TELEGATSKI ŽAROMET
Dogovorili smo se
Litostroj, telesna kultura, davki...
Zadnja seja delegatske skupščine je bila po vse-bini dnevnega reda zelo pestra in bogata. Kot po-sebnost naj omenimo dejstvo, da je prvič zbor zdru-ženega dela zasedal v prostorih OZD, in sicer Lito-stroja. Tak pristop v metodah dela tega zbora je bil ocenjen kot pozitiven, saj so se delegati lahko na kraju samem seznanili z vso veličino te pomembne organizacije šišenskega združenega dela. Delegati so spregovorili o uresničevanju sklepov in stališč, ki so jih sprejeli pred dvema letoma, ko so obravnavali razvojne usmeritve v TZ Litostroj. Predstavniki Lito-stroja so v uvodni besedi delegate izčrpno seznanili z dogajanji v preteklem obdobju, še zlasti v zadnjih dveh letih, kot tudi z usmeritvami za naslednje plansko obdobje. Zbor združenega dela je dal priz-nanje celotnemu kolektivu za njegovo dosedanje uspešno delo in podprl njihova prizadevanja, še zla-sti za učinkovitejši prodor v mednarodno delitev dela,
k čemur mora prispevati tudi njihova odločna orien-tacija k opiranju na lastne sile, še zlasti na znanje. Vsi trije zbori so posvetili posebno pozornost tudi uresničevanju sklepov o telesni kulturi. Delegati so bili zelo kritični. Ugotovili so, dase stališča in sklepi, ki jih je sprejela tako delegatska skupščina občine Ljubljana Šiška kot mesta Ljubljane, v praksi prepo-časi uresničujejo. Zato so vztrajali na že sprejetih stališčih, zahtevali njihovo doslednejše uresničeva-nje in odgovornost organov, ki svoje naloge niso povsem zadovoljivo opravili. Grezaproblem ustrez-nega zagotavljanja pogojev za množično rekreacijo, izkoriščenost obstoječih telesnokulturnih objektov in njihovega vzdrževanja kot tudi za problem vrhun-skega športa v Ljubljani in financiranje mejnih de-javnosti. Potreben je jasen dogovor o tem, kaj po meni prestrukturiranje na področju telesnokulturne dejavnosti, da bi v mejah možnosti ustrezno razvijali
tako vrhunski šport kot tudi množičnega. Zato je neobhodno potrebno rešiti tudi vprašanje samou-pravne organiziranosti telesne kulture v Ljubljani, ki nedvomno vpliva na dolgotrajne usklajevalne po-stopke v zvezi z reševanjem tekoče problematike ter pogojuje tudi uveljavljanje lokalnih in parcialnih inte-resov in s tem nesmotrno porabo družbenih sred-stev. Delegati so se zavzeli za ustrezno povečanje prispevne stopnje za financiranje telesne kulture, seveda v okviru dogovorjene rasti sredstev skupne porabe v Ljubljani.
Nadalje so pristojni obravnavali tudi osnutek družbenega dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v republiki v letu 1985 ter osnutek dogovora o splošni porabi občin in mesta Ljubljane v letu 1985 in osnutek odloka o proračunu občineza leto 1985. Ker je republiški družbeni dogovor pomemben doku-ment, ki ga je potrebno upoštevati pri oblikovanju davčne politike v občini (sprejemanju odlokov), so bili delegati kritični do nekaterih predlaganih rešitev. Tako so predlagali, naj se povečajo olajšave za na-ložbe v kmetijstvu, za tržno proizvodnjo hrane ter za oddajo zemljišča v zakup. Nadalje so predlagali, naj bi občine določile oprostitev plačila davka od zem-Ijišč, na katerem so posajeni dolgoletni nasadi, upoštevajoč vrsto nasadov in čas oprostitve. Obči-nam naj bi bila dana tudi možnost uvedbe dodat-nega davka za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Dodatne olajšave naj bi uvedle tudi za razširjeno reprodukcijo za dejavnosti, ki jih želijo pospeševati s svojim planom razvoja. Menili so tudi, naj bi bila olajšava za novozaposlenega de-lavca večja od predvidene, ki znaša sedaj le 10 % povprečnega OD. Nadalje so predlagali znižanje stopnje davka po odbitku od dohodka, doseženega s prodajo ročnih izdelkov, ki jih ni možno šteti za iz-delke domače ali umetne obrti od 25 na 10 %, ter zvišanje vrednosti posameznega dobitka od iger na srečo, od katerih se ne plača davka, od 10.000 na 30.000. Lahko ugotovimo, da je večina pripomb delegatov prišla do izraza v predlogu dogovora, o katerem bo skupščina razpravljala koncem meseca marca.
Delegati so sprejeli osnutek odloka o razglasitvi etnoloških spomenikov na območju občine, medtem ko so bili zelo kritični do delovnega osnutka odloka o razglasitvi krajinskega parka Šmarna gora za na-ravno znamenitost in zahtevali, da predlagatelj te-meljito prouči vse dane pripombe in predloge ter na podlagi razprave s prizadetimi in zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi, skupščini ponovno predloži osnutek odloka.