Ihuwtygrtwifapi'ato Ш tJS КдшшапкпБо^ verlag und екММеттк: Kleeentort, BlsaMmskrtBg U, Poatftudi Ш / ВшиврфШв (ha тоганв aahUMr) monatttch RM 1 — fM Baiia (вкмиШМШеИ RM 9Ж ШашШвЛИаж A.M>eetelIuAg:en dec Zeltuog (Цг deo nmchfolgenden MoĐ&t werden sur adulftUob wad nnr trie 36. dm laefeodeo Motiate aagemommen Kr. 100. *. JahrgMf Močne nemške sile na široki fronti prešle ▼ napad IVemški velik: napad na Zapadn Sprednji severnoameriški položaji med Visokim Vennom in severnim delom Luksemburške v prvem naskoku pregaženi — Nasprotnik je bil popolnoma iznenaden — Nemške čete z nasprotnim napadom vdrle v Kaysersberg — Kanadijci so imeli velike izgube Oberkommando d»r Wehrmacht 1e dne li. deoembra objavilo; Močne nemške sile so dne 1в. đecemlHti ob 5.30 na široki fronti po kratki, a мМ topniški pripravi iz okopa na Zapadn (Weetwalla) prešle v napad in so T prvem navalu pregazile sprednje ameriške položaje med Visokim Vennom in severnim delom Luksemburške. Velika napadalna bitka ki jo ščitijo močni odredi lovskih letalcev, se nadaljuje. Podrobnosti bodo, da se docela presenečenemu nasprotnik« me da nobenih opor, objavljene šele pozneje. t. y boju s sovražnim zračnim orožjem nad ozemljem fronte *o oddelki naSih lovikih letalcev po doslej doMih poročilih sestrelili 48 sovražnih bombnikov. Vrhu tega je pro *iet&l*ko topništvo mračnega orožja uničilo M movražmih letal. Ponoči so močni odredi bojnih letalcev in letalcev la nočne bitke t dobrim nepehom napadali sovražna premi kutja. — N« ostali zahodni fronti se vrše ie dalje boji v odseku ob Roeru zapadno in južne od Dur ena. v položajih bunkerjev pri Saarlauternu, pred Bitschem in pred zapad nim okopom ob meji Pfalze in Alzacije. V Zgornji Alzaciji so naše čete z nasprotnim napadom zopet vdrle v Kayserberg. Luttioh in Antwerpen je zelo močno obstreljevalo daljnostrelno orožje. V Srednji Italiji so glede jakosti in obsega popustili sovražni napadi zapadno od Fa-ence. Na obeh straneh Bagnacavalla se je tudi včeraj s krvavimi zgubami in porazom sovražnika končal naval, ki so ga z močnim: silami izvajale kanadske skupine. Na Ogrskem so naše čete odbile močne sovjetske napade južno od Blatnega jezera. Na bojišču pri Szeczenyju so spodleteli ponovni, tokrat proti vzhodu mereči sovražni prodorni poskusi. Z nasprotnim napadom smo zadelali vrzel v fronti. Med gorovjem BUkk in Hernadom smo zavzeli nove polo- žaje, ki smo iih držali proti xAnim skim napadom. Severnoameriški zastrahovalni bombniki so vrgli ponoči bombe na kraje v Severni Sleziji in v Jugovzhodni Nemčiji, Ponoči te Britanci z zopetnim kršenjem švicarskih vladarskih pravic izvršili terorističen napad na notranje mesto Munchna. Nastale so znatne škode v stanovanjskih predelih, na mnogih kulturnih stavbah in drugih javnih poslopjih, ihed njimi več bolnišnicah. Dr^ige skupine so_ odvrgle veliko število bomb na Ulm. Tudi rheinsko-virestialski prostor je bil cilj nadaljnjih sovražnih zračnih napadov. Me zračne obrambe so sestrelile 36 angloame-riških letal, med njimi 24 itirimotomfe bombnikov. Zgled nemškega deiaica Beeeda deUvstTN me G»re«iakMi NapkMl G«Hobm«Mi i. V. A. Mrevm* Se poli/ično mislečega človeka ne more danes biti nobenega dvcMna več, da gre v tej vojni za socializem, to se torej pravi za pravice delavcev. Je to boj, ki se ie deset-letia rešuje v poeamaznih narodih in ki se I# zdaj razširil v borbo svetovnih iwkzorov КајМ tudi boljševizem zatrjuje, da bo pro ietarcu, kakor navadno pravi, iizvojevail svetovno gospostvo. Toda ie različni način ii--MŽaaja pri uas kk pri boljševikih pokaže prepsd med nasprotujočimi si naziranji o položaju delavca. »Proletarec« je mož najnižjega sloja, ki si Bore priboriti vodstvo države, ali, kakpr pravi program boljševl kov, sveta samo takrat, če prevrne obstoječe in če stopi na mesto reda zmeda, uničenj« vseh stoletja starih vrednosti. Da ta oilj ni nobena fraza, so zadostno dokazal« pretekla leta, т katerih so boljševikl po Tsod, kjer so prišli do oblasti, razrušili vse, kar spominja na najsijajnejšo dobo stare evropske kulture. Boljševizem dela po svo lem notranjem zakonu, čeravno se mu vča-•(h zdi koristno, skrivati svoje prave namene, in se izdaja za demokrata, Iter misli, da bo tako bolje prišel do cilja. Proletarec naj #e z državljansko vojno, z notranjim prevratom reši varuštva vbdečega »razreda« in Mtamovi diktaturo proletariate. Adolf Hitler je postavil delavčev« pravico de vodstva na popolnoma drugo podlago. V Nemčiji si je delavec tudi moral priboriti tvoj« pravico, ker je že tako, da po starem Itkustvu zgodovine vodeči krogi 1« zelo redkokdaj spoznajo potrebe, dopustiti pri vod-•Иг* države udeležbo novih, iz napredujoče eivUizaeije razvijajočih »• pleeti nar^a. Ta proces za pravice delavcev in njihov družabni položaj v državi se |e začel z in-dustrializiranjem, ki se je pojavilo v Nemčiji zlasti okoli 1870. leta, je priklpel do vr hunca s puBtom novembra 1918. leta, ko je tidovska klika, ki si je s spletkami pridobile vodstvo delavstva; namesto gospostva delavstva ustanovila diktaturo židovstva. Ta proces je bil zakljMčen šeie takrat, ko si je po Adolfu Hitlerju nemški delavec sam pribori) vodstvo ▼ državi. Potret Adolfa Hitlerja je stranka delavcev. Ptthrer sam je bi) svoje dni delavec v Wienu in Mtknchnu. Na-clonalsoclallsttčni svetovni nazor pa ni pro povedoval razrednega boja, ampak občestvo naroda. #e plasti In vel stanovi Relcha naj bodo deležni vodstva države in njene ie-gradnje, in pri tem nikogar niso hoteli zati rati all cel6 Iztrebiti. Kajti kakor ne more človeško telo živeti, če odpove sodelovanje en organ, tako tudi telo države ne more živeti, če se Izključi ea stan ali če je umetno Izključen. Narod pa predstavlja tak organ) rem v velikem, In vodstvo stoji namesto ra zuma, ki ve da trpi celotni narod zaradi te ga, če se na pr. branijo zidarji, sodelovati In onemov^očijo stavbo hiš ali če postavi kme' svoj plug v skedenj In obdeluje samo za svo |o živltenjsko potrebo košček njive. Kaker je FOhret v notranjosti nemškega Relcha združil vse stanove k skupnemu so delovanju, tako bo nekega dne pozval vs» evropske narode k sodelovanju pri novi izgradnji Evrcpe, Ta nova Evropa, ki more zdaj trpeti pod mukami boljševiškega krva Vega sistema, ki je postala žrtev židovstva tn mora i*krvavetl v njegovi službi, se bo (Madaljevani« na Mreal 1) Churchill hrez mere in cilga Zadnja faza Izdajstva glede Poljakov - Višek britanske odreke BerHn, 19. decembra. Po grškem bankrota {e britanska Spodnja zbornica v petek rax-pravliala o enem izmed naitemne]ših poglavij britanske politike odrekanja: izdajstvu Poljske boljševizmu. Ob začetku seje je podal Churchill izjavo, ki je pomenila višek njegovega prilizovanja Moskvi. Naravnost klečeplazno in suženjsko pokorno se je trudil, prepričati Stalina o pripravljenosti Britancev, da žrtvujejo Poljake brezpogojno moskovskemu imperializmu. S tem brezprimernim poklekom je hkrati odkril načrt o izročitvi Vzhodne Pruske Poljakom iii o brutalni rešitvi problema nemškega prebivalstva me Vzhodnem Pruskem. Churchill 1« zelo razočaran zaradi t«qa. ker skrivaj domenjena igra zaradi Miko-lajczykoveqa padca ne poteka popolnoma po načrtu. Churchill se le nerad da spom niti na britansko garancijsko obljubo, s ka tero so bili Poljak! nahujskanl v to vojno Hotel je zastreti britansko izdajstvo s tem da je trdil, da Anglija nikoli ni jamčila za kakšno določeno mejno črto. Izrecno je priznal mejno razdelitev, kakor jo zahteva Mo skva, ki hoče Poljakom ugrabiti polovico njihovega ozemlja, in je vneto zagovarja) vse moskovske razloge, zlasti tudi tistega da je določitev te meje potrebna v interesu varnosti Sovjetske zveze. Bilo bi veliko ra zočaranje za iskrene prijatelje Poljske, je izjavil Churchill licemersko, če se ne bi mo gel doseči sporazum glede nove poljske vlade, ki bi jo priznale vse velesile, ki priznavajo zdaj poljsko vlado v Londonu. Ta zad nja omejitev je omembe vredna zategadelj, ker Moskva kakor znano ne priznava poljske begunske vlade v Londonu. Posebno bridek je bil Churchillu Mi'kolajczykov odstop. S poudarkom kritizirajoč novega ministra begunske vlade, je izjavil, da je Mikolajozyk edina luč, ki sveti Poljakom v bližnji bodoč-Aoeti Syojo odklonitev Archietewskyjeve Vlad* je izrazil z besedami, da bi to V mar sikaterem oziru lahko pogrešal. Da preostaja Poljakom konec koncev vendar samo kapitulacija, jb namignil Churchill s tem. da je spomnil na sibilske knjige, za katere ostane cena vedno enaka, vtem ko se je zmanjšalo število zvezkov toliko časa, da so jih nazadnje morali kupiti pod izredno neugodnimi pogoji. Odgovornost za izjalovljenje pogajanj o Izročitvi je Churchill od vsega začetka prevalil na londonsko poljsko vlado v pregnanstvu. Nujnost njegovega poziva, naij se vrne Mikolajczyk, in zahteva, da mora ta takoj potovati v Moskvo, dopuščate sklep, da je Kremelj izvršil najostrejši pritisk na Churchilla, tako da je bil njegov govor neke vrste ultimatum londonskim Poljakom, nek zadnji poskus, dovršiti komplot t pomočjo vlade v pregnanstvu. Churchill {• hotel napraviti kapitttlaeiio Pollakom okusno na ta način, da jim j« dal nemške province na razpolago po mili volji in jim je obljubil Vzhodno Prusijo vitevii Kdnigsberg in Danzig, pri čemer je na ciničen način izrazil svojo nebriinost glede usode nemškega prebivalstva v Vzhodni Pruski. Churohillov na-drt, ki se I&hko kot enakovreden uvršča med sovražne Mfftine Mor- genthaua in Vansittarda, ie bolj podiirtava nek intervju, ki ga je dovolil vodja Ijublia-skega poljskega komiteja listu »Saturday Evening Post« in v katerem isjavlja, da be problem vzhodnopruskega preljivalstva našel primerno rešitev po sovjetski armadi. Ne glede na to, da je hotel Churchill potolažiti Poljake z jalovim upanjem ozemlja, o katerih bo navsezadnje sipregovorila svojo besedo nemška oborožena sila, so predlogi Churchilla nov klasičen dokaz za bres-vestnost britanske politike. Smrtno sovraštvo, ki naj bi se tukaj zasejalo med nemški in poljski narod za vse bodoče čase, j# hkrati opozorilo za vso Evropo prad Chur-chillovim mirom, čigar z razstrelivom h#-, polnjeno ozračje vsebuje samo klice-S« seva krvava obračunavanja. Churchillove izjave dokazujejo evropskim narodom, česa se jim je nadejati ed senilne maščevalnosti moža, ki zaradi svoje politične nemoči na račun drugih narodov izvršuje odstop teh drugih narodov v korist boljševizma. Churchill je dokazal višek ponižnosti na koncu svojega govora, ko je z ozi-rom in novi sestanek % Stalinom in Roosa-veltom izjavil svojo prii^ravljenost, da nadaljuje z ulogo trubadurja in da ob vsakem času in vsakem kraju in pod vsakim pogojem sprejme nadaljnja povelja. Ko Churchill tako na nepres»gl#v natin dokaže politično dilemo Anglije in popoln bankrot svoje politike, mu je nemški narod samo lahko hvaležen za brutalno odkritosrčnost, s katero je objavil svoje nove načrte o razkosanju in iztrebljetkju Ha#proti nemškemu narodu. Nemški narod se bo ob vsaki uri in minut! tega usodnega boja spominja] na te iz polititee nemoči in naWtjih nagonov mržnje izvirajoče načrte o bctrebljajitu. On bo izvaijal samo edini zakl]u**k, da и bo ie bolj povezal v brezkompromisnem boju, ki bo uničtl vse te orgif* #o#i*#tRma Naš boj velja rešitvi Evrope pred barbari iz Zapada in Vzhoda ReidispreiweiMiief (ief državnega tiska) dr. Dietridi na zavedanija Unije naeionalnUi zvez - Obračunavanje z zločinskimi bojnimi metodami naših sovražnikov Berlin, 19. decembra. Evropa brex Nemčiit ni mogoč«, pa tudi brez nacionalne Nemčije Evropa ni več mogoča, ker mamo iz nove ideje lahko namtane nova Evropa. Ta beseda iz velikega govora Keichspreicechefa dr. Dietricha, ki |e bila znak za mednarodno delovno zaiedanfe Unije nacionalnih novinarskih zvez, predstavlja tako rekoč vodeče geslo te prireditve. Prevaro narodov od strani zaveznikov in temu nasproti jasno priznanje k novi veliki skupnosti narodov Evrope so kazali na tem delovnem zasedanju številni vodeči publicisti inozemstva vsakokrat z ozirom na prav posebno stališče po njih zastopane države V vojaško in politično usodni uri se iz oblikujejo iz številnih predavani vodečih in znanih novinarjev na tem delovnem zaseda n|u miselne zveze in teze, ki ne raztrgajo samo mreže laži sovražne agitacije, ampak predstavljajo preko tega zdramljivi in na vdusevalni končni namen svoje naloge zn «e novinarjev Evrope. Reichspressechef je med drugim rekel v svo em govoru: »Odkar smo prišli pred tre ml leti prvikrat skupaj, je dobila vojna dru go obličje Odločujoči znak te sprememb' ni v hitro napredujoči obnovi človeške teh nike. ampak v rapidnem propadanju člove ike morale. Anglija in Amerika sta zgubil' vsak ponos Slovenke skupnosti ko stn гл čele pobijati neoborot-ne iene in otroke i" jih z bombami in k.ovnin- orožjen- gonil' načrtno v smrt Oni sta s tem postavil* nm mesto boja umor. In s prav tak« brezvest nostjo, s katero kot sredstvom bojevanja uničujete velike in mogočne kulturne sto ritve človeštva. NI postala podla v tej vojni tehnika, ampak človek. Angleži in Ameri-kanci so v nasprotju z vsemi opomini in opozoritvaml Ftihrerja. razveljavili za sebe zakone vojne morale in teptajo mednarodno pravo. Doklar niao maščevani ti zločini Angležev in Amerikancev in niso obnovljeni najbolj elementarni zakoni morale v sožitju narodov kot nedotakljivi, tako dol go se ne bo vrnU mir med ljudi. Naši na sprotniki vedo. kako • zelo obsojajo ljudje brezvrstno uporabe nečloveških sredstev orl bojevaniu. In ker to vedo, delajo načet no svoje podlosti in zločine v Božjem ime nu in kot varuh' človeški morale Zate sku (a|c % vsem. sredsfv agitacije da okleve tajo fvnega, ki nasprotuje njihovi lastni ne moralnosti. Kdor dela take zločine kakor jih Angleži in Amerikanei delate s' tvojim podlim zračnim terorjem proti oivlhieiRtt prebivalstvu, se ne sme čuditi, č# м narod upre milijonkratnemu umoru s u*p#š-nim orožlem, če pride nad njega aajhuWa kaze«. I Prav taka, kakor je morala v bombni vojni, je morala naših nasprotnikov tudi v njihovem političnem bojevanju. Njihova politika ni nič drugega kakor goljufija narodov. To velja prav tako za plutokrate na Zapadu kakor za boljševizem na Vzhodu. V tam političnem svetovnem teatru naatopajo boljševikl v demokratski obleki, katerih edini namen je, delati za blagor narodov in »krbeti, da bi postali vsi ljudje zadovoljni, »redni la svobodni, tako svobodni, da bi si pri vsej svobodi sami lahko izbrali zatllčnl strel. Zavezniški goljufi so obljubMl narodom osvoboditev od strahu la bede za večne čase. In kaj so prinesli narodom v Severni Afriki, Italiji, Franciji, Belgiji, ka' so prinesli v Grčiji, Bolgariji Romuniji, Srbiji, Poljski, Litvi, Letonski Estonski in Finski? Oni nifO prinesli narodom svobode, ampak teror, dali jim niso mira, temveč državljansko vojno la razredni boj Niso jim dali dela. ampak jim odvzeli delovno mesto №«o 14ш d^ кпн 2. — 100. KARAWAXKEN BOTE S»*pđa, 20. đecemhra 1M4, » Fnhrorjciii brzojavka iiuvinankeinii konyrosii ha, ampak lakoto. Niso jim prinesli reda, ampak zmedo, ne locialne pravičnoiti, ampak zatiranje, brezpravnost in izrabljanje V njihovem spremstvu so zasuinjenje in beda. stfvke in prevrat, strankarski boj, korupcija in medsebojno pobijanje. Na novo fo prinesli narodom nesrečo, kateri le nacionalna Nemčija že napravila konec. Naši nasprotniki so odvzeli spet vse to narodom, kar jim je bila ie dala Nemčija, najnaprednejša država v Evropi. Spremenili so socialni In gospodarski napredek noveqa reda spet v kritično negotovost in svetovno gospodarsko zmedo. Niso osvobodili teh narodov barbarstva, ampak jih barbarom predali. Dali so narodom garancije in niso jih držali. Garantirali «o Poljakom njihove meje države in jim na to zagotovili vsako pomoč. Oni niso niti pomislili na to, da bi bili mož beseda. Niso dali pomoči Poljakom, ampak jih radi lastne koristi izdali in jih predali boljševizmu. To je njihova morala. To so sramotna načela angleškega osrečevanja narodov. Enaka golfuiija z drugimi sredstvi in drugimi metodami |e znak boljševiške nasilne politik*. Namen boljicvizm« je ustanovitev svetovne zveze sovjetskih driav. Potek procesa boljSevizacije pri posameznih narodih ie vrši po neki določeni shemi. Izvira od Lenina, in Sovjeti jo uporabljajo v velikih potezah nespremenjeno do današnjega dne. Je to načrt generalnega štaba boljševiške svetovne revolucije. Prva etapa tega načrta je označena s sklenitvijo pogodbe o prijateljstvu in nenapada-niu z narodom, ki je izbran radi boJiševiza-cije. Spremlja jo ustanovitev združenja za gojitev prijateljstva s Sovjetsko zvezo« Uporabljalo se pojmi kakor »enotna fronta« in »protlfaiizem«, »miroljubna politika« alt »nacionalni boljševizem«, kakor nanese potreba. Sledi razkroj demokratskih in marksističnih strank v korist komunistične organizacije, podpora vseh gesel razrednega boja, denarna pomoč pri stavkah itd. Ako dotična država nastopi proti boljševiškemu rovare-nju v notranjosti, izjavi Moskva, da ograža reakcionarna vlada dobre odnošaje do Sovjetske zveze in da je s tem ogrožena varnost Sovjetske zveze. Po tem na ta način prisiljenem odstopu nacionalne vlade slede hitro se menjajoči, vedno bolj na levo usmerjeni kabineti, in slednjič .prevzem oblasti po domačih boljševikih s sledečo predajo države Sovjetski zvezi. Ako politična pot prevrate ne uspe, dokonča Rdeča armada z oboroženim nCpadom Sovietov na skoraj ie razoro-ieno državo to, kar so začeli moskovski agenti. Slede volitve pod najtežjim terorjem in prav tako priključitev države Sovjetski zvezi.« Kot šolski primer boljševiškega varanja narodov Je navedel Reichspressechef dne 4. maja 1932, 1. sklenjeni dogovor o nenapa-danju med Sovjetsko zvezo in tremi baltskimi državami, Litvo, Letonsko in Estonsko Tako, kakor se je zgodilo tem trem državam, tako se godi sedaj vsem tem evropskim narodom, katerih vlade so iz strahopetnosti kapitulirale ali so podlegle boljieviiklm vabam in obljubam. Neštete so žrtve te politične epidemije samomorov. Po nadaljnjem označenju lažnive sovjetske politike je nadaljeval dr. Dietrich; »Ko bodo ogromni pretresi In socialni razvoji naše dobe zaključeni in bo pozneje zgodovina to svetovno bitko 20. stoletja zabeležila kot ogromno bojevanje herojske manjšine v srcu Evrope za novo obliko njenega življenje, takrat bo imela za politični kabinet voščenih lutk »demokratskih« pospeše-vateljev in boljševiške sprijenosti človeškega rodu samo besedo zaničevanja. Samo veliki idealisti, pošteni bojevniki In politični značaji poštenih nazorov lahko položijo temelj človeškega reda In napravijo trajne osnove v sožitju narodov. Nemčija je stvorila nove In plodonosne Ideje tega stoletja, jih je uresničila v lastnem narodu In s tem praktično dokazala, da je sposobna, da povzroči srečo človeštva in skladnost njihovih koristi. Nemčija je s tem nakazala tudi pot k novemu redu Evrope in v srečno bodočnost vseh evropskih narodov. Samo osrednja rešitev, ki se zbira okoli Relcha kot jedra Evrope, torej Jtot kontinentalna sila reda, le edino mogoča za Evropo. Naš program je rešitev Evrope od združenih barbarov iz Vzhoda in Zapada, ki' nameravajo, uničiti stvaritve evropske kulture, da surovo razrušijo največja dela duha, ki že tisoče let osvetljtife svet In mu je podaril vse bogastvo človeškega napredka. T« resnični socializem se bo rodil Iz zmage človeškega razuma nad duhom sovraštva in uničenja. Ta naš socializem je utemeljen na zakonu ^čestva, katerega koristi so pred vsemi koristmi poedincev. Edinole uresničenje našega socialnega reda bo prineslo stoletnemu hrepenenju delovnega človeštva Izpolnitev, ga bo rešilo verig kapitalizma, odpravilo privilegije višjih razredov In bo tvornega človeka osvobodilo iz njegovega preziranja proletarijata. Samo naš socialni red bo vrnil delujočemu človeku njegovo čast. On bo prinesel de lo in kruh, pravičnost in blagostanje, varnost in mir ljudem. To so vzneseni cilji in visoki Ideali, za katere se splača bojevati, zastaviti svoje življenje in prelivati kri. Bojevanje narodov za končno odločitev se ne vrši v premočrtnem razvoju Tisti bo odločil bol v svoj prid, ki bo napravil manjše napake. Radi presenetljivo hitrega nastopa Time I. 1941. se takrat naši upi v nadalinjl potek bojnega pohoda na Vzhodu niso Izpolnili. Takrat smo se zmotili mi — danes pa se motijo oni drugil Oni mislijo da so nas v pozni jesen' tega leta že premagali Na to so zidali svoje upe In načrte Varlji- ViIh« 111.' I »nil k MS mill I KHmt<-ii OmhH Kliicnfart — V*rl«»ieitcr: Dr DmH Hattiui <№ W«hrmicbt) — Hftlelf*r HONtoiann. Zuraen Berlin, 19. decembra. Kongrtc Unije nacionalnih novinarskih zvez je poslal fahrerju sledečo brzojavko. Fiihrerl Pred**dniitvo Unije nacionalnih novinarskih zvez Vas spoštljivo pozdravlja v imenn v Wienu na letni skupščini zbranih evropskih novinarjev. Naše zasedanje je v znak« gotovosti, da je vsaka zamisel evropske bodočnosti utemeljena na osnovnem pogoju nemike zmage. Strastne ielje vseh nacionalnih novinarjev našega kontinenta veljajo možu, v čigar rokah počiva usoda Evrope. Predsedništvo Unije nacionalnih novinarskih zvez. Fiihrer je na adreso predsedništva Unije nacionalnih novinarskih zvez odgovoril s sledečo brzojavko; Na svojem letnem zasedanju zbranim nacionalnim novinarjem se zahvaljujem za pozdrave. V času največjih vojaških naporov v usodni bitki za Evropo sledim z največjim Iz krogov naših bralcev smo prejeli tale .dopis: Ni dolgo tega, ko so komunistične teren-ke, kakor navadno, trosile po gorenjskih trgih in vaseh komunistične letake. Posebno pozornost je pri peščici zaslepljenih prebivalcev vzbujala na teh letakih slika Simona Gregorčiča in pod njo napis: »Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji, svoj gospodi« Potrebno je, da zopet enkrat pogledamo resnici globoko v oči in povemo tem tako zaslepljenim rdečim tolovajem iz gmajne, da mi prav dobro poznamo Gregorčiča, ne da bi ga nam komunisti slikali. 6, poznamo ga tega moža, pa ne v senci komunizma, pač pa v pravi luči slovenskega rodoljuba, goriškega narodnjaka. Prav dobro poznamo njegove pesmi, prav iz nobene ne veje smrdljiv duh satanskega komunizma, pač pa pravi slovenski krščanski duh. Gošarjil Vi se hočete prikazati take kot |e bil ta mož, pa ne bo šlo. Gregorčič ni nikdar učU slovenske mladine in jo hujskal: požiga!, ropaj, ubijaj, kolji poštene slovenske ljudi in duhovnike. Podiraj šole, svoje rodne domove, uniči božja svetišča, kakor to delate vi, lopovi. Ruševine treh cerkva in gol! zidovi njih na Gorenjskem vas obtožujejo in kličejo na maščevanje. Ali naj bo na ta način prost naš rod po rdečih osvobodilcih? Ali je to izročilo Gregorčiča? Tu se naj odpro oči vsem onim, ki še verujejo v OF. Ali je delo in početje teh rdečih rabljev v skladu z izročilom Simona Gregorčiča? Resnica pa je edino le ta: če bi bil ta mož danes še živ, bi ga ti krvoloki s koli napadli in pobili. Se predno bi imel časa grajati njih početje in se zjokati nad divjanjem osvobodilne fronte: Banditje, tu ste podobni sraki, ki se je našopirila s pavjim perjem, šla med sračjo družbo, kjer so jo srake spoznale in raztrgale. Skriti ste se hoteli pod perje tega goriškega slavca, pa vam je spodletelo. Začasa smo vas spoznali. Neko brigado ste krstili za »Prešernovo«. Volkovil Tu ste spet zlezli v ovčje oblačilo. Povejte, kje je zapisano Prešernovo izročilo naši mladini: »Pojdi v gozdove lenarit, past uši, ropat kmetu živino iz hlevov, žito Iz žit- Bolgarski minister xa kmetiistvo Pavlov le izjavil, da se je v Bolgariji v primeri z lanskim letom močno zmanjšala obdelana površina zemlje za zimsko setev. Od celotne obdelane površine so posejali samo 30 odstotkov Spanif« I* z divjačino mnogo bolf bogata, kakor se vobče misli. Lovsko ozemlje Španije meri 40 milijonov hektarov, vrednost letnega plena divjačine pa se ceni na 40 milijonov pezet Lani je Izdala Španija 250.000 lovskih karL za katere je dobila 3 milijone pezet. ■ ' Po poročilih iz Aliira pobeglih Francozov vlada v Severni Afriki veliko nezadovoljstvo zaradi neizpolnjeni* obljub, ki jih |e del De Gaulle za gospodarsko povzdigo de žele in izboljšanje življenjskih razmer. Naraščajoča nevolja se usmerja tudi proti Američanom, ki se vedno bolj širijo v Maroku ter postopajo napram francoskemu prebivalstvu brezobzirno in brez spoštovanja. Domačini, ki so dali duška svojemu nezadovoljstvu, so bili aretirani In poslani na prisilno delo. Posebno ogorčeno je domače prebivalstvo zaradi obsežne zaplembe živine In žita Po neki vesti dnevnika »News Chronicle« je prišle v CasablankI do de-monstraciij zaradi pomanjkanja živil, tako da je bilo treba uvesti obsedno stanje. V skupščini v Parizu je izjavil alžirski zastopnik, da potrebuje Alžir do 295.000 ton žita, drugače bo Izbruhnila v decembru lakota. Kakor poročajo še nadalje, se umikajo angle VOSI tega upa Hm v sedanjem trenutku vojne lahko postane usodna. Mi smo se motili takrat, ko vno imeli še možnost, da lahko I« tega izvajamo posledice, Z močmi naše vol,je, naše sposobnosti za organizacijo, našega duha In naših duš homo zaobrnili usodo Ali bo v sedanjem stanju vojne našim nasprotnikom preostal čas. da popravijo svojo zmoto, se mora šele Dokriati, V tem svet obsegajočem boju zmaga in poraz še nista oddana. Šele v končni bitki se bo pokaaalo, kdo Ima trdnejšo voljo In večje odporno milo, kdo ima višje človeške vred- zanimanjem pobllcističnemu delu, ki naj pomaga T tem za ves svet odločilnem boju ■ proiveto narodov. Želim zato vašemu delo-vaniu v korist vaših narodov in bodočnosti Evrope popoln uspeh. Fdhrerhauptquartier, 13. decembra Adolf Hitler. FOhrerjevo brzojavko so sprejeli na kongresu udeleženi nacionalni novinarji vseh držav z velikim odobravanjem. Razgovor pri Ribbentropu Berlin, 19. decembra. Relchsminister des Auswartigen (državni minister za zunanje posle) pl. Ribbentrop je sprejel vodjo valon-skega osvobodilnega komitefa In povelfnika valonske divizije , ^^-Sturmbannfuhrerja Leona Degrelle kakor tudi vodjo flamskega osvobodilnega komiteja dra. Jef van de Viele in imel ž njima daljši prisrčni razgovor. nlc.» Ne, ne boste nas slepili, preveč blata imate v svojih gnilih možganih, da bi se mogli šteti k naslednikom Gregorčiča ali Prešerna. Le poglejte, kako ste razdejali in oskrunili cerkve. Vsakdo, ki mu je bila znana cerkev v Poljanah, Marijino svetišče v Veleso-vem ali veličastna cerkev sv. Antona v Železnikih, bi se zgrudil na zemljo in se zjokal od žalosti nad groznim razdejanjem, č# bi videl to uničenje, ki ga je povzročila .osvobodilna fronta. Koliko (e moralo ljudstvo trpeti In žrtvovati, da si je pred stoletji postavilo ta svetišča? Koliko je trpel delavec, da si je postavil svoj domek? Danes pa je po vaši zaslugi brez strehe. Danes ne bo vas več slišala polnočnih zvonov, nič več velikonočnega pritrkovanja. Žalost je legla mesto božičnega veselja v naša srca. V treh krajih se vsakomur, ki si je želel tega osvobojeni a. prazen želodec obrača ob gnusu na to rdeče divjanje. Ze davno padle nam skrivate in lažete, da ste jih poslali v Anglijo v bolnice, cel6 т Afriko. Mi pa dobro vemo, da ste ranjence postrelili. Kar jih pa še živi, se mučijo po skritih bolnicah, po gozdovih brez nog in rok čakajo rešitve z zatllčnim strelom iz vaših pušk. Bratje, Slovenci, ne glejmo več tega divjanja z mirnim očesom, udarimo nazaj na tiste, ki so nas odgnali V prisiljeno komunistično vojsko! Udarite po tistih, ki so vam dali orožje v roke In za katere morate lačni po gozdovih, polni uši krvaveti! Do tega si-lobrana ste upravičeni, ka| Se čakate? Udarite nazaj po rdečih komandantih! Na ta na 41n bo zares prost, prost naš rod. Cas je že tudi, da pometamo po naših krajih z onimi vlačugami, ki pomagajo komunistom. Proč iz vasi s tem ničvrednim plevelom! Proč z vsemi ničvrednimi ženskami, ki pomagajo tolovajem nas tirati od doma v gmajno med to podivjano druhall Ti trinogi se poslužujejo teh hudobnih bab tam, kjer jim hudič odpove. Le te te speljejo, malo-vemeža, z lahkoto v gore, kjer je polno krivice in hudobije. škl goipodarskl interesi ameriškemu pritisku v Maroku; razne banke so zaprli in prodali zemljiSfia. O razmerah ▼ zasedeni Italiji )e dejal Lulqi Antoninl, ki je prepotoval Italijo po naročilu »American Federation of Labor«, da so dohodki italijanskih delavcev tako majhni, da z njimi komaj krijejo najnujnejše potrebe preživljanja. Kakor javlja agencija »Associated Press«, je treba ugotoviti, da se ie Italijanom bolje godilo med nemško zasedbo. Romunska letina v tem letu znaša po poročilih iz Moskve samo 15 odstotkov povprečne letine. Kokošja kuga j* aevarna bolezen, ki napada kokoši, purane in fazane. Živali же okužijo z izločanjem sluznice, okuženje pa s* izvrši z dotikom bolne, odnosno zdrave živali. Veliko nevaAost predstavlja zategadelj krmljenje perutnine z jajčnimi lupinami obolelih živali. Kokošja kuga ni nevarna samo živalim, ampak tudi ljudem. Živalim se ob napadu bolezni pomodri greben, Se pred tem nastopi nevarna driska In nazadnje se pojavijo ohromitve Skoro brez izjeme ži^^i ▼ nekaj dneh pogine Ker zoper kokošjo kugo še nimamo zanesljivega sredstva, je treba zelo paziti na čistočo Pri bolni živeli je treba sežgati kri, glavo, želodec, črevesje In noge, to je najmanj kar moramo napraviti, kurnlco pa je treba osnažltl s kaporltom ali pa s klorovim apnom. Seveda storimo prav, če vsak sumljiv primer kokošje kuge tudi naznanimo pristojni oblasti. nosil in boljše orožje, čigar cilji in Ideali bodo razvezan večje moči in čigar duh se bo pokazal kot močnejši. Trdota in trajanje tega,'kar smo doživeli do sedaj, nas niso napravili trudne In apatične, oni so le Se poostrili naš* čute za veli čino nevarnosti In napeli našo energijo za ukaz časa. Mi, ki smo stopali skozi vse višine in globine vojne sreče, ki smo vse od stranlll od nas, kar je bilo slaiiega In sira hopetnega, ki smo pustili vse za seboj, kar bi lahko odvrnilo naš pogled od naših velikih nalog In naših bojnih ciljev, mi v*mo, da bomo unagaliU C ZIRCAMLO ĆAS/T)' Japonska I*taU so napadla dne 13. decembra pri otoku Mindanao, kakor se javlja iz' japonskega oporišča na Filipinih, sovražno brodovje In so dosegla na dveh velikih- križarkah ogromne požare. V uradni Izjavi čilskega notranjega ministra, ki je bila objavljena v sredo zvečer, je rečeno, da stavka železničarjev ni končana. Južna proga iz Santiaga in proga Santiago — Valparaiso obratujeta samo pod vojaškim nadzorstvom. 70 vodij stavke je bilo aretiranih v Santiagu in nadaljnjih 30 v Curicu^ Škode, ki jih je napravilo orožje »V 2« т Londonu, poroča »Manchester Guardian«, so feko velike, da so bili vsi londonski stavbeni delavci, ki so bili zaposleni izven Londona, pozvani nazaj. Radi tragičnega položaja na Grškem, tako pravi uvodni članek »Daily Express« ne smemo dopustiti, da bi žaloetni položaj v Londonu stopil v ozadje. Kako grozno j* divjal teror v Jugozapad-ni Franciji, je razvidno iz poročil Francozov, ki jim je uspelo pobegniti v Španijo, Predsedniki tako zvanih čistilnih komisij so bili vseskozi Zidje. Pri »sodnih obravnavah« in njim sledečim usmrtitvam se je obnašala nahujskana množica, kakor da so jo povabili na ljudski praznik. Stalno so bila poslopja, v katerih so zasedali krvniki Magui-sa, obdana od radovedne ljudske množice. Odkar se I* vrnil Tborez, tako piše pariški dopisnik »Manchester« Guardiana«, je postala boljševiška agitacija v Franciji zelo aktivna. Agitacija boljševikov gre cel6 tako daleč, da ožigosa vsako protiboljševiško mišljenje kot protifrancosko. Glasnik britanskega ministrstva za vojni prevoz je oznanil, da ima britanska trgovska mornarica 30.000 mrtvih, ki so zgubili življenje pri vojnih prevozih in preskrbo-vabiih vožnjah. 4000 britanskih pomorščakov je prišlo v ujetništvo in 1000 lih je postalo nesposobnih za službo. In vam, ki ste šli pred leti prostovoljno v hribe in gozdove, vam, ki se nadejate, da boste enkrat sedli na prestblčke, zavedajte se, da boste grozno razočarani sedli zraven stolčkov. Premislite, vrnite se, še je čas, dokler je pri nas dobra volja. Naš stari Bog še živi, naša vera v svobodo in našo zmago bo spodmaknila oni stolček rdečemu trinogu, ki ga s tolikimi žrtvami nedolžnih slovenskih žrtev in mučencev pripravljate rablju, Jožetu Brozu. Tedaj boste naredili »čof« v blato, katerega mešate in pripravljate nam in tedaj bo strašen dan obračuna z vami! Bivši prisilni mobllttiranec. Vohunska afera na švedskem Stockholm, 19. decembra. Stockholmsica talna polici!a le našla boljieviiko vohuncko centralo ■ ledličem v qlavnem švedskem mestu. Neki _ bivši sovletskoruski povelinik in dva SVeda, ki »ta mu pomatralar »»-daj v zaporu. Njihovo vohunjenje je merilo proti Švedski in je obsegalo prodajanje švedskih vojaških tajn kakor tudi vohunjenje o pomorski plovbi na račun Sovjetov. Izdana obvestila so se tikala v glavnem vojaških razmer na švedski vzhodni obali ia prometa na Vzhodnem morju. Švedska policija je označila, kakor javlja »Aftonbladet«, to vohunsko afero »kot najbolj resno т te) vojni.« Zgled nemškega delavca (Nadaljevanje a 1. strani.) uresničila, kakor gotovo bo Nemški Reich i vso sigurnostjo zmagal. V tem je gotovo globok pomen, iTi usoda nam je vsem zopet en< krat dala migljaj, da povede do pogina nedow stavanje pripravljenosti nekaterih evropskih narodov do sodelovanja pri uničenju največjega sovražnika naše kulture. V novi Evropi se bo uveljavilo leto načel* kakor v notranjosti Reichai vsi skupaj se bodo združili k lepi nalogi, da ustvarijo celino, v kateri bo imel vsak možnost, da po svojih močeh sodeluje. S tem služimo zopet občestvu. Socializem, ki smo ga uresničili v Nemčiji, in bi bo doživel po vojni nemlutea razmah, bo prenesen na vso Evropo. Nočemo pa — in na to so vedno znova opozarjala vodeča mesta — drugim narodom vsi« liti naclonalsocialistlčnega svetovnega nazora. Volna je pripravno sredstvo, da naro« de obnovi na znotraj, sllčno kakor je bil te slučaj pri nas po boju naclonalsoclalistič-nefra pokreta za oblast, toda narodi morajo pri tem najti svojo lastno obliko iivllenja. Nacionalsociallzem na pr. ne more kar tako veljati za Bolgarsko ali Romunsko. Vemo pa, da Izžareva, naš svetovni nazor zadostne sile, ki jih lahko zase ukoristijo tudi drugi narodi. FUhrerjevo najvišje načelo, i^laiizem, bo obvezen In hkrati osvobojujoč za vse. Z njim se bo odločil boj tvornega človeka ▼ njegov prid. Ljudje, ki danes životarijo v gozdovih na Gorenjskem niso nič drugega ko moskovska orodja brez lastne volje. Stalin pa ne mara osvoboditve delavcev, ampak on |ih hoče podjarmiti pod židovstvo. Sovjetska zveza I* grozen zgled za to. Tam, kjer gospoduj* Žid, ne more nikoli biti obnov*, kajti nj*. gov zakon je uničenje.-Delavci bi postali kakor tam eužnjl, kmetu bi odvzeli zemljo la živino in on sam bi moral delati tlako kot delavec v kolhozu — In v nekateri d*lih Balkana so že začeli s tem — In vsi Gorenjci bi morali namesto »svoboda«, ki jo zdaj -Oznanjalo blrlči OF, pretrpeti zgolj suženjstvo, bedo tn stisko. Tega pa ml nočemo, in tega noč* noben dostojen delavec, ki Ima v sebi še kaj čuta poštenja In ki se čuti soodgovornega za ohranitev naš* kultur*, ki konča« prid* tvdi »itm« pr«T. Ali bi (ireciorfi€ im Prešern šla \ ш1е OF? Gorenjec ]e zavzel stališče nasproti nekemu letaku gošarjev Male gospodarske novice Sreda. %0. decembm I @44. K A B A W A X K 15 N BOTE stran 8. — Stev. 100. Odiseja razkropljenih Vojaki z one strani fronte Možje močnih src - Pustolovske usode poedincev Napravili so vso pot v svoji nemški uni-formi z veemi odlikovanji. Možno olajšavo, ^ da bi oblekli civilno obleko In si s tem zbolj-šali priložnost za prehod, so odklonili. P. K »Nikdar niiem dvomil o tem, da bom prišel »kozi«, je rekel Leutnant na vprašanje, kakšne mifli »o mu rojile po glavi pri po-h')du za (ovražno fronto. »In respekt pred jadkom, ki je najsprednjejši, smo pri tem zgubili«, tako je nekoliko kasneje zaključil svoje poročilo. Sicer «e po pravici imenuje najbolj ogroženo mesto na fronti, toda mi smo prišli iz stalne negotovosti in vednega ogro žanja z vseh strani. Ko smo slednjič prišli do jarka, ki je bil najsprednjejši, se nam je zdel kot skupek varnoEti, tukai smo bili doma.« Vzhodnopruski Leutnant je napravil osem tednov pešhoje in 800 kilometrov poti po sovražnem ozemlju. Ali on nikoli ni dvomili Je neizbežna posledica velikih obrambnih bitk in odstopnih premikanj, da so odrezani voiaki od nemške fronte In zaostanejo v so-vmtnem prostoru. Nobeno točno poročilo o njihovi usodi ne doseže tovarišev aH svojcev. tn po primernem času jih objavijo kot pogrešane. Usoda med iivljeniem in imrtjo To je neuteiljiva beseda, ali kljub temu vsebuje ne samo možnost smrti ali ujetja, ampak tudi upanje, da se nahaja dotični vojak sicer za sovražno fronto, vendar pa še v svobodi in na naporni poti vrnitve. Ne samo primer vzhodnopruskeqa Leutnanta in njegovih tovarišev, ampak tisoči drugih primerov to dokazujejo in že mnogi sestreljeni letalci, odrezani vojaki čet, ki se bojujejo na kopnem na vseh bojiščih, so se vrnili v domovino, tako da je ta pribor j ena vrnitev že postala frontni poiem. Pri enotah, kjer se zbirajo taki, ki so se vrnili izza sovražne fronte, se znajde ogromna množina redkih pustolovskih usodnih dogodkov poedincev, ki vsi pričajo o izvrstni hrabrosti, jekleni volji in neverjetni vzdržljivosti, in tisti, ki . o premagali te neštete muke, nikakor niso samo taki vojaki, za katere bi mislili, da se jim že od daleč mora videti junaška hrabrost in neko posebno močno vzdržljivo telo. Kakor preganjana divfad Ostanimo pri primeru tovarišev, ki so potovali osem tednov. Ravna črta med krajem začetka in krajem konca poti je dolga približno samo 500 km. Nadaljnjih 300 km gre na račun neštetih stranskih poti, ki so jih morali prehoditi radi pomanjkanja zemljevida, ovirajočih jezer in potrebe, da so se izognili sovražniku. Ogroženi od vseh strani, so živeli kakor preganjana divjad v stalni negotovosti, in večkrat so morali s trudom in ranjenimi nogami po noči napravljeno pot dvakrat ali trikrat ponoviti, ker so jih bili našli in pognali nazaj proti Vzhodu. Spali so skoraj vedno samo na planem, gazili cele noči po močvirjih. Izdali so jih kmetje, zasledovali, obkoljevali In obstreljevali so jih boljševiki. Vroč* zaželeni cil| Nemčija Tukaj so Izgubili enega tovariša, tam drugega. Ali njihovo število se je samo začasno zmanjšalo, ker prišli so novi, ki so prav tako imeli vroče zaželeni cilj; Nemčijol Pri napadih, pri preplavanju rek in sličnih priložnostih so vedno zgubili nekaj orožja, ali z muko pridobljenih živil in loncev, veder ali podobne posode, ki so jo nosili s seboj Dolgo časa so živeli samo od tega, kar so našli v gozdu ali na polju, dolgo časa niso mogli zakuriti ognja. Potem so jedli krompir surov. Vsak boljševik, ki je imel kakšno za-nikrno puško, jih je lovil, celih osem tednov nI šlo za nič drugega kakor za golo živ Ijenje in ilo je za »dalje in daljel« za cilj. Ici je bil na zapadu in ki ge je z naraščajočim hrupom fronte končno objavljal. Prerezali so telefonske daljnovode, kjer lo jih našli. To in prehod sam, je bilo vse kar so lahko naredili za veliki boj. Obžalovali so, da niso mogli kaj več storiti, ker niso imeli razstreliva, da bi razstrelili tračnice in druge naprave. Da, imeli go moč, da so na take stvari mislili, čeprav so bili trudni, oslabljeni, zamazani, gonjeni, čeprav so bili upravičeni,. da mislijo samo na rešitev življenja. Ni jim prišlo na misel, da bi to, kar so delali, že cenili kot neko posebno delo. Med bojnimi črtami Do zadnjega trenutka se je zahtevalo od njih vse, ker zadnja ura poti, ki se jim je že zdele neskončna, se je odigrala neposredno ob glavni bojni črti, med sovjetskimi jarki, postojankami, strojničnimi gnezdi, končno med nemškimi in sovražnimi jarki, v strojničnem ognju lastnih tovarišev, ki pač niso imeli pojma, kdo je v varstvu zadnjega jutranjega mraka s sovražne strani šel proti njim. Volja triumiira O njih in o drugih — kakor na primer o lovskem letalcu, ki je bil že trikrat sestreljen v sovražnem zaledju, se je trikrat prebil in kratko po svoji vrnitvi k oddelku se že »pet vzdignili v zrak radi poleta proti sovražniku — bi se lahko pripovedovalo brez presledka o njihovih trdih doživetjih. Ti možje imajo predvsem neomajno vero v domovino, v nemško stvar, v samega sebe. Imajo nezlomljivo voljo, ki premaga slabosti lastnega telesa in vse nevarnosti in težkoče. •Oni vedo, da so potrebni in da za njih ni drugega cilja razen onega, ki je bil dolgo časa iočen od njih po glavni bojni črti in sovražnih divizijah. Ta cilj je Nemčija, in pot do nje je boj in trpljenje iiv stalna nevarnost. ' To so »naši vojaki z one strani fronte« izmed katerih se je že marsikateri, ki so o njem mislili, da je mrtev, pojavil pri tovariših, pri svojcih. Obraz In telo označena po trpljenju, ali svetečih se oči pri prvem stiskanju žuljevih rok, ki so jim jih podali tovariši za dobrodošlico. Krigesberichter Markus Joachim Tidick. Anglež, ki ie lide! Sov^pfsko Rusl'e / s«""' f'«« »-i« Britansko poročilo o doživetjih v letu 1936. — Krinka in pravo lic« boljševizma (Dalje in konec.) in ruskimi delavskimi zvezami- Obe iščeta zvezo z nami le, ker imajo isti politični smoter, pokomunizirati Noben kmet nima pravice, da bi imel svo ]eqa konja, a vsak sme imeti eno kravo, ene ga prašiča in perutnino.« še naš* zdrave de- lavcev.« Delavske zvez* Angleške delavske zveze niso bile, niti danes niso zato, da bi se priključile ruski delavski fronti, pa niti narodne, niti mednarodne. Vodstvu komunističnih delavskih zaupnikov ni Citrine mogel zaupati, ker je povsod naletel na protislovja z zakonom, predvsem pa na prekomerno izkoriščanje delavca in kmeta. Citrine citira v svojih odlomkih nekaj primerov angleškega in nemškega delavca, ter primerja stanje teh dveh z stanjem ruskega delavca, ki niti zdaleka ne dosega življenjskega standarta prvoimenova-nih ali mu iednači. Sir Citrine pravi, da diktatura v Rusiji navzlic blestečim se puhlicam, ni nič drugega kot diktatura komunistične stranke in zatiranje malega človeka. Ta diktatura bo mogla še leta trajati brez kakšnih posebnih sprememb, dasi so že vidni znaki razvoja, kateri ji nasprotuje. Človek mora prav upravičeno dvomiti o tem, ali so komunisti res odkriti branilci demokracije... Delo sira W. Citrina se končuje s tole značilno izjavo; »Taktika enotne fronte se ni izpremenila, odkar jo je Ljenin uporabljal. Njen smoter je, da se vrins v gibanje delavstva v vsem svetu in ga usposobi za komunizem. A kako nai bi na eni strani obsojali diktaturo, ki jo izvajajo fašistični nasprotniki, a na drugI strani naj bi diktaturo pospeševali, če jo uporabljajo komunisti? Diktatura, ki jo uporabljajo komunisti nad delavstvom in kmetom presega diktaturo vseh drugih narodov V Rusiji je prepovedana vsakršna politična opozicija, svoboda tiska, svoboda javnega zborovanja... le komunistični stranki to ni prepovedano. Iz vseh navedenih razlogov se ne bomo nikdar strnili v enotno fronto s komunisti proti fašistom. Na tem področju ni namreč prav nikake razlike med ruskimi komunist) Glas komunistov — glas Moskve Sir Walter Citrine se je s svojega potovanja zelo razočaran vrnil. Brez dvoma so mu v Rusiji pokazali samo najboljše od najboljšega, a njegov bistrovidni duh mu je pomagal, da je pogledal tudi za kulise, ki iih obiskovalci, ki niso tako bistrovidni, ne morejo prodreti. Torej je videl on tisto plat sovjetsko-ruskega poskusa, ki je tragična in mrka. Stanovanjske razmere so ga strašno razočarale (razen nekaterih novih a maloštevilnih poslopij in stanovanj strankinih članov). Zivlienjski standart se mu je zdel, čeprav se je od 1. 1925 že marsikaj izboljšalo, I a ko nizek in »iromašnejši od delavcev katerekoli druge države. Visoke cehe blaga in živil, ki se večno prlčkajo z mezdami, izzivajo vprašanje, kako more ruski delavec sploh živeti s sredstvi, ki lih ima. To, kar nas posebno odbija, je zatiranje in diktatura, ki na vseh področjih zmeraj prevladuje. Slednjič, ko človek prebere to knjigo, povsem razume, da Citrine z nezaupanjem posluša besede svojih sovjetskih vodnikov, ki z nfimi hvalijo svoje socialne naprave In svol politični ustroj in skušajo utemeljiti svoje metode « »prehodnimi potrebami«. Saj so mu izražali tiste obljube in pojasnila že pred 10 leti, ne da bi iih bili sploh kdaj uresničili. »Stalin«, tako je dejal, »in njegovi poma-gači so edini gospodarji Rusije. To pa znova dokazuje, da Sovjetsko Rusijo, kakor vsako, pod diktaturo živeče ljudstvo, vlada le peščica ljudi, in da ni množica ljudstva še prav ni? ali le malo sodelovala pri vladi države.« Kongres angleških delavskih zvez, ki se je začel septembra 1936. v Plymouthu, je skoraj soglasno sprejel sklap, ki se prav odločno izjavlja zoper enotno fronto s komunisti V bližini Gressenberga pri Grazu sta prijela neki lovec in orožntk divjega lovca v trenutku, ko je skušal odnesti v zanko ujeto srno. Divji lovec je bil izročen državnemu tožiUtvu. Neki kanadski znanstvenik je Izračunal, da se v eni sami uri na vsem svetu rodi povprečno 5000 otrok, da ljudje napišejo v eni sami uri četrt milijona pisem in razglednic, da lovci ustrele 30.000 živali in da ljudje v šestdesetih minutah 198.000krat prekršijo zakon postave. O velikem požrtvovanju nekega japonskega letalca poroča japonski dnevnik »Ašahl Sinbun«. Podčastnik Išikava le bil dodeljen oddelku vojnih letal, ki so imela nalogo, da spremljajo neko ladijsko skupino v delu Indijskega oceana, ki ga posebno ogražajo sovražnikove podmornice. Res je kmalu odkril neko podmornico, ki pa je Ž6 izstrelila tri torpeda proti spremljavi. Letalec je takoj opozoril ladje, ki so pričele pluti sem in tja ter so se tako Izognile dvema torpedoma. Tretji torpedo pa se je nevarno približal neki ladji, ki je bila polno natovorlAna s četami. V tem trenutku je Išikava prenehal ■ svojimi poizkusi, da bi torpedo razbil s orožjem svojega letala, ter se je sam z letalom vrgel nanj. Ogromna detonacija ter velikanski vodni steber tik ob prevozni ladji sta pokazala njegovim tovarišem na krovu, kake usode -ih je rešil ta izredno požrtvovalen letalec, ki je dal življenje za rešitev tovarišev. Rastline in nekatere živali vedo uganiti, kdaj bo mila ali huda zima. Mačehe in nekatere čebulnice — kakor jesenski podlesek in druge — poženejo korenine in nastavijo čebule mnogo oloblje, če ne bo prihodnja zima huda. Pri jesenskem podlesku je odvisna globočina čebulice, kakor so ugotovile meritve, v prav Iztedni meri od bodoče zime. Včasih je čebulica pred hudo zimo še p'oblje kakor pol metra v zemlji, pred mile pa komaj četrt metra. Kako rastline to uganejo, znanost še nI odkrila. Prav tako še ni dognano, zakaj ptice selivke odlete nekatera leta prej ali pozneje ter se tudi različno vračajo. Prav takšna uganka je vprašanje gostejših ali redkejših zimskih kožuščkov pri živalih. ljudje so postali v marsikaterem primeru pri uporabi nadomestkov lahkomiselni. Svarilen zgled sta 33-letna Marija Cernetova in 55-Ietna Ivana Zorčeva, upokojenka Tobačne tovarne v Ljubljani, ki sta se zastrupili ш soljo. Dne 26. novembra sta na domu Cer-netove v Vodmatu pri kosilu použili krompir, soljen s soljo, ki se v kuhinjah ne uporablja, To vrsto soli imenujejo s strokovnim izrazom natrium nitrosun In jo rabijo običajno za soHente mesa kot nekak nadomestek za sollter. Zep'ikama je takoj po zaužit-ju krompirja postalo slabo in so se pokazali znaki zastrupitve. Prepeljali so ju na interni oddelek splošne bolnice, kjer so jima zdravniki rešili življenje. I I I == Ob tej priliki je sir Walter Citrine iznova napovedal boj komunizmu. Se posebej iv poudarjal, da le komunistična stranka praV tako v Angliji, kakor v vseh drugih državah popolnoma pod absolutno oblastjo Rusije in da |e glas komunistov, kadarkoli in kjerkoli Se oglasi, vedno le glas Moskve. Sedaj pa vprašajmo tega znamenitega sir W. Citrina: Kaj boste rekli k današnji zvezi, kateri ste pred leti tako opravičeno nasprotovali? Kje je vaša moč, ki jo v svoji knjigi tako ostro podčrtavate? Mar vam danes ni več za splošno blaginjo delavstva? Ali pa »te tudi vi pod vplivom gospoda Churchilla, ki diktira po ruskem načinu danes tudi po demokratski Angliji? Božična pravljica petdesetega polka / Spisal Walter Flex To božično pravljico o mrtvem vojaku sem bral na sveti večer pri božlčnlci pete jtotnije pred z jelkami okrašenim oltarjem cerkve v vasi D ..., kjer smo obhajali božični večer. Naši težki topovi so dali temu zamišljeno spremljavo. V ladji cerkve je •tela »totnija okrog treh dolgih, bogato obloženih In s svečami okrašenih miz z darili. Pred oltarjem so bleščala mogočna božična drevesa In se migljajoče odražala nad temnimi razpokami od granat In krvnimi madeži francoske cerkvice. Na božič zjutraj smo zopet odrinili v strelski položaj. W, F. Mlad kmet, ki po svojem očetu ni mogel podedovati nobene grude lastne zemlje, je bil vzel v zakup nekaj oralov zemlje za obdelovanje. Toda ko je v visokem poletju na-merjal s svojo pridno ženo spravili prvo lepo letino, se je cesar pripravil na mogočno vojno proti roparskim sovražnikom, ki so zahrbtno ogrožali njegove meje na vzhodu In zapadu. In pozval je pod svoje zastave tudi mladega kmeta. Tako je kmet postal vojak. Brez godr njanja je ubogal poziv, ki je bil izdan vsem za orožje sposobnim sinovom države. In si oblekel sivo suknjo svojega kralja. Brez mnogo besedi se je poslovil od svoje žene In otroka. Vsa objokana je mlada žena po ljubila orožja odhajajočega in nedorasli fantič je s svojimi nespretnimi debelimi ročicami prinesel z vrtiča rdeče, modre In be le kmečke cvetlice in vriskal, če jih je očp vtaknil ta čelado In puško. Dolgo je gledal vojak Igraječega se otroka, nato je še en krat stisnil roko svo^jl ženki, trdneje prijel orožja In odšel. Minili so dnevi In tedni. In namesto laže lnnega miru le vedno bolj vzplnmtela vojni" čez ves svet ZapuSčena žena se je morala ■ svojim dečkom dovolj bedno prebijati sko *1, življenje. Trudila se je pošteno, da bi Spravila letino In plačala bogatemu kmetu kakupnlno, tod« «im al^bim močem nI hotelo uspeti. V začetku je .vojak poslal domov še tu pa tam pozdrave in nekaj pleni-gov, ki si jih je bil prihranil od svoje vojne mezde. Njegova plsm>> so prihajale iz daljnih in vedno bolj oddaljenih dežel In so potrebovala vedno dlje časa, da so prispela v domovino. Nazadnje, ko so noči začele postajati hladne In je zarana namesto rose ležala slana na bilkah in travah, ko je prvi led pokrival potoke in jezera In so se ptiči iz zasneženih gozdov umaknili v vasi, je prišlo pismo-stotnika, pod čegar poveljstvom je bil mladi kmet služil vojake. In v tem pismu je stalo, da le vojak kot hraber mož padel v tuji deželi. Uboga žena je brala pismo, in dih ji je zastal. V nemi žalosti je stisnila k prsim svojega otroka, ki je postal sirota. In srce jI je hotelo počiti od boli. Mislila je, da je ne more zadeti nič hujšega na zemlji, in v njenem revnem srcu je kakor luč ugasnilo veselje do življenja. Toda prišlo je še huje Bo gati kmet je zahteval plačilo zakupnine, ki mu jo je bil vojak dolžan in je vrgel revno ženo na cesto. Zdai ni imela več nobene strehe, nI mogla več ob ognjišču ogreti otrplih udov prezebajočega otroka In ni imela drob ca kruha, da bi mu utešila glad. V tej skrajni telesni in duševni sltskl se je naveličala življenja, in sklenila je, s svojim dečkom vred umreti, preden bi lakota in grozna zl ma uničili njeno meso In kri. Bil je dan pred božičem, ko je trdorsčnl kmet pregnal mater In otroka iz hiše in kme tlje. In na sveti večer je stala v snegu in bedi na planem na široki cesti, kjer je pihal vihar In padal sneg Tu je govorila dečku v svojem naročju: »Pojdi Janezek, ne boš več gladoval In orezebovul. šla bova k očetu!« * ~ očetu itl«, je zaspano blebets' tnali. In glavica se mu je воогегпПа, Tu se j."-obupana žena opogumila, krenila vstran od deželne ceste In stopala preko polja v gozd Tam je vedela za skrivno mesto, kjer so stale gole bukve prostorno in redko c^rog ti- he vode, katere qlobine, kar pomnijo ljudje, nihče ni mogel premeriti. Stala je še toliko časa oi) zasneženem robu jame, da je zmo-lila očenaš, nato je fantka trdneje stisnila k sebi, napravila skok in čutila, kako se je nad njo zgrnila mrzla voda. Nekaj časa se je Se borila, nekaj časa je še čutila olajšanje v svojem ubogem srcu, nato jo je zapustila zavest. Morda čez nekaj morda čez dolgo časa se je zbudila in prišla zopet k zavesti. Gledala je okrog sebe z zamišljenimi očmi in nejasno slutnjo, in spomini so ji prihajali in uhajali liki budalasti psički. Naposled se je vendarle zopet zavedla tega, kaj je bila pretrpela in storila, in zelo se je začudila. Kajti njen fantek ji je še vedno rahlo dremajoč ležal v naročju, kot da bi ne vedel ničesar o življenju in umiranju in o stiski zadnje urice. Mehke, mlačne meglice so valovale pred njenimi očmi in pokrivale vse, kar je bilo blizu In daleč Uboga žena je napenjala svoje misli, da bi videla skozi tančice, ki so se na videz Iz globine in višine zgrinjale okrog nje tn jo obdajale s prijetno toploto kakor dobre sanje. Tu je vstala, in slrotek v njenem naročju se le zbudil. Tako) je stegoval svoje rožnate ročice in na pol ječe na pol ljub-kojoč klical v gosto meglo »Očka, očka!« In lej, zdaj je tudi ona opazila sivo postavo, ki le liki čuvar stala negibno ob njenem vznožju Videla je pač, da ni Imel lica njenega pokojnega moža. Vendar je bil oblečen ravno tako kakor on, ko je odrinil s cesarjevo vojsko v vojno in stisko. Samo da je njegova vojnostva suknja obledela od son ca in dežja, kakor da bi jo bila opalila pripeka tujih In daljnih dežel In kakor bi jo bili izprall stokratni nalivi in vode prebre-denih veletokov. Kakor da bi jih razjedla rja, 10 se držali krhkega sukna gumbi s kra Ilevo krono. Usnje visokih škornjev je bilo razDoknno In prstene barve, in na kolenih le bilo sukno oguljeno kakor da bi bil mož plazil čez kremen in prod ali kakor da bi bil moral klečati na trdem kamnu. Prevleka čelade je imela barvo prstene vele trave, Im #a mo od orožja, ki mu je viselo ob strani, je izhajal svetel blesk kakor od samega jekla. 2e je hotela uboga žena nagovoriti tujca, ko mu je pa pogledala v obraz, je bojazljivo onemela. Kajti v očeh tihega moža je bila dobrotljiva, ampak smrtna resnost, kot da bi že stokrat videle trpljenje In umiranje človeštva. Tlel je v njih temen lesk kakor odsvit silnih požarov in kadečih se kupov razvalin. Tu je ženi odrekel jezik. Toda sivi je z mirno kretnjo segel po ubogem si-rotku, ki mu je takoj ovil svoje ročice okrog vratu in dobrikajoč se jecljal svoj »očka, o(^al Tu je žena, videč svojega fantka zaupno kakor mlado srnico ležati v temnem naročju tujca, zaupala možu in ga tiho vprašala; »Kje sem?« Sivi ji je na to resno pogledal v obraz, tako da je občutila, da ji je zginila vsa barva iz lic in čela. Toda tujec je tolažeč s svojo hladno roko pobožal njena drgetajoča temena in rekel: »Le pusti in mirna bodi! Prav dobro vem, od kod prihajaš in kam hočeš. Ti iščeš mrtvega, ki ga zelo ljubji, in se naihajaš т njegovi bližini.« Takoj je mlada žena ihte vila svoje roke in jih sklenjene dvignila. »Torej iva midva mrtva«, je vprašala jecljaje, »in v resnici pred božjim prestolom. Kajti vem, kako dober je bil moj mož, in da ga je Bog vzel k sebi.« Sivi je sočutno in zanikajoč skomizgnil. »Bodi tiho«, je rekel nato, »ti nisi ne v nebesih ne v peklu. Tudi mrtva nisi. Hodila si po tihi poti, ki je ne najde nihče drugI, kakor tisti, ki mora tako bedno bloditi v sveti noči kakor ti. Čakaj še malo, po bomo poiskali tistega, ki bi ga rada videla. To j# božično darilo Boga, ki ga je namenil tebi In tvo'jemu sirotku.« »Kje sem?« je vprašala žena vdrugič, čeprav 11 je bilo srce boječe in se je treslo kakor bilka na vodi. Sivi je odgovoril: »Nahajaš se pri mrtvih vojakih. Ampak tisti, ki so bili prej cesarjevi vojaki, so postali božji TojakL (Dailo prthiodnjtčl Rtraa i. — Mev. Ш, Ж A ■ A W A « K II « BOTB Aređa, M. ДвеммДкга IMt Vojna gesla v treh letih vH. Krainburg, 19. ^ecembra. Da se prepričamo o lažnivosti sovjetskih uradnih vojnih gesel in o tem, kako lahko boljševiki spre minjalo ta gesla, kakor jim naneselo prilike zadostuje, če primerjamo med seboj tri Stalinove govore, ki jih je imel on v letih 1941., 1942. in 1943. ob obletnicah boljševiške revolucije v Rusiji. Leta 1941., torej v prvem vojnem lete, ko 8C se Sovjeti umikali na vseh frontah in nujno potrebovali pomoči od strani Anglije in Amerike, je izjavil Stalin: »V nasprotju s Hitlerjevo Nemčijo se Sovjetska zveza vojskuje pravično za svobodo. Zato jo naj podpirajo v tej vojni vsi ljudje v Veliki Britaniji in Ameriki že iz notranje moralne dolžnosti. Nismo imeli nikoli in ne bomo nikoli im^l namena, da bi vsiljevali svojo voljo in oblast drugim slovanskim narodom v Evroipi lo drugim evropejskim narodom.« Leta 1942., ko so bile prostrane pokrajine Rusije še vedno zasedene po nemških četah, je govoril Stalin sledeče: »NadaljevaM bomo z bojem dotlej, dokler ne bo > rusjK zemlje zginil zadnji nemški vojak. Nimamo namena, uničiti nemško oboroženo silo т Nemčiji samo. Vsak pameten človek ve, da je to prav tako nemogoče, kakor bi bilo nemogoče uničHi oboroženo silo Rusije.« Takisto boječe se glasi dnevno povelj« prvega maršala Sovjetske zveze z dne 23. februarja 1943. V tem dnevnem povelju pravi Stalin: »Rdeča vojska je vojska za zaščito miru in prilateljstva z drugimi narodi. N1 bila ustvarjena v to svrho, da bi zavojevala tuje dežele, ampak za to, da brani moč Sovjetske zveze. Rdeča, vojska je vedno spoštovala pravice drugih narodov « Leta 1943. so Sovjeti imeli uspehe in takoj se je spremenilo Stalinovo govorjenje. V svojem govoru na dan obletnice revolucije v 1. 1944. je že izjavil, da se Rdeča armada nt bo vstavila ob sovjetskih mejah, ampak korakala naprej, da bo »osvobodila« vse evropske narode, da se bo ustvaril т Evropi nov političen red in da bodo morali »osvobojeni« evropski narodi »sodelovati« s Sovjetsko zvezo (to M pravi podvreči m njel). Dejstva so dokazala in zato nI nobenega dvoma, da #o pravi sovjetski cil# zadnje-navedeni v zadnjem Stalinovem govora in ne v njegovih prejšnjih govorih. Omejilew potniškega proinela o božiču WAFKN e€GEN KOMlENKlAWi о9мГ Mit Ifwn sdtliefteo wir Koh*##-ktou v@m uns«rem kotlbarM ftohlenvorrot ov*. Immer, w*wi «k d#n K»Heredil*seel k d*# MoAd mehme#, •At d«r KoM»mM#fwo## komW tftt im ndchsttn Herb## wi»d«rl S«id auf d«r Hut imd trefft ihn QutI v Berlin. Naloge, ki jih stavlja totalna vojna nemški državni železnici, so jo prisilile, da podvrže zasebna potovanja večjim omejitvam. Naredbe oborožene sile, potrebe oboroževanja in civilne oskrbe imajo prednost pred vsemi drugimi prometnimi željami Ustreči jim je treba tudi v času božiča v popolni meri. Zato ni mogoče o božiču na katerikoli način odnehati od potnih omejitev. Nasprotno se mora delovni mir, M ga prinašajo prazniki s teboj ukoristitl ia to, da nudi državni železnici neko omejitev м druge važne naloge. Zato se službena, poelovna in poklicna potovanja v času od 22. do 24. decembra načeloma ne smejo izvršiti. Izkaznice za trajna potovanja vsake vrste za to dobo ne Teljaj«. Spalni vozovi v dobi od noči od 22. na M decembra doi vštevši noči 25. in 26. decembra ne vozijo. Za najnujnejša zasebna potovanja je potrdano posebno potrdilo policije, ki se izda po najstrožji preekutoji samo članom ločeno živečih rodbin in tudi t«m le takrat, če se jih druge dneve nikakor ne more pogrešati. Vzroki, ki sicer opravičujejo k potovanju, bodo v teh dneh priznani samo v zares nujnih primerih. V času od 19. decembra do 5. januarja se vrhu tega lahko kontingentirajo določeni vlaki, po katerih |e močno povpraševanje, s tem, da se izdajo posebne dopustnice. Podrobnosti potnih ureditev navajajo objave in lepaki na kolodvorih. Nemška državna železnica ima tudi v božičnem času v polni meri dela z nujnimi voj-ftlmi nalogami.. Kljub ostri omejitvi odobritev torej dejansko nikakor ne bo mogla prevažati vseh do potovanja opravičenih. Vrhu tega mora vsak rojak, ki uporabi železnico T teh dneh, računati z znatnimi težkočami in neudi^nostmi. Zato naj vsakdo v vsakem posameznem primeru preudari, ali te potovanje o božiču neobhodno potrebno in ni 11 pametneje, brez nadlog železniške vožnje prebiti nekaj dni božičnega počitka na svojem bivališču. Tak sklep ne pomeni večje odpovedi, kot jo mora pretrpeti vsak vojak na konti, ki tudi ne more biti o božiču domka. Kako Ilofr Moskva prili do Jadranskega morja Zanimivi načrti Tita • zvezi držav na Balkanu Stockholm, 19. decembra. Prav sedaj se le vrnil v London predsednik jugoslovanske vlade brez oblasti Subašič in je tam upoznal svoje ministre s pogoji, ki jih je stavil Stalin za potovanje v ozemlje vodje tolp Tita. Ker je nastal tam radi pogojev sramežljiv molk, je sedaj londonski zastopnik Tita Ve lebit spregovoril in javno objavil, da so zveze med Titom in begunsko vlado najboljše in v bližnji bodočnosti bo postavljena v Beogradu nova vlada, v kateri bo Tito verjetno ministrski predsednik in Subašič zunanji minister. Potem bo sklicana ustavo-tvorna skupščina, ki bi na podlagi zamisli zveznih držav odločila o novi državni ЛН- ki in potegnila meje za upravičenosti posameznih zveznih držav in oblast osrednje zvezne vlade. Bolgarije in Albanija se žc razgovarjata e predlogu, tako je dalje ob-javtl Velebit, da bi vstopit* v to zvezne driaro. Ako »i novo tvorbo pogledamo na zemljevidu, ki bi nastala po tej od Velebita na značeni sovjetski državi, vidimo, da bi na ta način Sovjetska zveza sunila na Jadran sko morje in s tem na Sredozemsko morje na široki fronti in da bi vrhu tega porinila močam zapah med Grčijo im evropski konM-nmt. Vedno huljši boji v Atenah Veliki napad Eiasa - Vltimativne zahtevi Britancev B*rn, 19. decembra. Kakor javlja »Exchange Telegraph« Ic Aten, se optimistična upanja, da bo v kratkem uspelo pomiriti stranke .med seboj, niso izpolnila. Radiijsk« poročilo, ki je bilo ponoči oddano iz Aten, da spoznati, da se je poslabšal položaj britan-sko-grških čet. Kakor se zdi, j« uspelo Ela-su, da je zavzela eno izmed glavnth oporišč britanskega zračnega orožja pred Atenami. V središču Aten je zač^ general Soo-bi« uporabljati oklopnjake. V toku včerajšnjih večernih ur j* prišlo nepričakovano do izredno hudih bojev. Bias le nahaja z bistvenim delom svojih v Atenah zbranih sil v velikem napadu na višinske postojanke na vzhodu Aten, ki jih imajo zasedene Britanci. Scobie je dal povelje ze ve liki napad po oklopnjakih, ki so moštvo Elasa vrgli nazaj z višin, ki imajo obvlada joči položaj. Britanska let&la lo posegla v boj s strojnicami. Po poročilih atenskega radi«, ki je pod kontrolo EAM, so ustaši po nekem poročilu iz Kaira, zasedli obe letališči Tatoi in Elev-sis pri Atenah. Položaj je označen po britanskih naporih da bi se našla politična rešitev konflikta, medtem ko so vstaši po nekem poročilu Ex-changa prijavili svoje zahteve za obustavi-tev boja v vltimativni obliki, ter so odločeni, da se bodo, ako se njihove zahteve odklonijo, bojevali do skrajnosti. Sprejem ultimata bi pomenil popolno ureemlčeni« progr&ma EAM. Vsako nadaljnje vmetavanje Britancev Sfl po pogojih ultimata takoj preneha. Vlada Papandrea n»j se zamenja z »resnično demokratsko vlado«, oblika, ki posebno v evropskih državah, ki so pod vplivom Moe-kve, ni več mikavna kot novost. iSiazno Danska, M'ima pri svojih k miliionih prt* bivalcev okrog 370.000 telefonskih postaj, • katerih gre letno okrog 70 milijonov pogovorov, ima že svojo posebno in zanimivo »telefonsko kulturo«. V neštetih kodanjskih javnih avtomatih so bile neprestano počeč-kane stene. Ljudje so med telefonskimi pogovori pač čečkali s svinčniki po stenah. Zato so naposled za poskušnjo v telefonski celici nekega kodanjskega lokala postavili šolsko tablo, pri kateri je vedno na razpolago dovo'lj krede. Tako morejo obvarovali stene, na drugi strani pa nuditi ljudem med telefoniranjem razvedrila, da jim ne bo treba čečkati s svinčniki po stenah. Odrasli s« včasih kakor otroci, ali pa še slabši... Skupina ruskih učenjakov in novinarjev W ustanovila v Pragi založništvo knjig »Novrt-je Weohi« (Novi kažipot), ki si je postavite za cilj ideo'loški boj proti boljševizma. T# dni je založništvo izdalo svojo prvo zbirko, v kateri je natisnjene cela vrsta člankov znanih učenjakov in profesorjev, ki znanstveno ovržejo lažnive marksistične im boljševiške teorije. Čudno puatolovščimo )• nekoč doMve*# 80 japonskih ribičev na kitolovskem pamikn severno od Polarnega kroga. Ladja je zave-žila na ledeno goro in ae tako poškodovala, da seje morala posadka izkrcati na led. Ri-bidi so vzeli • seboj mnogo živil in dva jadri. Kapitan je dal na ledu napraviti is vesel in dela zlomljenega jambora saeilnl jambor, na katere so napeli jadra. Z njihove pomočjo so lahko za silo krmarlK ledeno goro in tako so ribiči srečno prijadrali skosi Beringhovo ožino do polotoka Kamčatke, od koder so jih odpeljali rH^išiki čolni naprej. jAuf fedes Begl#**pop**r j kommt M onl Die VersorgiMiQ der Front vom reibungslosen Funklioni«r4n der Keidis- bahn ab. Beherzige dorum (olgend# Punkte: 7.Kein Wagen doff aufgehahen werden, well Begleitpapier« fehlen. Alle Papiere mit latei-nischer Sd>rtft deutlidi und vollstandig ousfOllen. Gib die Frachtbriefe schon v o r der Abholung der Wagen von PrivotgieisansdilGssen bei der Guterabfertigung obi 8. Bei Sendungen ins Auslcmd gehoren Ursprwngszewgnisi% Redinungen, AusfuhrbewilK-gungen usw. gieich . zum Fraditbriefi War d*r В*»«какс1«»ш kiltt. hllft ti»r УгоиЧ .^ I AuMd pa domafo vks. Spomin na Teb« bo naša mo- ' Ifoinnberr, v novembru Wi4. talnjo41: mati. trat. »eatra In ritnJo »orodafvo. labvala Za mnogoštevilne In tople Iz ■iize globokega HoAalja ob Izgubi nuAegu dragega o#eta, »trii " 1) kioiipoda Ј0НЛ1ПГЛ MBifciNaiiK-jA izrekamo najprlwfnejSo zahvali. vs«m nf/rodnlkom, prijateljem lii /.iiancem, .poeebno pa se zaliva Kujemo g. Snirekarju In mladim godbenikom, dalje vaein, ki .larovall cvetj« In vsem, ki so ri v tako fastneni številu spremili .iH njegovi zadnji POtl- Aming, Belgrad. Taljwo, v decembru 1344. SAHVAIiA O priliki traKi'*r'^ smrti 'ne 21 decembra 1944., v pod -linirani Aotl т А«Ип(Г« preminile hferk# тажхжм, I- vnem Hpremljevalcein in dn-.ivniiftni. kakor tudi rei<»val cm prigrfno 5iahvRl.iukmf». Afiliiif, v decPmbru 1A44 ZAHVALA Oh priliki /уИо.чШе Miniti n»<« : ,me in starf mame, gi,#pu цдцЈВТВ ТВ11*1*БЖ • njut 'plpjp н1ј%1ј*^ти v - ;- tuvHlcom c^rttja. кмког tu' rm xnanc<*nt. prijaH-ijem • '.odnikom. ki -«» nam i •mi v ip^kih dneh. Xr«in1»mrf. v dm emhi u ИИ1 *»№$«6% dmtln* ТгШг- Der Leittr der Alljtemetnco Orttkrankenkatte ffir d*n Reich#§#w KAmlen, Klefteofwrt, ттЛ d#r Soilalvcrsidieninsitkaitc ffir dte buctvtM Gcblat« Kftrateni пш4 Krains, Krainburg. A uod B 1190. Ш. KUgcDfurt, dam M. DewmW W44. Betrlfft: Venidicningsfrelbeit M Torttbarxcbtndea MenitMatoiijtefl Bad geringfagigem Entge't. Verlaiitbarung; an alle Betriebefiihrer! Auf Grund eioer Rechtaermadiiijsunfi durdi den Herra Reidiearb«iteeiiaii»tar sebe Idi fiir di< Bctrieb.sfiihrer und dercn Lolinbiiro^ (gleichzeitig in lion-gemifier Anwendung des Reldissoxiaiversidierungsredbts audi ffli den Bcreidi der SorlalTersidierunjskaeee ffir die besctzten Gebiete KiFmfne und Kraiae io Krainburg) bekannt: Yereidierungefrei bieiben Dienstleistungtn, dk von Ptrsonen. dt« aonat bemfamaBig Midit ala Gtfol^sdiafUmUgUcder tfttig sind, our gcieeentli^, ins-benondere zu gele^entiidier Aushilfe ausgcfiihrt werden. Eine Bcsdiiftiguttg gilt als gelegemtlidie Dlenstleistune. wenn aic auf weniger al* dret Monatc nadi der Natur der Sadic beedtrilnkt lu »ein pflegt oder im toraue durdi den Arbeitsvertrafi be.^diriinkt 1st: dauert die Beediiiftigung wider Brwartee linger. 80 beglnnt die Versichcrungnpflidit nadi Ablauf der drei Monate. Versidierungsfrei bieiben Djcnstleistungcn wenn sie von Регкоаеп. die aonat benifimiifiig nidit all CcfolKKdiaftNnltgtieder tatig sind. xwar laufend oder in regeimilttiger Wiederkchr aber nur ncbenher und gcgen tinen gering-fligigcn Fifltgelt ausgcftihrt werden Bin Entgelt gilt ats geringfiigig. wenn ar durdisdinittlidi 15.— RM im der Wod&c (65.— RM km Monat) nidit «bcrttc{|t. eki hdbarar Entgelt damn wenn er durekdxnittliA eim Fiinfttl dea Gaaamt-einkommene nidit tibersdireitat. Abe. 1 gilt Mtaprediend, wenn die dort bezeidineten Dienstleistungeo vom Personen, die in einem rcgclmM&igen Besdiaftigungkverh<nia stehen. ftr aimam andaren Arbeitgeber auagcffihrt werden. Werden Dienstleiatungen von Per-sonen, die In elncm regelmattigen Beftdiilftieunflsverhlitnia atehcn, fflr einen anderem Arbeitgeber xwar laufend oder in regelmlBiger Wiaderkehr. aber nor nebenber auageffihrt, so bleibcn sic versldierungsfrei, wenm ArbeitaaeU und Entgelt die Halftc dar Arbaltaaeit wmd dea Entgella der Hauptbeadiiftigting, nidit fibersdireiten. Dfese Bestimmungen gelteo ab sofort In Zweifelsfiillen empfiehlt sieh eine Anfrage bei da# aueUedtfe« ¥er-sidierungstragerm. ^ . gez.: Anton Tropper, VerwaliungRdirektor. Eahvala Za israieno soialj« ob smrti ter Ш Atevtlno »preroetvo k v; robu JEBNEJA SBBSSOHNIU me n&jtopleje zahvaljujemo. Po .^ebno aahvalo mmo doltni zii :*tt/piitvu tovarne Кгапјнке ln«i, družbe In Nanom кнлИпекн <1ru-4tva KSrntner Vellach. Тлкгепи 11vala velja tudi VM*m daroval em vencev In rvetja. K*rntn#r Te&laoh, 7. der. imi talnjoči oi^all Bahvala Ob nenadni izgubi nuAe ljub ijene hčerke ТЖЖ10Ж -C nujlepAt) lahvaljujemr. \xem. k! Hu nam •Urasill notaije. vrnem. Ui «o jI prinenll cvetja lu jc premili na njcnl pomlediiji poti C pr.iv poHebej не xtihvMljujeino . vaini.^ki niladinnk'Mii' l)oru in njenim sOAolkum. ki ■ .loAile cvetje na njen pre ni: ' fob. Aaiinf. u. decembra Ш4 DmMna Knltn'gov. MALI OGLASI SLUŽBO D O » 1 ličemo Muuostojiio coapodliijo, pošteno, »naino, nad 35 lat ataro, M kuhanja »admlm moškim оаамт. Pradnoat imajo vdova, lahko ж anlm otrokom. Kaatop takoj ali poanaja. Plača po dogovoru. * Fonndka na K. Xrbg. pod »Saanttno pošta- na*.__4.">r>2-l Katara alatklnja, пнЈаЈ ho kiiiefk* ;ill кнкгАпакоИ dnina, bi prov/.fla viidmlfu KiiKpodinJatv«. - Sem lo-Лрц ilelaYfr, br** otrok, atar 47 lat, ZaJlfltiia je »lika. ki ae pihani takoj vrii«. Nafltop ja lahko takoj. -Doplal poti 7S6«-1 na »KarAwank«n Bole«. KlaKeiifurt, BlBniarckrlnc 18, (l ill T,ijiiie Slii'/I>H jp InJikM ill "tatim. rim'H po cloKovoru. SliiMiono nif Mil v rniHirlU IS. pri NPiimnrkllii с. 4667-1 SLUŽBE I S C E I'rodajalka trgovine z meAjuiUn bln-Kom. % večletnimi »pričevali, marljiva. poštena in vajena veakega dela. gompodinjdtva In JHvanja, lWe službo %a takoj ali po dogovoru. • Ponudbe na upravo K. Bote, Kraln-bnrgr pod ^Atajerka*' 4651-2 Vitopim kot poitr»lalo» k mali dn-tlnl «11 k go#p* ali jroapodn » na dopoldan«ka dala. - Ponudbe P(id »ZaneslJiTa« na K. hurg. R n A Krain-4560-2 M gua'iJn*;* konja ta 130 Ksichnnark. - Hulor т Ж. Bot«. Krtflnburg. 46Sn-6 Prodftm №vmlai «troJ ж* 40o R#ioh#m&rk - VmIov ▼ Ж. Bot«, Ktidalmrf 4666-6 KUPIM Kupim dobro ohranjeno moško kolo. Ponudb« nit Ж. Bote, Xrbg. 4662-7 Жар1т dobro Idoio m»p#mtno ftrl-carako aro. - HmIot t Ж. Bot«, Жг»1пкш% 4fiefl-7 M E N M Kotel z» tganjakuho »11 ml»do troll* du> Ш mlktUnloo. - FoUjnkar J»ko1), TofolMlilti I. pošt* Veld*B. ■IMfl 15 Sobno р4б •& #*п#к* MtnU ćovlja It. за manjitm ш мти«. - Fomidbe na Ж. ЖГЂж . роЛ »MeiMava«. ■tniHi-lS Zamenjam mall ftleoiii mefiuior xa mall •laktrlAnl motor ail ^le»m vlak. Morebitno razllico OKlnaltl (w pri ZupHii^l« GrelK l do - <-•- n)«n« dopli* na *• Krog., pod )tl»plnU Je b»r6io% maift«. Am-'M) г R N I T v R ,1.1. a cu» u.eiinj« itaromi. vajoiitt vieli kmcClilh bargn, od Ajn Hung do kolodvor*, dAto upMtso nro « moaognunom K. O. Ж«г ]• um dmc ipomin od mun«, proalm D»jđit#ljik dm )o odda proti nagradi na X. Bot#, Krbg. 464S-22 lEgnba aem X#nnkano na Im« Sobr« Stanialani. - Po«t«n«ga najditelja proalm, da Jo odda na na-aloT Xennkart# ali •• Ж. Botr Xralnbnrg.__41181 Due 7. decembra sem Isgublla Kralnbnrga do TelieadorT nileksr-ПЛ (Cirče), ilAt preun. жег ml j# t« pretan drag »pomln. prosim po-itenefa najditelja, da mi ga vrne proti nagradi ma Ж. Bote, Жга1&» burg. _ 41^61-22 Izgubila sem dne 13. dee rjav evi-len dedhiik v gneči pri pek« Bnt. loharju. - Poftten najditelj naj g* odda proti nagradi aa Ж. Bote, Krainburg. 4679-32 z N Ji »kropit« ledno drovje pozimi proti ximikamu p«dlou, pvit«iil8«rja. Ustnim nMm In *krl»tnlol « NOT. - Dobi M pri: »ЖДЖжЖ#*, Ing. J. J»n«ob», XrmWmrg E R M I s Г H T E S (UI. "2 K«n- u Verdauungstropfen) kttnnftn nur b^ohrtlnkl erzeujt werden. Selen Sle epaream; auHeyden<-Arznelmtt-lel daa unentb^rllche RUatzeug dee Arzlee Im Kampf um d4# Geeimd-p^hnltiing dem dputmrhen Volke# dellmlttei badliigen sparnam* V#r. wendung, da/nit jeder ernntUch Lei-dwide h melne Arbeltnftlhtgkett frhaltmn kann. Bel Asthma gentigt /Д1Г RMiebin&g der Benrhwerden mlt-unter echon ein halbem »Breltkreutx-Asthma-Puiver«. — ErhUltlich nur In Apothnken In Packuiigen von HMO.SO un ■ Breltkreutz K O . "Berlin. 731« Nloht weniger nehtni^ aim Ge> braurbi^HDwelnung vorwihrelbt! Sa-natogen Kornmmlnt. Kalitaii glbt м heute zwar Helteuer aber d orb In unveriiilnderter Die jeder PnrkuMK aufgednirkic Mindentdo^lp blldei die Orundles^e fUr die Wlrk-HMmkelt, Wenlger uebmen hiofAe #miren mm fnUchen Fleck! • BAUFJB it He. JOHANN A WW^FINn Berlin. $## Wm biiokt mrno - 10. Xhmt. ctern«: 3 d kg liarearin* niMnaaW mtt IBCKfM Ooni« ed«r Msno*-lad* ttber Dun>t aercehco laaMii. Dunn IDdkK Zuoker. I McMMMVtt«*« Zimt und IBt einrtlhran, bis die se kail und sohaumiK let. Schlieaiiafa wird ч kg Mehl eingerUhrt, du mft H PHckchen Наш-Pulvw v«n>id>t worden let. Die Малм wird awf item Brett leicht verknet«t und avag«-walkt. Sterne auaetanhen, dUaut gefettetem Blet-h bei mittlerar HltM gebarken werden. — Bkte awi-schneiden. saminela! Wettere Нааи-Rexeple {olgenj — NHhrmittelwerk* Ed. Haa». 7|e5 trfolgrekh^^ummen- und !lrhw«l)en- beklimpfung Obemimmt SrhUdllngn-bektmpfuiiKaanetalt Л. Streli Wien, II. TaiidelmarktfMM Sr. t Telefon: A47-0-86. TlA OitthlmpMi nnđ itvnoiiMn vaaorielt hiiufieer HalntKune. denn Stuib lat ein groOw IilcMachlitciMr. ж% 40 % LI--zew Mfhl, In diui 1 PKokrhen Hiidi-Pulvw elitfMlabt w«rrteiif"rm imIm-am Rlerhp mlt Oilier und Marmelade vemi hen end b« mittlmrer Hllxe barken. ttiMchnelden,' aemmeta! W« Ha*, m—p*# MmT — N X ffaaa BHt«