QlŽ£)om
cPge
/iueri$k/i Domovi im/1
/jfH/aeng/^ni—hoiwiI^
NO. 230
Ss%y
Arf?^C^*N IN SPIRIT } or/:S p/ LANGUAGE ONLY
^ J A/ ce
' 7V ^	CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1962
National and International Circulation
SLOVGNIAN
MORNING N€W6PAP€ft
Kennedy posreduje v jemenski domači vojni
Zunanje pomočnike domačih bojujočih se strank je pozval, na umaknejo svo-j'e čete iz Jemena in prenehajo tja pošiljati vsako pomoč.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je pisal osebna pisma Naserju, kraljema Huseinu in Savdu, kakor tudi vodite Ijema obeh bojujočih se nasprotnikov v Jemenu in jim predlagal, naj bi iz Jemena odšle vse tuje čete, egiptovske, savdske ir. jordanske in da naj bi obe kraljevini, savdska in jordanska, jenjali pošiljati v Jemen hrano in vojaške potrebščine.
Kennedy še ni dobil nobenega odgovora in ga verjetno kmalu ne bo. Oba nasprotnika namreč še zmeraj upata, da bosta zmagala in se nočeta spustiti v pogajanja. Kennedy je še zmeraj na stališču, da je treba podpirati jemensko gospodarstvo z graditvijo prometnih zvez in se nič ne ozirati, kdo bo končno vladal v tej deželi. Zato ameriška pomoč prihaja v deželo v odrejene namene, kot da bi tam ne bilo revolucije. Tudi naš poslanik je še zmeraj v prestolici Sani, dasiravno še nismo uradno priznali novega revolucionarnega režima.
Združene države proti Naserjevim načrtom
Združene države sc .pakaza-
le, da ne bodo dovolile Naserju in njegovim pomagačem v Jemenu, da bi se polastili vse A-rabije; kot so napovedali v svojih načrtih. Skupina ameriških vojaških letal je priletela - na “obisk” v Saudsko Arabije, a-merišbe1 vojne ladje pa so se u-stavile v Saudskem pristanišču. To je bilo za Naserja in Salala v Jemenu dovolj, da sta o svojih načrtih nehala javno govoriti.
Izgleda, da bi Kennedy v glavnem rad ohranil sedanji politični položaj na Srednjem vzhodu in preprečil spremembo odnosa sil med posameznimi državami arabskega sveta.
Rojalisti delno uspešni
BEIRUT, Lib. — Med tem ko skušajo Združene države posredovati med obema nasprotnima blokoma držav v arabskem svetu in končati domačo vojno v Jemenu, se tam boji nadaljujejo z različnimi uspehi. Pristaši imama (kralja) Mohameda Badra so dosegli v zadnjem času kar precej uspehov. Računajo, da bo zima za nje ugodna, ker bo otežila uporabo Naserjevih pomožnih čet in letalstva.
Badr je pokazal jasno, da ne misli v slučaju svoje zmage obnoviti nekdanje diktature, ampak da hoče izvesti v deželi tako nujno potrebne reforme. To mu pridobiva nove prijatelje tudi med naprednejšimi sloji v mestih, ki so se od začetka oklenili republikanskih revolucionarjev. Sedaj so se začeli od njih odmikati, ko vidijo, da so vse preveč odvisni od Naserja in njegovega vojaštva v Jemenu.
nUR*W»RMtR
/Vovi grobovi
Joseph Rozac
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 3614 E. 31 St. 72 let stari rojak Joseph Rozac, doma iz fare Rakitovec, od koder je prišdl sem pred 55 leti. Pokojnik je bil član Društva Bled št. 20 SDZ. Žena Frances mu je umrla pred 5 leti. Zapustil je nečakinjo Angelo Žnidaršič. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
John A. Zaller
Včeraj je po dolgi bolezni umrl v Euclid-Glenville bolnišnici John A. Zaller z 29763 Grand Blvd., Wickliffe, O. Star je bil 54 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri New York Central R.R. Tukaj zapušča ženo Rose, roj. Zakrajšek, sinove Howarda, Roberta in Charlesa, hčer Rosemarie, brata Franka in Larrya in sestro Mary Pryatel. Brat Anthony in sestra Jean Strake sta umrla. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Mt. Carmel ob devetih, nato na pokopališče All Souls.
Irma Kristofel
Sinoči je Charles A. Kristofel, ko se je vrnil domov, našel svojo ženo, 19 let staro Irmo, roj. Hoover, s 35755 Lake Shore Blvd., mrtvo v kopalnici, njuno li dni staro hčerkico pa vso ob jokano v kuhinji. Pokojna je poleg moža in hčerke zapustila tudi starše Johna in Evelyn Hoover ter sestre Barbaro, Paulino in Richello. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto popoldne na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. --------------o-------
Rop na letališču v Londonu
LONDON, Vel. Brit. — Tolpa maskiranih roparjev je vzela štirim uradnik om British Overseas Airways Corp. okovan zaboj, v katerem je bilo preko $175,000 za plačei ko so ®a ti nesli v glavni urad.
Roparji so pobegnili z avtomobili skozi le redko uporabljana vrata letališča, ne da bi jih kdo skušal ustaviti.
— Štiri petine vse koruze na svetu pridelamo v Združenih državah.
z raketami, torej še en-foliko kot Združene dr-
Sovjetija premore več podmornic z raketami
Rugi imajo 30 z raketami o-boroženih podmornic, A-merikanci le 14, toda udarna sila ameriških je veliko večja.
LONDON. Vel. Brit. — Angleški list, ki je znan po svojih točnih podatkih o pomorskih silah posameznih držav sveta, je objavil podatke o sovjetski pomorski moči. V njih navaja, da razpolaga Sovjetska zveza s 30 podmornicami, ki so oborožene krat žave.
Združene države imajo trenutno v sestavi vojne mornarice le 14 atomskih podmornic oboroženih z raketami Polaris, toda njihova moč je daleko večja od moči vseh 30 sovjetskih podmornic, oboroženih z raketami. Ruske podmornice imajo komaj po dve ali tri rakete z dometom okoli 350 milj, ameriške imajo vsaka po 16 raket z dometom preko 1200 milj, nekatere od njih z dometom do 1750 milj.
Zanimiva je ugotovitev britanskega poročila, da je sovjetski atomski ledolomilec Lenin dejansko le oskrbovalna ladja za sovjetske atomske podmornice.
Poročilo pravi, da bodo imele
Združene-države do leta 1967,1963 preskusili svojf prvo 81 atomskih -podmornic v redni [trmsko.podmornico ta;podobno sestavi' vojnega brodovja,
Rojakinja našla simi v avtomobilski nesreči na SL Olair Avenue
CLEVELAND, O. — Danes zjutraj okoli tričetrt na eno je povozil avto na St. ‘Clair Ave. ob prehodu z E. 69 St. go. Ančko Benedik, ženo dr. Valentina Benedika, z 1049 E. 69 St., ko se je vračala z dela.
Voznik je trdil, da pokojne ni videl, ko je šla preko St. Clair Ave. Avto jo je vrgel kakih 70 čevljev daleč. Policija jo je z rešilnim avtom odpeljala v Mt. Sinai bolnišnico, kjer'so jo proglasili za mrtvo. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave.
Pokojna in njen mož sta prišla v Ameriko leta 1950 in se naselila v šentviški ^ fari. Med rojaki je bila vsesplošno poznana. Pokojna naj počiva v miru božjem, njenemu možu pa ob tej žalostni uri globoko sožalje.
Moskva vežba indijske pilote
MOSKVA, ZSSR. -- Nehru je že pred tedni poslal na Rusko osem vojaških pilotov, ki naj se tam izvežbajo za znane lovce MIG-21. Rusija je namreč prodala Indiji 6 takih letal. Hru-ščev mora dobaviti štiri lovce še to leto, 2 pa začetkom prihodnjega.
rL:
od'ameriškim oboroženi 'i s Pola*-*
tega 41 oboroženih s Polaris raketami. Sovjetska zveza ima skupno 465 podmo-rnici več kot
J'hornarica,
najmogočnejša, kar jih je svet
ris raketami. Ameriška vojna
SOVJETIJA JE PRISTALA NA U TANTA KOT TAJNIKA ZN
Sovjetska zveza je včeraj pristala na ponovno izvolitev Burmanca U Tanta kot glavnega tajnika Združenih narodov.
ZPRUŽEN! NARODI, N. Y. — Po zanesljivih vesteh je Sovjetska zveza včeraj pristala na takojšnjo volitev sedanjega začasnega glavnega tajnika Združenih narodov U Tanta za novo, celo poslovno dobo. Rusi so prvotno vstrajali, da mora biti najprej rešena kubanska kriza, šele potem naj bi prišlo do volitve novega glavnega tajnika. Na ta način so skušali vršiti pritisk na Tanta, preko katerega se je vršil dober del razgovorov o kubanskem sporu. Izgleda, da je Sovjetska zveza vsaj v pogledu volitve glavnega tajnika začasno voljna opustiti načelo trojke, ki jo sicer skuša vstrajno uveljaviti v Združenih narodih. Sporazum o ponovni volitvi U
Tanta za glavnega tajnika je bil dosežen včeraj tekom razgo-
“delavcev v mirovnem zboru” in da jih je kar dosti. Mislil je pri
_ a , J
trikrat toliko kot ZDA, od tega'kdaj videl v mirni Jiobi, ima 12 atomskih. V preteklem letu trenutno 142 podmorhic, od te-
je povečala Sovjetija svoje pod-Jga 27 atomskih. Polejg atomske I uveljavljeno med njegovimi na-morniško brodovje za 35 enot. križarke in rušilca je v njenem mestnik!.
Rusi bodo po tem angleškem sestavu -tudi atomska letalono-poročilu še pred koncem leta slika Enterprise.
vora med predstavniki Združe- tem na učitelje, socialne dela\ • nih držav in Sovjetske zveze v ce, duhovnike ipd. sovjetskem poslaništvu pri Združenih narodih. Glavnega tajnika voli glavna skupščina ZN na predlog Varnostnega sveta. V Varnostnem svetu more vsaka izmed petih glavnih sil, ki imajo pravico veta, preprečiti izvolitev neljube osebe.
U Tant je doma v Burmi v jugovzhodni Aziji. Za glavnega tajnika ZN je bil izvoljen lani, ko se je redno izvoljeni glavni tajnik Dag Hammarskjoeld smrtno ponesrečil z letalom nad Sev. Rodezijo v Afriki. Sovjetska zveza je tedaj predložila, naj prevzamejo tajništvo ZN trije §’'vni tojniki, eden za svobodni svet, ' eden za 'šovjetško-komunistični blok in eden za nevtralce. Končno so popustili v toli:^ da je bil izvoljen U Tant za edinega glavnega tajnika, načelo trojke pa je bilo
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Sen. F. J. Lausche proti domačemu mirovnemu zboru
WASHINGTON, D. C. — Lepi, toda precej dragi uspehi nekaterih sodelavcev v mladinskem mirovnem zboru po svetu so navdahnili demokrate z mislijo, da bi bilo dobro, da bi tak mirovni zbor začel delovati tudi doma. Sen. F. J. Lausche je nastopil proti tej ideji.
V svoji izjavi pravi, da imamo centralizma in birokratov v federalni upravi že tako več kot preveč in da ne potrebujemo še nove ustanove, ki bi bila povod za nove federalne izdatke. Trdi! je, da imamo že tako 2,147,000
Rodezija in Njasa: mala Jugoslavija sredi Afrike
Verižen je -z zlatom mora biti v Sovjetiji še zmeraj zelo razširjeno
MOSKVA, ZSSR. — Šele pred kratkim so imeli v Črnovicah v Bukovini velik proces proti ve-rižnikom z zlatom, ki so razpredli svoje trgovske mreže tja do Sibirije. Takrat je bilo obsojenih na smrt 6 obtožencev, večina med njimi je pripadala Judom. Sedaj se je vršil podoben proces v Kišnjovu na Moldavskem, kjer so bile obsojene na smrt štiri osebe, pet pa na krajše in. daljše zaporne kazni.
Trgovina je morala biti obsežna, kajti oblasti so zaplenile 45 funtov zlata, dalje ameriške dolarje in precej navadne zlatnine. Tudi v Kišinjovu so bili glavni krivci Judje, kar ni nič čudnega, kajti v Bukovini in Moldaviji pripada petina prebivalstva Judom.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Kdor pogleda na afriški zemljevid, dobi južno od Konga sledečo angleško kolonialno posest: Južno Rodezijo, Severno Rodezijo in Njaso. Južna Rodezija je prava angleška kolonija, dočim sta Severna Rodezija in Njasa samo pod angleškim protektoratom. To stanje je olajšalo Angliji, da je 1. 1953 ustanovila Federacijo obeh Rodezij in Njase. Za federacijo so bili vneti in so še danes vsi evropski priseljenci, proti njej so pa vsi domačini, ko-
se angleška vlada ni ozirala na težnje in želje domačinov. Zadnja leta se je položaj bistveno spremenil, posebno po osvoboditvi belgijskega Konga. Anglija je morala misliti, da bo treba dati svobodo tudi tej federaciji in je že začela pripravljati pot za samostojnost federacije.
Pri tem je naletela na odpor domačinov, ki so se med tem organizirali v politične stranke. Da to niso politične stranke v našem smislu, se razume, saj večina njihovih pristašev ne zna ne brati ne pisati. V politiki to ni več neobhodno potrebna uče-
likor so pač politično zavedni. nost- odkar imamo radio in te‘
levizijo. Tako se v Afriki širi
Sončno in milo. Naj višja temperatura 60.
Priseljenci so za federacijo, ker upajo, da bodo potom federacije lažje obdržali politične in gospodarske privilegije, domačini so pa ravno iz istih razlogov proti: ne trpijo nobenih privilegijev za priseljene belce.
Leta 1953 so bili časi taki, da
politična zavednost ne z branjem, časopisi, letaki ipd., am pak z radijskimi in televizijskimi oddajami. Vse domačinske stranke, ki kaj pomenijo, so se izrekle proti federaciji.
V Njasi je glavna politična stranka Malawi kongresna
stranka, ki je pri lanskih volitvah dobila 95G glasov. Vodi jo dr. H. K. Banda, ki je že dostikrat izjavil, da njegova dežela noče v nobeno, federacijo, dokler ne bo popolnoma neodvisna. V Severni Rodeziji je glavna politična stranka Združena narodna neodvisna stranka, ki ji načeluje Kenneth Kaunda. Pri volitvah v oktobru je dobila 807; vseh oddanih glasov. Tudi Kaun-
lensky, ki je seveda ves vnet za
federacijo in se kar ne more SANTA MONICA, Calif.
privaditi na misel, da je to propadla ideja. Welensky se upira z vso gorečnostjo parcelaciji sedanje federacije, kar hodi prav angleški vladi, ki je tudi za federacijo. Sedaj ima priliko, da zavlačuje končno rešitev. Morda se vdaja upanju, da bo federativno urejen Kongo toliko vplival na Severno Rodezijo in Nja-
da pravi, da njegova stranka no- so, da bosta pristali vsaj na ca-če federacije, ampak zahteva rinsko in monetarno zvezo, popolno neodvisnost. Oba poli- Torej, če spremenimo imena: tična voditelja nista načelno prava Jugoslavija sredi Afrike! proti federaciji, sta zanjo in celo Vse sili narazen, akoravno go-poudprjata idejo, da je treba vori dosti razlogov vsaj za rahlo morebitno federacijo razširiti še politično in gospodarsko povezana druge bivše sosedne koloni- nost. Angleška vlada misli, da je, toda preje morajo njihove ima še nekaj časa, da se vežba
dežele sedeti v Združenih narodih kot samostojne države.
v iskanju potov do ohranitve federacije. Kar se bo naučila, ji
Južna Rodezija je še kolonija bo morda enkrat prišlo prav, ko in tam vladajo priseljenci, ki le polagoma zgubljajo oblast. Vodi jih znani afriški beli politik We- Jugoslaviji.
bo zopet med velesilami, ki bodo “ronale” usodo narodov v
CHICAGO, 111. — Zvezno prizivno sodišče je potrdilo razsodbo nižjega sodišča, ki do voljuje železniškim družbam odpravo takozvanega perniče-nja na železnicah. Na temelju starih določil kolektivnih pogodb so morale železniške družbe imeti v službi okoli 65,000 ljudi, ki jih dejansko zaradi modernizacije naprav niso več potrebovale. Vsi ti bodo sedaj postopno odpuščeni in železniške družbe bodo na leto s tem prihranile okoli pol bilijona dolarjev. Spor o tem se je vlekel več let, ker so se unije na vse načine prizadevale, da bi rešile tolikšno število zaposlenih pred odpustom.
Sod-
STEV. LX — VOL. LX
Iz Clevelanda in okolice
Poceni šolanje—
Cuyahoga County Community College se pripravlja na redno delo. Njegovo vodstvo je izbralo za začasno središče Brownell šolo, ki jo bodo v ta namen preuredili za ceno $154,000. Redna šolnina za dijake iz okraja Cuyahoga bo za poln čas za dva semestra le $250, za dijake iz ostale države Ohio $300, za dijake izven države Ohio pa $500. Računajo, da se bo prvo leto vpisalo na novo visoko šolo do 1100 dijakov. Eno tretjino stroškov bodo krili s šolnino, ostali dve oa iz davkov.
V bolnišnici—
Ga. Silva Graselli, 1266 East )9 St., je v University Hospitals na 2065 Adalbert Rd., kjer je bila operirana. Leži v sobi št. 307. Želimo ji hitrega okrevanja. Seja—
Društvo Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima v nedeljo, 2. decembra, ob 1:30 pop. sejo v navadnih prostorih. Sprememba časa je zaradi volitev odbora za leto 1963. Vsi člani prav posebno vabljeni. Po seji bo domača zabava.
Ugoden nakup—
V	Frisian Provision na 1147 Addison Rdd. imajo vseh vrst mesa, tudi po starokranjsko pripravljenega, po ugodnih cenah. Bodrirbrtostkv. o^LiSul Družabna prireditev v Baragovem domu—
V	soboto, 1. decembra, bo v Baragovem domu na St. Clair Ave. družabna prireditev z večerjo in plesom. Igral bo Tonklijev orkester.
Seja odložena—
Zaradi sv. misijona pri Mariji Vnebovzeti je redna mesečna seja dram. društva LILIJA prestavljena na ponedeljek 10. decembra 1962.
nik W. Blair Gibbens je obso-
Selgija in fimsiika za sankcije proti Katangi
WASHINGTON, D.C. — V torek je bil pri predsedniku Kennedyu belgijski zunanji minister Paul-Henry Spaak. Raz-govarjala sta se največ o položaju v Kongu, kjer ss razgovori med Čombejem in Adulo o združitvi Katange z ostalim Kongom ne premaknejo z mrtve točke.
Skupno poročilo, izdano ob koncu razgovora kaže, da sta se obe deželi sporazumeli o tem, da mora biti kongoško vprašanje končno le rešeno. Napoveduje “resne gospodarske korake”, če sedanji razgovori med osrednjo vlado. Adule v Leo-
dil Mrs. Peter Lawford, sestro pcldvillu in Čombejem v Ka-
predsednika ZDA J. F. Kennedy a, da mora obiskati otroke v bolnišnici, ki so bili ranjeni v prometnih nesrečah in napisati poročilo o razbitih a vtomobilih, ki si jih naj ogleda na prostoru za nje. — Vozila je brez vozaškega dovoljenja.
BURBANK, Calif. — Predsednik Kennedy je včeraj uvedel postopek Taft-Hartley zakona za prekinitev štrajka strojnega delavstva pri Lockheed Aircraft Corp., ki izdeluje med drugim znane Polaris rakete
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je imenoval dosedanjega proračunskega direktorja Davida E. Bell za administratorja pomoči tujini, njegovo mesto je prevzel Ker-mi Gordon, član Gospodarskega sveta.
tangi ne bodo skoro rodili uspeha. Ti ukrepi bodo predvidoma naperjeni proti Katangi, ki se upira vsaki tesnejši povezavi z ostalim Kongom.
Belgija in Amerika podpirata v načelu načrt tajnika ZN Tanta, po katerem naj bi bil Kongo federativno urejena država, v kateri bi Katanga delila dohodke od svojih bogatih rudnikov pol na pol z osrednjo vlado, ki je sicer brez dejanskih dohod-kov) s katerimi bi mogla kriti redno državno upravo.
VATIKAN. It. — Papež Janez XXIII. se počuti danes boljše, vendar je ostal še vedno v svojih osebnih prostorih. Ni bilo javljeno, kaj ga prav za prav muči, trdijo pa, da ni izključena operacija.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
jNAROCNINAj
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
je, ki so tako trdili, ki so prisegali na svojo predanost “starim idealom,” pa postopno zapustili vrste slovenskih de^ mokratičnih izseljencev in se pridružili podpornikom titov-stva. Njihova imena se blešče v Titu naklonjenih časopisih, srečavamo jih na prireditvah Titu naklonjenih organizacij in ustanov. Nekatere še vedno privlači zlagana naprednost in zabavljanje čez vero in “farje.” Sami sebi se zdijo tolj možati in bolj neodvisni, če stopijo od časa do časa tudi v “Narodni hram,” kjer je slišati veliko hvale o novi Jugoslaviji in titovstvu, pa tudi veliko zabavljanja čez vero in Cerkev, ki “ovirata svobodo” in “izrabljata ljudsko omejenost.”
j BESEDA IZ NARODA 1
*'It **♦♦♦*♦♦♦'* *****'*-****'*-fr*»*'!'********»t.t******+*i"M»frt
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 230 Thurs. Nov. 29, 1962
S komunizmom ne bo sodeloval, komur je mar krščanske kulture
Letos je doživela srebrni jubilej okrožnica “Divini Re-demptoris.” Prav bi bilo, da bi se je bila človeška družina spomnila vsaj s tako pozornostjo kot lani štirideset in sedemdesetletnice dveh slavnih socialnih enciklik. Pa je zanimivo: dasi je komunizem še danes vsaj tako aktualen kot v letih pred izbruhom zadnje svetovne vojne, večina tistih, ki vidijo v komunizmu največjo nevarnost za sodobno družbo, ne zna dovolj poudariti pomena te okrožnice, niti dovolj občudovati daljnovidnosti Cerkve, niti dovolj opozoriti, kako so dogodki dali Cerkvi prav, ko je po sv. očetu Piju XI. jasno pribila: “S komunizmom ne bo v nobeni stvari nihče sodeloval, komur je mar krščanske kulture.” (Div. Red. 58). Dve leti pred začetkom druge svetovne vojne je bil ta kremeniti stavek izrečen: ne tjavdan, temveč iz spoznanja, da je komunizem po svoji naravi zloben, ker je prvič v nasprotju z božjim razodetjem in naravnim razumom, ker drugič ruši temelje družbi ter razdira družbeni red, ker tretjič zanika pravi izvor, naravo in namen države in državne oblasti in ker četrtič odreka naravne pravice, človekovo dostojanstvo in Svobodo.
Zakaj komunizem napreduje
In kljub tej jasni resnici se komunizem širi. In se širi, ker jih je le malo, ki bi zares doumeli, kaj komunisti hočejo in kam težijo, istočasno pa se večina slepo vdaja njih premeteni agitaciji in varljivim obetom.
Te vrste ljudem se moramo zahvaliti, da je Sovjetska zveza, dasi v začetku poražena, prišla do srca Evrope; da danes komunizem obvlada največji narod na svetu — Kitajce; da danes dela nemire v osrčju Afrike; da je Kuba, pred samimi vrati Združenih držav, postala mostišče, s katerega bo komunizem skušal vdreti v srednje in južne ameriške države.
Ti naivneži menijo, da s paktiranjem ali z razgovori s komunisti služijo svobodi, ko vendar življenje kaže, da so prav oni vedno tisti, ki so slednjič izigrani.
Spet drugi so prepričani, da s ponujanjem dolarjev ali obljubljanjem lepše bodočnosti svojim državljanom, ker pač imajo več jekla, premoga ali petroleja, že zadajajo komunizmu smrtni udarec naravnost na korenino.
Ubogi slepci! Komunizem ni samo gospodarsko vprašanje. Je mnogo več: je vera vseh, ki Boga sovražijo, ki se predajajo in ki so vse svoje sile dali v službo kneza teme, očeta laži, ki je Satan, stari božji protivnik. Zato komunizem imenuje vero “uspavajoč opij za proletariat,” češ da njeni nauki in zapovedi kažejo na večno življenje po smrti in tako odvračajo ljudi od nebes, ki naj jih dosežejo na zemlji.
S komunizmom ne sodelujmo!
Res! Dogodki zadnjih petindvajsetih let so dali sv. očetu Piju XI., temu mojstrskemu poznavalcu komunizma, stoodstotno prav. Še vsak, ki je količkaj s komunizmom sodeloval, se je prej ali slej opekel. Saj ni treba, da naravnost ljubimkamo s komunizmom. Že na zunaj tako nedolžni kulturni, trgovski in znanstveni stiki s komunizmom od-pro le-temu pot v dežele, ki so takšne stike navezale. S knjigo, filmom, z obiski se redno vriva tudi miselnost brezbožnega komunizma, navadno skrbno prikrita, a zato tembolj nevarna. In to, kar je v Sovjetski zvezi vsakdanji film, se po besedah sv. očeta Pija XI. spremeni v svobodnem svetu v strojnico, ki pokosi vse, ki se ji brezskrbno približajo
Po petindvajsetih letih, kar je okrožnica izšla, je komunizem še vedno na pohodu. In zakaj? Tudi to pove Pij XI. “Ker kristjani ne store svoje dolžnosti. Osnovni po-moček mora biti obnova krščanskega življenja po evangeljskih načelih. Brez te bi bilo vse prizadevanje prazno. Ta obnova obsega zlasti kreposti kot odpoved, ljubezen, pravičnost. Nadalje je treba v borbi proti komunizmu dobro poznati socialni nauk Cerkve, paziti na taktiko komunistov in živeti tako, da nismo v pohujšanje tistim, ki so pogreznjeni v revščino in pomanjkanje.”
“Kar preveč je takih,” pravi sveti oče, “ki se čez mero zabavajo in trošijo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne reči, nočejo pa videti v trpečih Kristusa samega, ki nam nalaga, da zanje žrtvujemo, kar imamo, in če treba, zanje damo tudi življenje.”
Ni torej zadosti, da smo samo protikomunisti. S tem še ne bomo komunizma ustavili niti za las. Treba je živeti iz vere, treba je gojiti krščansko ljubezen in zatreti v sebi navezanost na zemske dobrine.
❖
Tako je J. Jurak v KT opisal nevarnost komunizma in sodelovanje z njim na splošno. Prenekateri med nami pra-vijo, saj to se nas ne tiče, mi vemo, kaj je komunizem, saj smo ga skusili! Nas ne more speljati na svojo stran!
Skušnje kažejo, da so to prazne besede. Precej jih
Spomin na škofa Rožmana in njegov spomenik v
Hamiltonu
Hamilton, Ont. —
“Če hočeš grajan bit’ — se ženi,
če hočeš hvaljen bit’ — umri!”
V teh dveh rekih je ljudska modrost izrazila tisto zanimivo psihološko dejstvo, da smrt vzbudi v živih spoštovanje in sočutje do mrtvega. Njeno veličanstvo nam ukazuje nemo, da govorimo o mrtvih le dobro in da njihove napake in zmote pokrijemo s plaščem pozabe in odpuščanja. Blatenje časti umrlega in razodevanje njegovih napak je od nekdaj med omikanimi in divjimi ljudmi veljalo za prav tak zločin in grdobijo kot oneča-ščanje trupel ali skrunjenje grobov. Hijena, ki izkopava mrliče in jih žre, je gnusna žival. Žalostno dejstvo je, da besno sovraštvo in črt privede včasih ljudi tako daleč, da se izprevr-žejo v hijene.
Dne 16. novembra je bila tretja obletnica smrti, tridesetega in zadnjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Njegova smrt nas je vse zamejske Slovence napolnila z globoko žalostjo. Ni ga več med nami, da bi nas obiskoval, osrčeval ’’l tolažil. iNiKogar več nimamo, posebno mi duhovniki, h komur bi šli po nasvet in pomoč v težkih urah. Ostala je po njem praznina, ki je nihče več ne more izpopolniti.
Ni namen teh vrstic peti pretirano hvalo pokojnemu škofu ali ga proglašati za svetnika in mučenca; — ne; le par osebnih spominov nanj bi rad oživel ob tretji obletnici njegove smrti.
DOBER OČE
Pokojni škof so večkrat rekli nam duhovnikom: “Moja vrata, gospodje, so vam odprta od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer.” Kadarkoli sem imel kaj na srcu, ali če sem bil v dvomih in težavah, sem šel k škofu. Ko so odprli vrata in se poslovili od prejšnjega obiskovalca, so s prisrčnim nasmehom in šalo pozdravili mene, me prijeli pod pazduho in povedli v pisarno, kjer sva se pogovorila iskreno, po domače, o vsem. Ni se jim mudilo. Vedel sem, da sem vedno dobrodošel. Odhajali sem od njih potolažen in poučen z novim pogumom za delo in boje.
Kako zelo pogrešam tega tukaj v novem svetu, kjer živimo odmaknjeni od cerkvenih, predstojnikov, kjer je vse formalnost, rutina in uradni strah. Sv. Pavel je rekel Korinčanom:
“Kajti tudi če bi imeli na tisoče vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov.”
Res je, nimamo očetov. A Vi, škof Gregorij, ste bili dober oče.
■ (
Iz srca mi vre lepa beseda
Ob petkih v postu sem se dostikrat gnetel pod korom med množico, ki je od kraja do kraja polnila ljubljansko stolnico in poslušala škofove postne govore. Delavci, ki so se vračali z dela, uradniki iz pisarn, hišne gospodinje, dijaki in drugi so do kraja napolnili prostorno cerkev, stali med vratmi in zunaj. Vsi skupaj smo pozabljali na mraz in utrujenost, ker so naše duše pile kot luč in toploto božjo besedo, ki je vrela iz škofo-
vih ust. Še danes bi lahko navajal odstavke iz njihovih govorov kot na primer: “Smrtna žalost in groza je stiskala Jezusovo srce, morje odpora in studa je napolnjevalo njegovo dušo na Oljski gori. Tresel se je, trepetal ter bili napolnjen z gnusom in studom ne toliko radi telesnega trpljenja in umiranja na križu, kolikor radi strašnega in ostudnega bremena grehov vseh ljudi, ki ga je Bog naložil nanj, da ga nese na križ. Naj nocoj iz morja Jezusove smrtne bridkosti vsaj kapljica studa in odpora do greha, kane v mojo dušo in v dušo vsakega izmed vas. Naj jih vse prepoji in prevzame ter jih zavarje pred grehom, da se jih nikoli več ne bo prijel ter jih okužil.” “Amen”, smo rekli in se razhajali na domove. Škofova beseda je prevzemala srca, ker je prihajala iz srca.
I
To so pa “Tiči”
Šest let sem vodil Mladinski dom na Rakovniku za dečke in fante iz okolice. Prihajali so ob večerih in šole prostih dnevih in nedeljah iz ubogih hišic in barak na Jaljevici, Ižanski cesti, z Barj„, s Hradeckega ceste,
Poljan .1.1 Pl Ul. Prostor o 51 uo imeli v vlažnih in temnih kleteh pod cerkvijo, rekli smo v Katakombah.
Tam je bilo enajst nogometnih moštev, od sedmega do 25. leta starosti. Bile so tamburice, godba na pihala, dramatski krožek, knjižnica, atletika, smučarji, drsalci, 120 ministrantov ali bolje mali kler itd. Očetje mnogih niso delali ali pa so pili, zato jc bilo dosti fantov lačnih in raztrganih. Ustanovili smo kuhinjo, delili kruh. O božiču smo dostikrat oblekli in obuli po 200 fantov. Na pol jetične, slabo hranjene otroke smo poleti pošiljali na počitniško taborenje. Vse pa smo učili vere in olike ter jim pomagali pri domačih nalogah. Temne katakombe so bile njih dom, ker jih je ogrevala ljubezen.
Tiskal ismo zanje listič z naslovom “Tiči”. Pokojni škof so bili prvi naročnik za naš časopis in prvi podpornik za naše božičnice in počitniška taborenja. “Toliko časopisov in revij dobivam po pošti”, so mi rekli ne koč, “a rečem Vam, da vse porinem na stran in najprej preberem Tiče, z naj večjim užitkom. — Le nadaljujte”, so mi rekli, “duhovnikov, ki gojijo izbrano in vzgojeno mladino iz boljših družin, je dosti. A le malo jih je, ki bi se zanimali za revni pas okoli Ljubljane.”
Na praznik sv. Jožefa 1. 1936 so škof prišli med naše “tiče” za sklep postnih duhovnih vaj. Rakovniška cerkev je bila polna s kori in galerijami vred. Opravili so sv. mašo in razdelili obhajilo več kot tri sto dečkom in fantom. Njihovi starši, ki prej niso hodili v cerkev, so bili vsi tam, čeprav so morali stati. Vsa cerkev je z enim glasom molila in pela. Opazoval sem škofa med mašo. Večkrat so postali in prisluhnili, imeli so solze v očeh.
Po zajtrku so šli spet med mladino. Obdali so jih od vseh strani, jih vlekli za talar in pelerino, ter jih peljali pod cerkev, da jim razkažejo svoje ka-
.takombe. 6-letni Božo je prinesel prukico, da bi stopil nanjo, da si od blizu ogleda škofov križ na prsih. Bil je pravi mojster v pre-narejanju cerkvenih pesmi. Kadar ni znal pravih besed, je kar zapel s svojimi besedami. Čudovito je to, da je vedno našel rimo. Ko smo drugi peli:
Marija je rekla, Gospoda sem dekla,
je on krožil:
Marija je rekla, Gospoda sem spekla.”
Tako je tudi ponaredil zadnjo vrstico v Sveta noč. Mi smo peli: Človek, zdaj si otet.
Božo pa:
Človek, zdaj si odpet.
Spet smo v katakombah
Slamo da nismo več v Ljubljani, ampak v Hamiltonu v Kanadi. Samo eno mašo ob nedeljah smemo imeti v njih. Tudi tukaj je dosti mladilh fantov, ki so sami v tuji deželi. Dosti jih je že, še vedno prihajajo in bodo prihajali. V cerkev jih ni, ker so rastli in hodili v šolo v povojnih letih in so le slabo ali pa sploh nepoučeni v veri. Izgubljajo se. Šest jih je zašlo med vlomilce in hudodelce. Trije so v Kinstonu, Ont., v jetnišnici za težke zločince. Kako je jokal zadnji nesrečnik, ki so ga odpeljali iz Hamiltonske ječe tja. Dobil je deset let. Jokal je, a bilo je že prepozno. Lani se je eden na binkoštno nedeljo obesil. Doma nimajo, cerkve nimajo. Vi bi to razumeli, škof Gregorij, če bi bili še živi. Vi bi prišli med nas in nam pomagali z nasvetom in z dejanjem, kakor ste nam v Ljubljani. Vi ste tako ljubili fante in jih skušali rešiti, a Vas ni več!
Ne pozabite nas mladih Ha-miltoncev in prosite za nas pri Bogu. Izprosite nam dobrotnikov po Kanadi in Z. D. Na tisoče jih je, ki jim je drag vaš spomin.
Združimo se m postavimo spomenik pokojnemu škofu Gregoriju Rožmanu v Hamiltonu, ki si lepšega in primernejšega misliti ne morete. Slovenska cerkev Sv. Gregorija Velikega in mladinski dom škofa Gregorija Rožmana bosta prekrasen spomenik ameriški celini.
Rev. L. Tomtz
Miklavž v Chicagu in še kaj...
Chicago, 111. — Mati drži na,t-mlajšega v naročju in opazuje otroke zbrane okrog mize. Lenčka vzdigne glavo in reče nepričakovano:
“Mama, tako rada bi imeli res lepo punčko. To bi bila vesela) če bi mi jo letos prinesel Miklavž v dvorani.”
“Jaz bi rad samo žogo”, pravi Lojzek.
“Mene poslušajte”, hiti mali Jakec, “meni, meni bo pa prinesel polno škatlo bonbonov in piškotov in, in ...”
“Eh, Miklavž — to ni za nas Amerikance, jaz bi rada dobila darilo samo za Božič”, pravi že velika Metka.
Mama prisede k otrokom ter razloži: “To lepo navado, da nosi Miklavž, smo prinesli s seboj iz stare domovine. Ko smo bili — sedaj odrasli še otroci, smo imeli z Miklavžem veliko veselje. Takrat smo bili z malim zadovoljni in še jabolko nas je razveselilo. Nekaj Miklavževega veselja želimo dati tudi vam, rojenim v Ameriki, zato praznovanje Miklavža ohranjujemo v tej novi domovini. Na Miklavževo popoldne vas bom vse pe Ijala v dvorano. Ti, Lenčka, ki znaš slovensko pisati, napiši na listek zase in za mlajša bratca, kar bi radi.”
* * *
V Chicagu bo letos prihod sv. Miklavža v svetoštefanski dvorani vse lepši in sijajnejši kot druga leta. Odrasli, mladinci in deklice se pripravljajo na spe-jvoigro “Miklavž prihaja” pod
vodstvom našega novega režiserja g. ing. Jožeta Rusa. Imena sodelavcev: p. Vendelin, g. Fi-schinger, dr. Leskovar, gdč. Kranjc in — vseh Vam pa res ne smem izdati — nam povedo, da bo prireditev prvovrstna. Odrski mojster g. Adi Kranjc nam bo odkril pogled v nebeško delavnico med bele krilatce in kmalu nato navzdol med črne rogatce.
Brez dvoma se bodo odrasli prav tako veselili kot otroci, zato prireditelji pod okriljem Lige prisrčno vabijo vse Slovence v Chicagu in okolici na to Miklavževo prireditev. Pričela se bo ob zgodnji uri, ob treh pop., tako da bodo lahko prišli sem iz Jo-lieta, Waukegana i. dr. Pripravite darila svojim malim, katera boste lahko oddali v nedeljo v dvorani od 10. ure dop. naprej v roke g. Antonu Škamperle.
Miklavževa prireditev bo v nedeljo dne 9. dec. v dvorani sv. Štefana ob 3. uri popoldne. Napolnimo vso dvorano!
* * *
Večkrat na leto se Slovenci v Chicagu predstavimo drugim narodom z različnimi prireditvami. Tako bomo imeli v času pričakovanja Božiča slovenski večer v Industrijskem muzeju v torek dne 11. dec. ob 8. uri zvečer pod vodstvom p. Vendelina. Namen tega je obiskovalcem muzeja prikazati slovenske bo žične običaje. Letos bomo še posebej videli naše miklavževanje, slišali božične pesmi in se zopet navdušili za poskočne plesalce Radio-kluba. In še nekaj! V muzejski jedilnici bodo ta večer servirali slovenski obed ($2.50) od 5. do 8. ure. Jedilnik in kuh. recepte je sestavila ga. Metoda Fischinger. Poleg tujcev naj bomo Slovenci — stari in novi — zastopani v čim večjem številu, tako v dvorani kot v jedilnici. Bodimo ponosni na vso našo zmogljivost!
V	m^-eju bomo tudi videli, kakšna božična drevesa imajo razni narodi in kako jih krase. Tako stoji slovensko božične drevo tam že od 23. nov. in pod njim so naše jaslice. Naslov: Museum of Science and Industry, 57 Street and Lake Michigan.
Če bomo spoštovali najprej sebe, lahko pričakujemo, da nas bodo spoštovali tudi drugi.
❖	* H*
V	svetoštefanski dvorani dne 9. decembra in v muzeju dne 11. decembra — na veselo svidenje!
A. G.
------o------
Letna seja dr. Sv. Vida št. 25 KSIU 2. decembra -božičnica 9. decembra
Cleveland, O. — Vsi člani in članice društva Sv. Vida ste tem potom prijazno vabljeni, da se udeležite prihodnje redne seje, ki bo obenem tudi letna ali glavna seja, in sicer v nedeljo 2. decembra ob pol dveh popoldne v spodnji dvorani šole sv. Vida. Sklep zadnje redne seje je, da se ne bo nikogar vabilo s kartami, zato naj velja to vabilo vsem skupaj in vsakemu posebej.
Med letom itak malo zahajate k društvenim sejam, zato odborniki oziroma društveni uradniki pričakujemo, da boste vsaj na letno sejo prišli v malo večjem številu. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje poslovno leto in druge važne zadeve v korist društva in naše Jednote. Če ima kateri izmed članov kakšno priporočilo ali morda pritožbo, naj gotovo pride na letno sejo in tam pove svoje mnenje. Pridite ob času, da bomo lahko točno začeli s sejo in tako imeli malo več časa za razgovor po seji. Saj veste, da pridejo po seji na vrsto tiste ‘nedokončane zadeve’ v obliki prekajenih klobas in rdeče kapljice tam od — zida!!!
V	nedeljo 9. decembra ob dveh popoldne pa bo prišel v spodnjo dvorano šole sv. Vida Miklavž,
ki bo obdaroval člane našega mladinskega oddelka. Zato opozarjamo starše, da pripeljete svoje otroke, ki so člani našega društva, točno ob dveh v dvorano, da bodo deležni Miklavževih daril.
Torej, zapomnite si ta dva važna dneva in pridite člani v nedeljo 2. decembra ob pol dveh popoldne na letno sejo in v nedeljo 9. decembra ob dveh popoldne s svojimi otroci, ki so člani našega društva, Miklavža pogledat.
Na veselo svidenje in vas vse bratsko pozdravljam,
Frank A. Turek, preds.
------o------
“Naša zvezda” bo zopet nastopila
Euclid, O. — Dramatsko društvo NAŠA ZVEZDA je oživelo in pripravlja za 6. januar igre “Vaško življenje” na odru SDD na Recher Ave. Začetek je določen za ob treh popoldne.
Nastopili bodo delno stari, pre-skušeni igralci, pa tudi nekaj novih. Oboji se pridno uče in pripravljajo, da bo igra gladko tekla, da nam bo kot izraz resničnega življenja. Tako bo vse občinstvo z zanimanjem sledilo dogajanjem na odru in uživalo.
Pri SDD na Recher Ave. je veliko prostora za parkanje avtomobilov, zato je ta dvorana za večje prireditve, na katere prihajajo radi tudi rojaki iz dalj-nje okolice, prav posebno primerna.
Naša zvezda vabi vse rojake, ki so še povezani s slovensko stvarjo in bi radi preživeli v slovenski sredini lepo nedeljsko popoldne.
Na svidenje 6. januarja 1963 v SDD na Recher Ave.
Vera Potochnik -------o-----
Pevski zbor Triglav
Cleveland, O. — Pri zboru Triglav smo se odločili, da bi nastopili enkrat v tem letu na televiziji z nekaj slovenskimi pesmimi. To se bo zgodilo 2. decembra, prihodnjo nedeljo, ob enih, na kanalu 5 WEWS. Petje bo vodil Anton Šubelj, na klavirju bo pa spremljal 13 let stari Charles Luchka, sin zborove tajnice, ki je igral na našem koncertu v maju.
Mrs. Fischer je zbolel mož in ne more na vaje. Zahvalimo se ji ob tej priložnosti znova za vse sadje, ki ga je podarila za vinograd ob naši zadnji prireditvi. Zdravja želimo vsem članom, tudi podpornemu članu Josephu Pultz. Charlie in Frances Za-kely sta bila neki čas pri svaku K. Erznožniku v Red Lodge v Montani. Naša pevka Mary Pi-vek je obiskala svojega očeta in druge sorodnike v starem kraju.
December je mesec glavnih sej, na katerih se volijo na novo društveni odbori. Na naši glavni seji se bomo lahko pomenili tudi o potovanju v stari kraj. Moj mož in jaz sva se namreč domenila s Kollandrovo pot. pisarno, da bova vodila izlet rojakov v stari kraj. Naša skupina bo odpotovala z ladjo “Queen Elizabeth” 5. junija.
Ameriški Domovini se zahvalim za redno objavljanje vseh dopisov in za ves trud, ki ga ima z našimi društvi. Vsem pri poročam, da ta list podpirate. S tem lahko čitate novice iz slovenskega življenja v Clevelandu, pa tudi drugod po vsej deželi. — Pazite na oglas potniške pisarne A. Kollander, kjer He vse natančno navedeno glede potovanj v domovino!
Anna Jesenko
-------o-------
Iz prakse ljubljanske gospodinje
Noti podnajemnik: “Ko sem se poslovil od moje prejšnje gospodinje, so ji stopile solze v oči in začela je na glas jokati.”
Gospodinja: “Tako?... no, potem je pa najbolje1, da najemnino naprej placate!”
O Slovanskem festivalu
Cleveland, O. — “O domovina, ko Te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje. Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje.” Te Cankarjeve besede so mi prišle na misel, ko sem gledal in poslušal nedeljski spored slovanskega festivala v dvorani sv. Vida.
Obširen program je bil to, bogat in pester. Presenetljiv je bil že zato, ker srno več zborov in skupin videli in slišali prvič. Tiste iskupinej ki so pa nas že prej obiskale, so letos pokazale velk napredek. Festival je svojevrstna prireditev, širša je kot druge v tem smislu, da za-jamje1 največ sodelujočih skupin, da zanese zanimanje za Slovence najbolj na široko med drugo prebivalstvo mesta in nam daje najširši pogled kako drugi delajo na področjih, na katerih se mi sami prizadevamo in trudimo. Nekaj tekmovalnega duha tudi prinese taka reč in pobude se vnašajo med nas in druge skupine. Vse to ima o-življajoče učinke na vse sodelujoče skupine.	l
Misel, ki jo je dal odbor Prosvete Baragovega doma, je imela v nedeljo svoj drugi praznik; mogočen uspeh je žela. Zahteva pa velik napor. V naših razmerah je kar težko spraviti na oder in povezati v celoto zbore in folklorne skupine devetih narodov. Preko dvesto pevcev, godcev in plesalcev je bilo na odru. Vsaka skupina se pripravlja popolnoma samostojno, medsebojnih zvez in skupnih skušenj ne more biti. Voditelji prireditve za odrom so edina zveza med njimi. In vendar so nastopi potekali gladko, brez nepotrebnih zamud in negoto-
jhovega voditelja. Druge skupine pa so vse nastopile točno po objavljenem programu. Začel je slovenski mladinski mešani zbor Slavček pod Savernikovim vodstvom in s solistinjo Diano žagarjevo. Obe pesmi je odpel sigurno, sladko, ubrano in pol-no-izvoono, da je: ljubka lepota skladbe prišla do polne veljave. Sopran solistinje je žvrgolel nad spremljavo zbora kot živ studenec mile in lepe mladosti.
Folklorna skupina Mladinskega kluba v Torontu, ki jo vodi g. Soršek je izvedla venec simboličnih plesov po narodnih in ponarodelih pesmih. Skrbno so bili pripravljeni, točno in skladno so izvajali in v slikovitih skupinskih slikah izzvali močno odobravanje.
Ukrajinski moški zbor Dni-pro, 38 izvežbanih pevcev, je zajelo dvorano v skrajno napeto občudovanje. Vodi jih Evgene O. Sadovsky. To je bil nesporen pevski višek večera. V treh pesmih so pokazali prodorno moč, izdelano uglajenost, skrajno iz-vežbanost in dovršeno disciplino kakršno dosegajo le zbori najširšega slovesa. Solista Roman Kassaraba in George Oryshke-wych sta se uveljavila kot mojstra med imojistri. Ni čuda da dirigent Sadowsky uživa mednaroden sloves. Bojna pesem Het-manov se je kot vihar vlivala v ušesa, pesniška alegorična prispodoba srpa in smrti je grabila srce, ki se je trenotek kasneje piskalo groze, ko so skrivnostno globoko doneči basi slikali strahoto teme in osamelosti kozakov v ječah suženjstva.
Ob nastopu srbske plesne skupine “Ružmarin”, ki je dovršeno izvedla s simboličnimi slikami dopolnjeno in okrašeno narodno kolo, je napetost pojenjala in prešla v prijetno občutje veselega razpoloženja nad rajajočo mladino, zlasti, ko so plesalke iz pasov soplesalcev razvile svojo narodno zastavo.
Češki mešani zbor “Voj an” pod vodstvom Dick Pokorny-ja, ki ga je spremljala pri klavirju Mrs. Ruth Pokorna, je manjši zbor čeških staronaseljencev. Lepo so nam pokazali svojo vztraj-
no ljubezen do rojstnega doma in domačega življenja v svojih dveh pesmih. Krasen vložek v ta zbir narodne muzike je dala koncertna in operna pevka Mrs. Jarka Jichova, ki nam je ob spremljavi Mrs. Mildred Hanzli-kove odpela z močnim občutjem in silno lepo odlomke iz opere Prodana nevesta.
Po odmoru so prvi nastopili hrvatski omladinci s svojim tamburaškim orkestrom, solistoma in tremi plesnimi pari društva “Lira” v Lorainu, O. Nad vse ljubka, srčkana, uglajeno uvežbana in skrbno disciplinirana je ta skupina mladih godbenikov, pevcev in plesalcev. Vestno slede vsakemu gibu direktorja Roy Kudrina. Iz dečkov in deklic od 8 do 14 let je sestavil glasbeno družino. Močno je donel tamburaški orkester v harmoniji zvokov, ki so jih odpenjali s strun svojih tamburic v prvi točki in potem, ko je bil orkester zaledje za ljubek dvospev dveh deklic, sester Vido-vich in končno kot plesna muzika za narodno igro.
Poljska skupina pod vodstvom Mrs. Christine Boluk so same deklice. V plesih venčka Kuja-wiak so nastopile v enotnih nošah po narodnih motivih krojenih. Figuro za figuro, sliko za sliko' so razvijale pred nami, vsaka ljubkejša od prejšnje. Izvrsten napredek so napravili ti otroci poljskih vojnih veteranov od lanskega leta. Z neprisiljeno in nič izumetničeno gracioznostjo so ubrano izvajale svoje kar številne simbolične plese.
Za temi skupinami mladine smo imeli na odru poljski zbor “Harmonia Chopin” pod vodstvom Romana Trepchyk, s solistoma Jim Szubski in Joe Kup-niewski, ki je tudi predsednik tega pevskega društva. Zbor je navajen podajati pesem v močnih glasbenih potezah, markantnem razvijanju glasovne moči in tempa, ostrih zasekih in pov-darkih, ki sopr^š^do izraza zlasti v prvi pesmi “Expedition” -“Wyprava”. Učinkovito so odpeli arijo iz opere “Ermani” in končali z “Wiazanka”, venčkom poljskih narodnih, v katerem so dali milo lep izraz poljskega ljudskega čustvovanja.
Radostno presenečenje nam je
prinesla ruska folklorna mladinska skupina sv. Michaela, kakor se imenujejo po svoji župniji, pod vodstvom Mrs. Olah Min-dala. Ti dečki in deklice so v igrah in plesih dajali vse: od rajanja, do simbolike nagajivosti in razigranosti tja do kozaških bojnih plesov in dvobojev s sabljami. Posrečeni so bili v vseh nastopih.
Prvi in drugi del sporeda so zaključili naši fantje in dekleta društva “Kres”, ki jih uči Breda Osenarjeva. Ne bi si mogli želeti lepšega in bujnejšega zaključka, kot so ga oni dali. Vsi v izbrano lepih narodnih nošah, izvežbani do podrobnosti, so v parih, vrstah, krogu in sestavini skupin, s preprostimi sredstvi robcev, klobukov, gibov v ritmu in vriskom dajali podobo za podobo slovenskega veselega, mladega življenja res tako posrečeno lepo, da je bil to nov dosegi j aj v njihovih tako hvalevrednih prizadevanjih.
Dvorana je odmevala odobravanja pri začetkih in koncih in pri odprtem odru zopet in zopet. Kaj moremo reči kot:
Vsem iskrena hvala in iskrene čestitke!
Dr. M. Krek -------o—-------
V Moskvi zaenkrat zmagali “liberalni” književniki
MOSKVA, ZSSR. — V Mb-skvi so liberalni krogi sprejeli z velikim zanimanjem vest, da bo znani dnevnik “Kulturno življenje” spremenjen v tednik in se bo imenoval “Literarna Rusija”. List je veljal kot zbirališče konservativnih komunističnih pisateljev, ki zagovarjajo stališče, da mora literatura služiti v glavnem kot agitacija za komunistično stranko.
Proti temu stališču se bori, kolikor se more, “napredna skupina”, ki se zbira okoli dnevnika “Literarna Gazeta”. Zagovarja stališče, da mora imeti umetnik svobodne roke, kadar opisuje splošne človeške ojave in da se mu pri tem ni t ‘eba ozirati na strankine želje. Med liberalne kulturne revije spadata tudi “Novi mir” in “Znamenje”, ki sta oba večkrat pohvaljena od Pravde in Izvestij, kar pome-
voisti, da se je obširen program mogel izvesti v dobrih dveh urah. še so točke, ki kličejo po izpopolnitvi; godba, posneta s trakov in plošč, je začetkoma nagajala in parkrat zahreščala, svetlobni učinki bi mogli biti bujnejši in slikovitejši. Take malenkosti pa niso mogle niti malo zmanjšati močnega učinka celote. Skušnja bo dala svoje, da bodo take in podobne prireditve vedno lepše in popolnejše.
Oder je bil za to priliko posrečeno prirejen in okrašen: cvetje in zelenje v ospredju, v ozadju pa slika visokega, mogočnega gorovja. Nad njim v jati lete beli golobi višje in višje proti sol ne u in v sinjino neba; Goršetova zamisel in izvedba. že kar točno okoli pol štirih so ljubitelji slovanskega petja in igre napolnili dvorano in kar kmalu potem so fanfare mogočno oznanile začetek. Ko se je dvignil zastro) smo imeli pred seboj učinkovito sliko zastav sodelujočih narodnosti, ki so jih držali moški v narodnih nošah na eni strani odra na drugi strani pa v enaki velikosti izdelane Goršetove grbe istih narodnosti v rokah deklet v narodnih oblačilih. G. T. Krampel je na častnem mestu čuval največjo: zastavo Združenih držav. Po nekaj trenotkih molka je poljski moški zbor iz ozadja odra zapel ameriško himno. Zajem-Ijivo slovesen začetek. Kot predsednik pripravljalnega odbora je nato g. Rudolf Perhinek toplo pozdravil navzoče v slovenščini in se narodnoistnim skupinam in njihovim voditeljem zahvalil za velikodušno in požrtvovalno sodelovanje.
Nastop Donskih kozakov je moral odpasti radi smrtne nesreče v družini in obolelosti nji-
Varjenje piva nad direktnim ognjem ustvarja lahek, mehek in fin okus... in Stroh’s je edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Pokusite Sttroh’s! Vedno prvovrstna kakovost ... priljubljene cene vsepovsod!
...... light
I smooth fire-
BEER I brewed

ni, da jih komunistični voditelji še ne gledajo postrani.
-----o------
— Na cestah Združenih držav je letno ranjenih ali pobitih do 300 milijonov raznih živali.
MALI OGLASI
Sobo oddajo
Lepo opremljeno spalno sobo oddajo zaposlenemu moškemu. Pršna kopel, si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. Telefon HE 1-6671. _________________ (X)
Stanovanje oddamo
Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirano, oddamo na East 71 St. Privatni vhod. Najemnina zmerna. Kličite FA 1-0021.
(230)
Prvič naprodaj
Lot na vogalu za hišo blizu E. 185 St., s zidano dvojno garažo na 18803 Kildeer Ave. Privatni telefon 944-5113.
(234)
Pomagajte!
Žena s 3 otroci bi rada dobila zastonj pohištvo za spalnico in kuhinjsko opremo. Je brez vsakih sredstev. Kdor hoče pomagati naj kliče 391-3619.	(231)
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Sobe se oddajo
Štiri sobe se oddajo na 16116 Grovewood Ave. Na novo dekc-rirano, garaža, blizu transporta-cije. Kličite KE 1-8219.	(231)
V najem
Na 1065 E. 66 St, oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, zadaj. Nov plinski furnez in klet za prati.	—(230)
Sobe oddamo
V najem oddamo 6 sob, plinski furnez, na 1283 1-2 E. 55 St. Kličite EN 1-9808.	(232)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo na Addison Rd. Vprašajte na 1087 Addison Rd.
— (230)
Sobo oddamo
Samskemu moškemu oddamo eno opremljeno sobo. Si lahko kuha. Zglasite se na 1029 E. 68 St.
1167 E. 58 St.
Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico, spodaj, $45.00 Kličite WH 943-0010.
(231)
V najem
4	sobe oddamo, spodaj, spredaj, na 6930 Hecker Ave. Kličite EN 1-0036.
(231)
Sobe oddamo
5	sob in kopalnico oddamo v najem na 1380 E. 40 St., zgoraj. Kličite VU 3-9777.
— (232)
Naprodaj
Dober lot, 100 x 400, Highland Rd., Richmond Hts. 100 smrek, sadna drevesa, bogata zemlja. $8,000. Kličite zvečer IV 1-5044.
IMAMO NAPRODAJ MNOGO VSAKOVRSTNIH H I Š NA RAZLIČNIH MESTIH V CLEVELANDU, EUCLIDU, NA RICHMOND HGTS., V MENTORJU itd. — po različnih cenah.
IMAMO PA TUDI RESNE IN SOLIDNE KUPCE Z GOTOVINO ZA NAKUP HIŠ.
Zato, kadar KUPUJETE HIŠO ali pa jo PRODAJATE, obrnite se z zaupanjem na nas in boste vedno TOČNO IN ZANESLJIVO POSTREŽENI!
KNIFIC REALTY
820 East 185. Str. IV 1-9980 (Thurs. X)
TRGOVINA V MESTU ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9:30 DOP. DO 9. ZVEČER PODRUŽNICE ODPRTE OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9:30 DOP. DO 9:30 ZVEČER
DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN ■ SOUTHGATE
Eagle znamke so posebni prihranki pri May!
ts h&f si
Dank za moške
Ni lepšega darila kot so
Belfast
slovite moške B.V.D. samo-likalne 100 L bombažne
praznične
srajce
3
.99
vsaka
3 za !!.S5
May kletna trgovina nudi ne-na\radno lepe B.V.D. Belfast praznične moške sra jce. I z belega broadcloth blaga z navadnim ali razprtim ovratnikom, iz belega oxford blaga s pripetim ovratnikom, i z belega popelina z novostnim stogljajastim ovratnikom! Velikosti 14 do 17, rokavi 32 do 35,
Moško B.V.D. spodnje perilo
Peri-in-nosi bombažaste spodnje hlače
V škatlji po g 221 5.30
ali 89c vsake
Ohlapni kroj, nevroče opasje. Na elastiko ali gumbe. Enobarvne ali vzorčaste, mere 30 - 44.
Peri-in-nosi spodnje majice
V škatlji po g Za 4.10 ali 69c vsaka
Iz mehkega, lepega, prvovrstnega bombaža. Sanforizirane za zajamčeno trajno prileganje. S-M-L-XL.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila KLETNI ODDELEK MOŠKEGA PERILA
Kli cite Cllerry 1-3070.
THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE
Suha, modrikasto bleda lica in ozki nos so kakor kaki predrobni stebri nosili belo čelo in zasenčene oči.
Bil je dan pred spričevali. Vse so hitele. Loj za in sestri so v enakih presledkih v pušpanove vence vpletale rože iz papirja, ki so v enak namen služile že pri mnogih podobnih krasitvah in bile rožam podobne samo od prav daleč.
“Moj venec ima že dvajset me-trov”, je rekla Lojza. “Še dva metra, pa bo dosti. Koliko pa je ura?”
“Pol šestilh”, je odgovorila sestra Paskala. “Moji prsti so že vsi zeleni. Še dobro, da bo treba vence šele jutri zjutraj napeti.”
Z drugačnim glasom je še dostavila:
“Lepo bo, ne res?”
Nobena ji ni odgovorila. Med šumenje pušpana se je mešal ropot težkih vozov po sosednjih ulicah. Lojza Casale pa je spet povzela besedo ter odločno in tiho rekla:
“Sestra Paskala, lepo vas prosim ... povejte mi... in to po pravici...”
“Kaj naj vam povem?”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
PANČAKE^ŠHOP & SHORT ORDER GRILL
Attractive decor. 60 seats. Comple tely air-cond. Auto, dishwasher, new stainless steel equipment and fountain. Excellent cor. Cost $20,000, — will sacrifice $12,000 cash. To inspect call LO 1-1088, 9:30 to 4:30 PM.	(230)
DISCOUNT HOUSE — Everybody wants a discount. We earned $16,000 net last year giving people what they want. Complete with fixtures and equipment. $25,000 worth of advertising, $4,000 plus in.ven. — FL 4-3650.	(230)
SHOE REPAIR SHOP — West Suburb.
Brand new equipment. Plenty of business from dry cleaning chain. Half interest for small investment. FL 4-0090.	(230)
HELP WANTED MALE
TOOL ROOM Machine Operator
Capable of running all tool room machinery and making small tools and fixtures.
Steady Work — Good Pay
THE CHICAGO FAUCET 00.
2100 S. NUCLEAR DR.
Des Plaines, 111.
1 Block East and 1 Blk. South of Mt. Prospect Rd. and Howard St.
(231)
HOUSEHOLD HELP
WANT GIRL OR WOMAN — PROTESTANT — Home in Glenview with private rm. and bath for Fall & Spring months. Want good cook. Free to travel with expenses paid to Fla. Water front home for winter. Trips on our Yacht. 2 months at summer home in North Woods. A car to drive. Hand laundry and some cleaning. Salary $200.00. No deductions. Write — Mrs. W. R. Ford, 616 Seasage Drive, Delray Beach, Fla.	(230)
MATURE WOMAN—CHILD CARE (2 children)
Light housekeeping. Working mother. Live in. Western Suburb. —> Call before 2 PM. 668-7732.	(232)
“No, da, je res, da boste odšle? Da se nekaj pripravlja? Da vas hočejo izgnati? Kajne, da sem uganila?”
Stali sta druga ob drugi kakor dve tkalki ob koncu svoje vrvi. Prenehale so z delom. Tudi sestro Hedvigo so besede zadele v živo. Ni pa se obrnila proč. Le njeni prsti so se ustavili in niso več sukljali pušpa-novih vršičkov ob venčevi vrvici.
Sestra Paskala ni mogla odgovoriti. Le gledati je mogla mladenko, ki jo je slučaj in morda še kaj drugega pripeljalo v tej skrajni uri v njeno bližino. A komaj so se njune oči srečale, že sta stegnili roke, se objeli in razjokali. Brezupno prijateljstvo! Včeraj še tujki, sta se danes srečali vsaka iz svojega konca in bi se ljubili, pa se bosta že morali ločiti!
“Oprostite mi, sestra Paskala”, se je Lojza odtrgala od nune. “Strašno mi je hudo in vas imam tako rada!”
Sestra Paskala je spet vzela iz naročja nekaj zelenja v roke. Prav gotovo pa ni videla venca, čeprav je sobo polnil zlati dan, kajti roke so ji same od sebe zgolj božale vejice, kakor da gladijo razmršena peresa in jim hočejo dati pravo obliko. Pod belim platnom pa so-se ji močno dvigale prsi. Povesila Je glavo. Pa tudi Lojza, Casaje, večja od nje, se je sklonila in ustnice približala črnemu pajčolanu:
“Nisem pobožna, kakor ste ve, vendar pa me je vedno mikalo k vam... Imela sem že vsakovrstne misli... Še pred pol le-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BLIZU CERMAK IN DAMEN
(V fari sv. Štefana) Dvonadstropna zidana hiša. 1x6— 1x5 in 1x1 podstrešje, furnez na premog, klet vsa cementirana, eno stanovanje prazno 15. dec. — Cena $12,500.
Blizu 21. in Wood St.
Grocerija in poslopje. 6 sob, kopalnica, vodni grelec, klet vsa cementirana. Zidana garaža za dve kare. Cena $13,800 ali najboljša ponudba.
Za te in druge dobre kupe kličite S. W. ROPA, 1618 W. l8th Street Tel.: HA 1-5500 med 9. zj. in 5 popoldne.	(232)
MODERN BRICK 2 FLAT 3 Bdrms. each apt., Cab. kitchens, stoves, refrigerators. Separate gas heating units. Off street parking. 5200 West.
NORRIS REALTY NA 2-2412 after 6 P.M. (230)
HOME FOR RENT
WIDOW GOING SOUTH 5 or 6 months. Will rent 5-year-old, 3-bedroom, 2 bath ranch, attached garage, completely furnished at $150 per month plus utilities. 1% blocks from public and parochial school. TWinbrook 4-6595.	(231)
MOBILE HOME FOR SALE
1959 TROTWOOD MOBILE HOME 50x10. 1 Bedroom. Priced for quick sale by owner. $3,600. — Phone: 678-2748.	(231)
’57 CHRESTLINE 8’ wide 38’ long. $1,000. 1810 N. 5th., Melrose Park. Trailer C-5, or Call 456-7021. (232;
DOGS FOR SALE
GERMAN SHEPHERD MALE.
12 Weeks old pup. AKC. A BEAUTY! Only $100. — Phone SA 1-8243.
ta vas nisem poznala in sem o sestrah grdo govorila in nič me ni bilo tega sram ... Zdaj pa se mislim poročiti — saj ste na to najbrž tudi vi mislili, preden ste postali sestra, ali ne?”
“Da”, je rekla Paskala in dvignila glavo, “kakor vse druge” “Včasih, pa ne zmerom, si želim poroke, ki je ne bi nikoli obžalovala.”
“Taka stvar pa ni lahka.”
“Ne razumete me. Poroke, kakršna je vaša, ki se je človek v dnu srca nikoli ne pokesa!”
“O, ljuba moja, v kakšnem trenutku mi to pripovedujete!” Likalka je skomizgnila z ramami. Žalostno se je nasmehnila skozi zobe:
“Kajneda? Take neumnosti bi bila lahko ohranila zase! Seveda je zdaj vsega konec. Ko boste ve odšle, bom spet taka kakor vse druge.”
Sestra Hedviga je pogledala vstran. Stopila je v dvorana oseba težkih korakov.
“Tako, hčerke moje, čez dve minuti boste z venci preneha-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
4 Apt., Good Income Property — By Owner. — St. Fidelis Parish. 1-5 Rm., 3-4’s. Cent. Forced Air Heat. Full Bsmt. Priced Low For Immed. Sale. HAymarket 1-3424.
(230)
WHEELING — 3 BEDROOM ranch, 2 baths, basement, large paneled recreation room. Low 20’s. — By Owner. — LEhigh 7-1479.	.	(230)
MOUNT PROSPECT BY OWNER
Ranch home, 7 rms., plus utility & att. gar., % acre, school % blk. Low 20’s. 9 S Busse Rd. — HELM-STEAD 7-4919.	(231)
BARLETT — Retiring. Must Steli. Ranch home on 150x400. B Jots. 2 Ige. bedrms., IVz baths, new furnace, garage, shop, near station, schools, stores, churches. Make offer. 500 block North-av. TE 7-5781.	(231)
PALATINE — BY OWNER 3 bedroom ranch on Vi acre lot, 15x18’ erptd. living room, newly decorated kitchen with lovely Crane cabinets, asking $16,850. Make an offer. FLanders 9-1444.
(231)
EVANSTON — BYOWNER 3 bdrm. brk. ranch; tile bath, kit., full bsmt., IVz car gar. Storms and screens; Indscpd. land. Close to everything. $22,500. Call DA 8-8983 aft. 6 PM wkdays. and 2-5 Sat. and Sun.	(230)
PROSPECT HTS. — Large ranch. 3 bedrm.,' 2 baths. Lge. 2 car gar. Oven, range, washer, dryer, earpt. and drapes. Family rm. 15 x 23. Double fireplace. On % acre. 35 Wildwood Dr., South. LE 7-5372.
(233)
NAPERVILLE — BY~~OWNER 2 bedroom, frame, newly painted. Ere., heated porch, full bsmt., new gas furnace. Garage, city water and sewer. $265 Tax. Asking $16,750. Call Rechenmacher EL 5-3833.
(233)
BY OWNER — 2 Story Brick 1-7, 1-6, and 1-4. Must Sell. Leaving State. Only $13,500. — Call OA 4-7222 after 2:30 P. M.	(232)
le... Čas odmora ... Pa nikar ne misli, Lojza, da te podim proč! Kaj pa se držiš tako obupano?”
Lojza je iz krila stresla pušpan na tla.
“Saj sama grem! Zbogom, sestre!”
“Ali ve”, je vprašala sestra Justina.
“Ve”, je povedala sestra Hedviga.
Prednica je zaklicala na hodnik, ker je upala, da bo glas še dosegel Lojzo in njeno tajno;
“Lojza, če si nam prijateljica, nikomur nič ne zini!”
Vzdolž zidov je prišel odgovor, pa ga zavoljo odmevov ni bilo mogoče razumeti.
“Na odmor, hčerki moji”, je velela prednica.
Sestra Hedviga in sestra Paskala sta obe hkrati izpustili venec in obe obenem rekli;
“Na poslednji odmor!”
Sestra Justina je že odšla proti ploščadi, Sestri pa sta vštric stopili za njo in si podali roki, česar nikoli nista storili. Tako sta z roko v roki brez besede prišli na konec cementnega hodnika, kjer so ju čakale ostale tri nune.
:i*	*	*
Razvrstile so se tako, da so bile tri na eni strani, dve na drugi in si gledale v oči. Dve, to sta bili Hedviga in Paskala. Niso pa ostale pod streho, ampak stopile na dvorišče. Tak je bil zakon njihovega življenja in poklica, ki jih je zbral v tej hiši. Kakor zaljubljenci radi hodijo nazaj na kraje, kjer je vzcvetela njihova ljubezen in si tam ob navijajo nekdanje prizore, tako so sestre čutile potrebo, da poslednjo uro svobode prebijejo na kraju, kjer so združeno živele svoje polno življenje, se posvečale deklicam, saj so se prav njim žrtvovale^: čeprav so jim te nevede povzročale tudi mnogo bridkih ur. b edele so pa tudi, da bodo zdaj ;'laj odšle v cer-geviii'da zvečer nfe'bo časa za kramljanje, kei; je treba še toliko reči pripraviti na naslednji dan.
Sonce se je že globoko nagnilo in zlatilo prah v zraku. Ni bilo niti atoma, niti enega brezobličnega drobca, ki bi sam ne postal luč, kakor hitro se je dvignil s tal. Okraj je delal, se znojil, trpel in končaval svoj poletni dan, podoben drugim poletnim dnem. Vsi delavci so bili na svojih mestih, uslužbenci v svojih pisarnah, gospodarji pred svojimi telefoni ali ob delovnih mizah in dajali povelja.
Pa vendar se je njim vsem pripravljala neizmerna zguba: petorica žen je na tem dvorišču opravljala svoj zadnji srehod, potem pa bo zapustila okraj in mesto! Ko bode odšle, bo nešteto življenj nravno obubožalo, se hudo spremenilo, ker ne bo več vzgoje, vpliva in zgieda, ki so se zanj mnogi menili manj ko za vse drugo. Bolečina, ki je z njo le malo oseb moglo sočustvovati, je družila in begala petero bitij, vzvišenih nad svetom, pa čeprav so bila že vajena sa-mopremagovanja.
Tudi sestra Leonida je bila
med njimi in je pustila, da je ugasnilo ognjišče, ki ga ne bo nikoli več zakurila. Vsem so bile duše prepolne bridkega razburjenja. Da pa ne bi trpljenja drugih še večala, se je vsaka skušala premagovati.
Sestra Justina je imela bolj razvlečene poteze ko po navadi. Trudila pa se je, da bi se vedla kakor druge dni in kot odločna mati, saj je s prav takim ravnanjem imela velik vpliv v kraljestvu štirih redovnic in pri številnih ubožcih.
Sestra Daniela je samo sebe križala z molkom. S krepko voljo je objela današnji križ, ki je težji od dosedanjih in zato prinaša toliko več zasluženja. Odločno je v sebi zatrla krik ogorčenja in upornosti, ki ji je burkal srce. Posrečilo se ji je, da ji na tenke ustnice ni prišla drugačna ko mirna beseda, pa junaški in lep smehljaj, podoben pisanemu traku ob bridkem meču.
Sestra Hedviga je zgubila svojo vedrost. Dejal bi, da se je postarala in da se je ponoči okoli njenih zelenkastih oči in po nežnih licih naselila vrsta lahnih gub.
Sestra Leonida je bila take volje kakor druge dni. Njena velika nikelnasta žepna ura na traku je skoraj vsa gledala >z žepa ob pasu, sestra pa jo je večkrat jemala v roko, kakor da zanjo ni važnejšega opravila ko naznanjati ure hišnega reda.
'Dalie pnhndniič.)
------o------
— Severovzhodna Pennsylvania daje večino črnega premoga v deželi.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Pavle Zigman
ki je zatisnila svoje oči 29. novembra 1959.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas.
Srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Žalujoči ostali:
soprog ANTON
sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN in vnuk FRANKI
Cleveland, O., 29. novembra 1962.

BgniSSW3iW35=S5jaS5Sag55a)5JEja5aS5J5Sa5asaj!0i«55a0(W3Sas3S!^S!3SastJSS3Ssa5!5S5Sa5sa5!5SS53S5a5S)53!WSa»aj5a«35Sžk.^7-...«aj8SSS» ,
l 'Predbožična RAZPRODAJA j
Posebne znižane BOŽIČNE CENE! — Velka izbira vsakovrstnega pohištva in hišnih potrebščin! — Ugodni plačilni pogoji; plačate lahko sedaj ali pa po NOVEM LETU! — Kupljene predmete dostavimo takoj ali za BOŽIČ ali pa jih hranimo v našem skladišču, dokler jih ne boste potrebovali...
KOLEDARJE za leto 1963 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St. v Grdinovem kegljišču na St. Clair Ave. in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd.
L
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Ddprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE
I
g
1
S
FRISIAN PROVISION^
SLOVENSKA MESNICA "	STANKO^PRIŠLAN
1147 Addison Rd.	EX M419
Naše posebnosti ta teden:
Boiled Ham ......99c lb. Loin Vz ............59c Ib.
Pork Loin Whole ... 55c lb. Rib Vg ..........49c lb.
Fill your freezer now at these low prices:
Hind of Beef ....65c	lb.
Round of Beef ....65c	lb.
Chuck ...........55c	lb.
Side of Beef .......59c lb.
Pork Side ..........39c lb.
(50-60 lb. a side)
All meat is U.S. Good — U.S. Inspected
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite !n si izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLiD	K E 1-8187
I JOS. ŽELE IN SINOV) |
=	POGREBNIZAVOD	§
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdieott 1-0583 ^
COLLINWOODSKI URAD	=
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = ž	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	=
immmmiiiimimimiiimimmmmiimmmiiimiimimiimiiiimimmmimimi?
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nenadna smrt vzela od nas drago hčer in sestro
Jennie Bruce
'	roj. ZORMAN
Draga pokojnica je bila rojena 16. novembra 1904 v vasi Verbiča, Trnovska fara, Ilirska Bistrica, Notranjsko.
Prišla je v Ameriko s starši, ko je bila stara štiri leta. Umrla je 16. septembra 1962, Pogreb se je vršil na Memorial Garden West pokopališče, Cadillac, Mich.
V Detroitu zapušča soproga George Bruce in hčer Frances Desmond.
Ka tem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovane krasne vence in za svete maše.
Spominjali se bomo prav pogosto na Te, draga hči in sestra.
Žalujoči ostali:
MARY NARDIN, mati JOSEPH in FRANK ZORMAN, brata MARY KOMICK in EMIMA ZUPANČIČ, v Californiji,
sestri
Cleveland, O., 29. novembra 1962.
OBNOVLJEN (GRAD 1— Evropa je ,še vedno polna starih gradov, ki privlačijo izletnike in tuje obiskovalce. Grad Tegel v |Za/i. Berlinu je bil (med 'vojno porušen, pa so ga popolnoma obnovili v stari obliki in (je zopet odprt obiskovalcem. 'Na sliki vidimo stopnice s fopatami, ki jih obuje-jo obiskovalci, predno gredo na obhod po sobah gradu, ki je 'bil prvotno zgrajen leta 1822. j