûo. An sa zaylâdl teya pastîrja. An kral'îca je rêkla: »Läita, je präu ti,sit, k§. smo reki, de ya bomo rnî wârwal. Srçena se, k maš takûo lîepaya fanta.« A11 so jim stori za spat takGo dûyo, dykar ni biu câit za jet demû An so jim nardil gbadvîem takGo Hep ubliek kukar krâf an kral'ic. An po so je zbedil an so jim rçkl, de je câjt, da /rai demû. Dema je paršu pa tist Loya t fant z çceni an so sklîepal žanitu. An çna je pa samo jûokala, de je blo use žalostno. Oče je têu pu sil, de more sa purčit. An natûo putârka udn na urât. An oče ud 119 je us tau yôr in je reku: »Duo xûode nas môft u ti iir.« An ta uân je tarku naprî. Oče je šu jçzno udçpart urât an zaylâda dvîe%, kg. su ble ku кгаГ an kral'îca uiblečena an je rçku: »Vasokûost, vasokûost, 11a zamîerta me, utpûsta me, nisam vîedu.« On je rçku: »Ki ma na puznâta? Jëst sm p§stîr, an tie je riešena krafîca.« Ar) ka. je vîdla soja l'uba tûo, je utekla u soj kdmbar an je še bol' jokâla. Pastir je paršu x nî an je je talažu. Ona mu je rêkla: Če bi je meu še rat, bi 11e paršu 1ak % ni, bi paršu s sçjam nawâdnem ywäntam. An 011 pçtle s je šii xîtro preobliečt u pastirja an je rçku, de 011 še zmîerami nç l'ûbe, an de s purčfi. Sevîede, usi druz so nuV.'l mirno ylûdat pučeries, an ta uanyadwa sta šla kar demû brez slavçsa. R é s u m é Dans son article «Contribution à la classification des pariere de Pohorje» l'auteur arrive à la conclusion que, en ce qui concerne la région de Pohorje, on ne saurait parler d'un dialecte unique: tandis que sur les pentes méridionales de ce massif on parle une variante du dialecte de la Styrie Centrale, ce qui a été constaté déjà par Ramovš dans sa description du dialecte de Pohorje et Kozjak, les habitants du versant nord parlent le dialecte carintliien. Dans son article «Les traits caractéristiques du parler de Kojsko (Brda), l'auteur donne un bref aperçu du vocalisme de Kojsko et explique notamment le problème de la perte de certaines terminaisons dans la déclinaison des noms, de ce parler. «