Namen pričujoče razpravice, ki spada v področje komunalnega mladinskega skrbstva, je predvsem ta, da pokaže del mladine v nekem času zgodovine slo venskih mest s posebnim ozirom na činitelje, ki so ji, ali pa ji utegnejo biti tako v fizičnem kot v moralnem pogledu v veliko škodo. Kdor danes hoče s pridom reševati slovenska komunalna vprašanja mladinske zaščite, naleti poleg vseh drugih težkoč tudi na to, da nima ne z ozirom na preteklost, pa tudi ne na se danjost skoro nobenega materiala, ki naj bi mu kazal pot, ali vsaj pomagal pri delu. To je tudi vzrok, da smo pri slovenskem komunalnem mladinsko zaščit nem delu zelo zaostali. Kot izjemo bi tu le deloma lahko izvzeli mesti Ljubljano in Maribor, dočim so vsa slovenska mesta v tem pogledu ostala skoro brez vsake orientacije. Tako naj bi ta razprava služila sedanjim in bodo čim delavcem na slovenskem komunalnem polju mla dinske zaščite kot donesek h kroniki slovenskih mest in sedanjosti kakor bodočnosti dala odgovor na vpra- ALKOHOLIZEM MED UČENCI OSNOVNIH IN MEŠČANSKIH ŠOL V SLOVENSKIH MESTIH V ŠOLSKEM LETU 1936./37. VOJKO JAGODIČ DONESEK H KOMUNALNIM SOCIALNOPOLITIČNIM STATISTIČNIM ANALIZAM 52 KRONIKA sanje: V kakšnem razmerju je bila osnovnošolska in meščanskošolska mladina slovenskih mest do alko hola, ki je bil in bo skoro gotovo tudi v bodoče se stavni del slovenskega gospodarstva. Pričujoča statistična analiza ni morda tako brez pomena, kot bi se komu zdelo. Pozabiti se namreč ne sme, da je vpliv alkohola na slovensko mladino zelo velik in da se kažejo zle posledice tega vpliva zelo znatno, kar vedno znova poudarjajo zdravniki in vzgojitelji. To vprašanje je danes dozorelo toliko, da so mu začeli posvečati že mnogo pozornosti. Tako utegne javni kulturni in socialni delavec najti v tej razpravi odgovor na marsikatero do sedaj nerešeno vprašanje. Vzgojitelj n. pr. bo našel tu odgovor za vzroke slabega napredovanja v šoli, duševnega zaosta janja itd.; zdravnik vzroke za fizično zaostajanje go tovega dela mladine v mestih, neodpornost napram raznim boleznim itd.; športnik za neuspehe vkljub velikemu zanimanju in dobri volji itd. če bi imeli kaj tozadevne kronike za desetletja na zaj, bi nam bila že možna kaka prognoza. Če že ravno ne popolna, nekaj argumentov pa bi zanjo gotovo imeli. Dejstvo pa je, da prognoze ni mogoče staviti, dokler nam je dogajanje, ki bi mu radi vedeli njegov potek tudi že vnaprej, v sedanjosti meglena predstava, ki je ni mogoče nasloniti ne na to, kar se je even tualno nekoč že pojavilo, ali se morda že stalno po javlja, kakor tudi ne na to, kar že je. Tako pravijo, da grozi Slovencem degeneracija po alkoholu. To je že prognoza. Toda kdo more to utemeljiti, če mu niso v bistvu jasne in znane stvari, ki prihajajo za to v poštev? Morda pa bo tudi tak, ki tako trdi, našel ne kaj argumentov v tej razpravici sebi v prid, morda tudi ne. Sicer tu ne bo razvidno, kako se odigravajo ti procesi narodovega notranjega presnavljanja po vsej deželi, toda stanje večine mest pa tudi lahko mnogo pove. In kulturni delavec bo utegnil ugotoviti majhen plus ali pa velik minus. Pri sledeči statistični analizi, ki se je vršila od začetka meseca januarja do konca meseca marca leta 1937., je vštetih 16.929 osnovnošolskih otrok. Od teh je 8618 moških in 3811 ženskih. To so obenem vsi osnovnošolski otroci mesta Ljubljane, Maribora, Ce lja, Ptuja, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, La škega, Radovljice, Škofje Loke, Kamnika, Kranja, Novega mesta, Črnomlja, Krškega, Murske Sobote, Dolnje Lendave in Ljutomera. Skupaj 17 mest. Poleg teh je vštetih v analizi tudi 6299 meščanskošolske mladine. Od teh je 2899 moških in 3400 ženskih, in sicer iz meščanskih šol v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, škof j i Loki, Novem mestu, Črnom lju, Krškem, Dolnji Lendavi in Ljutomeru. Vseh opa zovanih otrok je torej 23.228. Od teh 11.517 moških in 11.711 ženskih, iz česar je razvidno, da sta oba spola enako zastopana. Starostna doba je pri osnovno šolski mladini od 6. do 15. leta, pri meščanskošolski pa od 10. do 18. leta. Z ozirom na zemljepisno strukturo Slovenije bi razdelili mesta z izjemo Ljubljane, v območje Gorenj ske: Radovljico, škof jo Loko, Kranj in Kamnik; v ob močje Dolenjske: Novo mesto, Krško in Črnomelj: v območje Štajerske: Maribor, Celje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Laško; v območje Prek- murja pa: Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo in Lju tomer. Če pritegnemo v poštev še gospodarski vidik, lahko zaključimo, da pripadajo ta mesta obenem tudi že k bolj ali manj svojski gospodarski strukturi. Z ozirom na predmetno temo bi kraje, ki imajo iz razito vinorodni okoliš, označili takole: Maribor, Ce lje, Ptuj, Slovensko Bistrico, Slovenske Konjice, Novo mesto, Črnomelj, Krško, Dolnjo Lendavo in Ljutomer, da nam bo mogoča pozneje primerjava z ostalimi mesti, ki imajo nevinorodni okoliš ali vsaj malo vino rodnega. Za ugotovitev razmerja omenjene mladine do alko hola prihajajo predvsem v poštev odgovori na vpra šanja, koliko otrok pije redno vino, koliko žganje, koliko otrok pije le včasih vino, žganje, koliko je eventualna povprečna količina zavžitih alkoholnih pi jač na dan in leto? Dalje: katere alkoholne pijače se sploh pijejo itd. Vprašanja so jasna in nanje je možen samo pozi tiven ali negativen odgovor. Odgovor na ta vprašanja nam da tabela št. 1. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v slovenskih mestih v šol. letu 1936./37. MESTO Ljubljana . . . Radovljica . . . Škofja Loka . . Kamnik .... Kranj .... Novo mesto . . Črnomelj . . . Krško .... Maribor . . . Celje Slov. Bistrica . . Slov. Konjice . . Laško .... Murska Sobota . Dolnja Lendava . Ljutomer . . . Skupaj • . • | Število otrok dečkov 3.987 97 491 244 203 347 317 186 1.988 1 185 459 390 340 287 349 178 469 11.5171 v šolal deklic 4.044 114 483 205 243 317 262 206 2.169 1.381 519 390 228 281 337 137 395 11.711 i skupaj 8.031 211 974 449 446 654 579 392 4.157 2.566 978 780 568 568 686 315 864 23.228J Od teh alkoholne deč. 2.174 79 247 152 118 286 306 164 1.081 662 321 358 311 220 130 173 454 7.236 deklic 1.501 82 100 58 119 222 231 195 832 725 508 339 197 227 191 114 274 5.915 pije pijače skupaj 3.675 161 347 210 237 508 537 359 1.913 1.387 829 697 508 447 321 287 728 13.15l| ce v 5» '5, o o 45 76 35 46 53 77 92 91 46 54 85 89 71 79 46 91 81 56 Tabela št. 1 nam nudi interesantno sliko. Iz nje je razvidno, da imajo največje absolutno število piv cev mesta po sledečem vrstnem redu: Ljubljana, Ma ribor, Celje, Ptuj, Ljutomer, SI. Bistrica, Črnomelj, Novo mesto, Laško, SI. Konjice, Krško, Škofja Loka, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Kranj, Kamnik in Radovljica. Relativno največje število, odnosno od stotek pa imajo mesta po sledečem vrstnem redu: Čr nomelj 92 %, Krško 91 %, Dolnja Lendava 91 %, SI. Bistrica 89 %, Ptuj 85 %, Ljutomer 81 %, Laško 79%, Novo mesto 77 %, Radovljica 76 %, SI. Konjice 71 %, Celje 54 %, Kranj 53 %, Kamnik 46 %, Maribor 46 %, Murska Sobota 46 %, Ljubljana 45 %, Škofja Loka 35 %. Od vseh osnovnošolskih in meščanskošolskih KRONIKA 53 otrok pije alkoholne pijače 13.151 otrok ali 56 %. Drugače bi se to lahko reklo, da od sto otrok pije al koholne pijače 56. Nazornejše nam pokaže tozadevno stanje diagram št. 1. tabela št. 2. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v slovenskih mestih v šol. letu 1936737. ^=^= Število osnovnošolskih in meščanskošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače. :=^^= Število osnovnošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače. Število meščanskošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače. Število osnovnošolskih in meščanskošolskih otrok, ki redno uživajo alkoholne pijače. Število osnovnošolskih in meščanskošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače, po pokrajinah. Število osnovnošolskih in meščanskošolskih olrok, ki redno uživajo alkoholne pijače, po pokrajinah. 1 17 Povprečno število osnovnošolskih in meščanskošolskih otrok, ki uži vajo alkoholne pijače. 1 17 Povprečno število osnovnošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače. 1 17 Povprečno število meščanskošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače. 1 17 Povprečno število osnovnošolskih in meščanskošolskih otrok, ki uži vajo alkoholne pijače. Če razdelimo ta mesta po prej omenjenih zemlje pisnih in gospodarskih vidikih, pridemo do zaključ kov, ki nam jih nudi nazorno sledeča Mesto, oziroma pokrajina Ljubljana Gorenjska: Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Kranj Dolenjska: Novo mesto. Krško, Črnomelj Štajerska Maribor, Celje, Ptuj, 81. Bistrica, SI. Ko njice, Laško Prekmurje Murska Sobota, Dol. Lendava, Ljutomer Skupaj . . . | Število otrok v šolah dečkov J deklic 3.987 1.035 850 4.649 996 11.517 4.044 1.045 785 4968 869 11.711 skupaj 8.031 2.080 1.635 9.617 1.965 23.228 Od teh pije alkoholne pijače dečkovi deklic J skupaj 2.174 596 756 2.953 757 7.236 1.501 359 648 2.828 579 5.915 3.675 955 1.404 5.781 1.336 13.151 > (O a > 'E o 45 46 85 60 68 56 Iz te razpredelnice je razvidno, da ima največji odstotek pivcev-otrok Dolenjska 85, nato Prekmurje 68, štajerska 60, Gorenjska 46, Ljubljana 45. Ljub ljana je torej v sorazmerju s pokrajinami na naj boljšem. Če pa ločilno še mesta z nevinorodno okolico od mest z vinorodno okolico, pa dobimo rezultate, ki nam jih kaže tabela št. 3. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v slovenskih mestih v šol. letu 1936./37. MESTA Z nevinorodnim okolišem: Ljubljana, Radovljica, Škofja Loko, Kamnik, Kranj Z vinorodnim oko lišem: Novo mesto, Črnomelj, Ki ško, Ma ribor, Celje, Ptuj, SI. Bistrica, SI. Konjice, Laško, Murska Sobo ta, Dolnja Lendava, Ljutomer Skupaj . . . Število otrok v šolah dečkov 5.022 6.495 21.517 deklic skupaj 5.089 6.622 11.711 10.111 13.117 23.228 Od teh pije alkoholne pijače dečkov 2.770 4.466 7.236 dektic 1.860 4.045 5.915 skupaj 4.630 8.521 13.151 °/o pivce v 45 57 56 Iz tabele št. 3 je razvidno tole: V mestih z vino rodno okolico je 13.117 otrok. Od teh jih pije alko holne pijače 7521 ali 57 %. V mestih z nevinorodnim okolišem pa je 10.111 otrok. Od teh uživa alkoholne pijače 4630 otrok ali 45 %. Zaključek na podlagi ta bele št. 3 je lahak in enostaven vkljub temu, da pred stavlja problem, ki sega najgloblje v komunalna so cialna, pedagoška in zdravstvena področja. (Konec prihodnjič.) 54 KRONIKA ALKOHOLIZEM MED UČENCI OSNOVNIH IN MEŠČANSKIH ŠOL V SLOVENSKIH MESTIH V ŠOLSKEM LETU 1936./37. VOJKO JAGODIČ DONESEK H KOMUNALNIM SOCIALNOPOLITIČNIM STATISTIČNIM ANALIZAM (Konec.) Iz do sedaj navedenih podatkov je razvidno, kakšen je splošen odnos mladine do alkohola, t. j. koliko je mladina v celoti dostopna za njegovo uživanje. Pri pomniti pa je treba, da so visoki odstotki učencev, ki pijo, za štajerska, prekmurska in dolenjska mesta povsem razumljivi. Manj razumljivi pa so za Ljub ljano in gorenjska mesta, posebno Radovljico, ki ka žejo relativno tudi visok odstotek. Poznavalci življe nja na Gorenjskem trdijo, da se pije tam le redkeje vino, pogosteje žganje in sadjevec, ki ga tu še iz po sebnih razlogov tudi prištevamo k alkoholnim pija čam. Dalje je treba tudi pripomniti, da so merila za pitje po dolenjskih, štajerskih in prekmurskih krajih zelo različna od gorenjskih, osobito z ozirom na kvan titeto. Gorenjska je vsekakor občutljivejša v tem oziru in zato si je n. pr. visoki odstotek Radovljice razlagati nujno le na ta način, dočim se zdi pozna valcu štajerskih, dolenjskih in prekmurskih navad in običajev življenja odstotek skoraj premajhen. Do jasnejše predstave nam bo pripomogla nadaljnja analiza. Stanje samo v osnovnih šolah je z ozirom na tabelo št. 1 sledeče: Tabela št. 4. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v slovenskih mestih v šol. letu 1936./37.: MEjSTO Ljubljana . . . Radovljica . . . Škofja Loka • . Kamnik .... Kranj .... Novo mesto . . Črnomelj . . . Krško .... Maribor .... Celje Ptuj Slov. Bistrica . . Slov. Konjice . . Laško .... Murska Sobota . Dolnja Lendava . Ljutomer . . . Skupaj . . . Število otrok v osnovnih šolah dečkov 2.830 97 397 244 203 233 237 110 1.171 894 459 294 340 287 349 109 374 8.618 deklic 2.646 114 358 205 243 200 216 107 1.247 899 519 290 228 281 337 104 317 8.311 skupaj 5.476 211 755 449 446 423 453 217 2.418 1.793 978 584 568 568 686 213 691 15.929 Od teh uživa alkoholne deč. 1.349 79 174 152 118 169 226 100 436 491 321 276 311 220 130 104 368 5.124 deklic 717 82 82 58 119 130 185 105 412 339 508 265 197 227 191 81 202 3.800 pijače skupaj 2.066 161 256 210 237 299 411 205 848 830 829 541 508 447 321 185 570 8.924 cev °/o pi v 37 76 34 46 53 70 90 96 35 47 85 92 71 79 46 86 82 52 Iz gornjih številk je razvidno, da imajo največje absolutno število osnovnošolskih otrok, ki uživajo alkoholne pijače, osnovne šole po vrstnem redu v sle dečih mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Ljuto mer, Slovenska Ristrica, Laško, Črnomelj, Slov. Ko njice, Murska Sobota, Novo mesto, škofja Loka, Kranj, Kamnik, Krško, Dolnja Lendava, Radovljica. Točne j - šo sliko nam dajo le relativna števila. Po njih bi na pravili sledeči vrstni red: Krško 96 %, Slov. Ristrica 92 %, Črnomelj 90 %, Dolnja Lendava 86 %, Ptuj 85 %, Ljutomer 82 %, Laško 79 %, Radovljica 76 %, Slov. Konjice 71 %, Novo mesto 70 %, Kranj 53 %, Celje 47 %, Murska Sobota in Kamnik 46 %, Ljub ljana 37 %, Maribor 35 %, škofja Loka 34 %. Od vseh 16.929 osnovnošolskih otrok pije torej 52 %, torej več ko polovica. Iz tabele št. 2 je dalje tudi raz vidno, da pijejo dečki bolj kot deklice. Odstotek piv cev pri dečkih znaša 59 %, dočim pri deklicah le 45 %. Vprašanje je, v kakšnem odnosu pa so učenci me ščanskih šol do uživanja alkoholnih pijač. To nam pokaže tabela št. 5. Razširjenost alkohola med učenci meščanskih šol v slovenskih mestih v šolskem letu 1936./37.: MESTO Ljubljana . . Škofja Loka . Novo mesto . Črnomelj . . Krško . . . Maribor . . Celje . . . Slov. Bistrica Dol. Lendava. Ljutomer . . Skupaj . . . Število otrok v meščanskih šolah dečkov 1.157 94 124 80 76 817 291 96 67 95 2.897 deklic skupaj 1.398 125 117 46 99 922 482 100 33 78 3.400 2.555 219 241 126 175 1.739 773 196 102 173 6.297 Od teh uživa alkoholne pijače dečkov 825 73 117 80 64 645 171 82 69 86 2.212 deklic 784 18 92 46 90 420 376 74 33 72 2.005 skupaj 1.609 91 209 126 154 1.065 547 152 102 158 4.217 cev > 'S. 63 41 87 100 88 61 70 79 100 91 66 Če primerjamo to tabelo s tabelo št. 2, takoj lahko ugotovimo veliko razliko. Odstotek pivcev pri osnov nih šolah je 52, pri meščanskih 66. Torej od vsakih 100 učencev meščanske šole jih uživa alkoholne pijače 66!! V tabeli št. 5 presenečajo rezultati meščanskih šol v Črnomlju, Dolnji Lendavi in Ljutomeru. V teh šolah pijejo namreč korporativno vsi učenci! Prese neča tudi rezultat Ljubljane, ki znači, da se z uživa- KRONIKA 141 njem alkoholnih pijač prične pač takoj, ko postane organizem goden za to, odnosno takoj, ko nekoliko doraste in postane odpornejši. Če se tukaj dotaknemo dejstva, da predstavljajo učenci naših meščanskih šol z ozirom na njih ustroj bodoči slovenski obrtniški naraščaj, je zaključek prav za prav porazen. In ravno tiste pokrajine oziroma mesta, ki bi morala v dobro svojega razvoja imeti izgled za trezen, duševno in telesno zdrav obrtniški naraščaj, stoje glede uživanja alkoholnih pijač na najslabšem. To nam nazorno pokaže sledeča tabela št. 6. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v šolskem letu 1936./37.: Mesto, oziroma pokrajina Ljubljana Gorenjska: Škofja Loka Dolenjska: Novo mesto, Krško, Črnomelj Štajerska: Maribor, Celje, Slo venska Bistrica Prekmurje: Dolnja Lendava, Ljutomer Skupaj . . . Število otrok v meščanskih šolah dečkov 1.157 94 280 1.104 161 2.899 deklic 1.398 125 262 1.504 111 3.400 skupaj 2.555 219 542 2.608 275 6.299 Od teh uživa alkoholne pijače deč. 825 73 261 898 155 2.212 deklic 784 18 128 870 105 2.005 skupaj 1.609 91 489 1.768 260 4.217 °/o pivce v 61 41 90 68 94 66 Če vzamemo v obzir ugotovitev, da uživanje alko holnih pijač kvarno vpliva na poznejši človekov du ševni in telesni razvoj, kar se zelo izrazito opaža pri učenju te ali one obrti, kakor tudi pri vodenju gospo darstva, potem bi v tem pogledu prorokovali najslabšo bodočnost ravno Prekmurju 94 %, nato Dolenjski 90 %, štajerski 68 %, Ljubljani 61 % in najboljšo Gorenjski 41 %. Nadalje pa nam kaže tabela št. 6 tudi to, da je 2lx vseh meščanskošolskih učencev naklonje nih, ali bolje, inklinira k uživanju alkoholnih pijač. Iz vseh do sedaj navedenih podatkov pa ni mogoče razbrati, kako pijejo in koliko, ker so bili v do sedaj navdenih podatkih upoštevani vsi otroci, ki pijejo redno in samo včasih, bodisi vino, pivo ali žganje. Na podlagi predmetnih ugotovitev pa se tudi v tem po gledu da lahko podrobnejša statistična analiza. Z ozirom na večjo ali manjšo škodo, ki jo priza deva uživanje alkoholnih pijač slovenski osnovno šolski in meščanskošolski mladini slovenskih mest, je važno vedeti, koliko otrok pije redno alkoholne pijače. Redno uživanje vina nam podaja pregledno n. pr. 142 tabela št. 7. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v šolskem letu 1936./37.: MESTO Ljubljana . . Radovljica Škofja Loka . Kamnik . . Kranj . . . Novo mesto . Črnomelj . . Krško . . . Maribor . . Celje . . Ptuj .... Slov. Bistrica. Slov. Konjice. Laško . . . Mur. Sobota . Dol. Lendava. Ljutomer . . Skupaj Število otrok dečkov 3.987 97 491 244 203 347 317 186 1.988 1.185 459 390 340 287 349 178 469 11.517 v šolal deklic 4.044 114 483 205 243 317 262 206 2.169 1.381 519 390 228 281 337 137 395 11.711 i skupaj 8.031 211 974 449 446 654 579 392 4.157 2.566 978 780 568 568 686 315 864 23.228 Od teh redno uživa alkoholne pijače deč. . 33 — 7 - — 20 10 20 23 15 4 64 35 4 — 18 32 285 deklic 8 — — — 3 2 4 49 2 10 29 15 10 1 — 5 28 166 skupiij 41 — 7 — 3 22 14 69 25 25 33 79 45 5 — 23 60 451 °/» rednih pivcev 0-49 o-oo 0-72 o-oo 0-69 3-36 2-42 17-60 0-60 0-97 3-38 10-13 7-92 0-89 0-00 7-30 6-94 1.93 Tabeli št. 7 človek prav za prav težko verjame, je pa vendarle resnična. Med otroki osnovnih in meščan skih šol slovenskih mest je torej 451 otrok, ki redno uživajo vino ali žganje. Od teh je 285 moških in 166 ženskih. Na prvi pogled te številke presenečajo, toda to potrjuje tabela št. 8. Razširjenost alkohola med učenci osnovnih in me ščanskih šol v šolskem letu 1936./37.: Mesto, oziroma pokrajina Ljubljana Gorenjska: Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Kranj Dolenjska: Novo mesto, Krško, Črnomelj Štajerska: Maribor, Celje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Laško Prekmurje : Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer Skupaj . . . 1 Število otrok v šolah dečkov 3.987 1.035 850 4.649 996 11.517 deklic 4.044 1.045 785 4.968 869 11.711 skupaj 8.031 2.080 1.635 9.617 1.965 23.228 Rednih pivcev alkoholnih pijač meščanskih Šol deč. 33 7 50 145 50 285 deklic 8 3 55 67 33 166 skupaj 41 10 105 212 83 451 °/o pivce v 0-49 0-48 6-42 2-20 4-22 1-93 KRONIKA V pogledu rednih pivcev prednjačijo ona mesta, ki imajo izrazit vinski okoliš in ki so po obsegu in šte vilu manjša. Če bi tu mogli ugotoviti še šolske uspehe in sploh življenjske uspehe teh otrok, bi bila ugoto vitev brez dvoma velikega pomena. Verjetno pa je, da šole itak same zasledujejo duševni in telesni raz voj otrok — rednih pivcev alkoholnih pijač in bodo te ali one tudi eventualno lahko izpolnile te podatke. Da pa pomenijo te številke v pedagoškem, zdravstve nem, gospodarskem, socialnem in prosvetnem pogledu neprijetno dejstvo, je gotovo samo po sebi umljivo. Tem otrokom bi morale občine v interesu svojih obča nov posvetiti vso pozornost. Če primerjamo tabelo št. 7 s tabelo št. 1, nam po stane slednja takoj umljivejša. V prvi je pokazana nagnjenost mladine v celoti k uživanju alkoholnih pijač, dočim nam tabela št. 7 že deloma, obenem z dejanskim stanjem pokaže tudi že rezultat te inkli- nacije mladine k alkoholu. Sporno pri gornjih navedbah rednega uživanja al koholnih pijač bi utegnilo biti merilo, po katerem smo otroke ocenjevali. Toda vsi upoštevani so se oce njevali po lastnih izjavah in daljšem opazovanju in smo upoštevali samo one, ki redno uživajo alkoholne pijače. Množina zaužitih alkoholnih pijač sicer ni na vedena, ker pri tej statistični analizi niti ni nujna. Gotovo je, da je pri enih večja, pri drugih pa manjša. Saj s stalnim uživanjem postane potreba, ki tudi raste in doseže mnogokdaj visoko merilo. Dalje je pripomniti še to, da je rednih pivcev ve čina v osnovnih šolah in manj v meščanskih. Morda bi bilo v zvezi s tem treba opozoriti na eventualno dejstvo, da k temu, bodisi direktno ali indirektno, hote ali nehote, mnogo pripomore vpliv šole. Vse kakor pa te številke še vedno pomenijo pereče peda goško vprašanje ne samo na kmetih, marveč tudi v mestih. Tako bi nam bilo te ugotovitve še izpolniti s po datki, kaj pijo otroci in zakaj pijo? Glede prvega vprašanja ni zadrege. Pijejo pač vse alkoholne pijače, prednjači seveda vino, pivo in žganje. Glede drugega vprašanja pa morajo gotovo obstojati neki vzroki. Alkoholizem v splošnem se danes smatra kot socialen pojav. Nekateri ga označujejo tudi kot socialno bole zen. Do neke mere bi ga morali kot takega smatrati tudi pri mladini. Pri Slovencih se da nagnjenost k Novo mesto: Mej vrti (del nekdanje ulice sv. Jurija) alkoholizmu razlagati na dva načina. Po prvem na činu bi nam bilo utemeljevati uživanje alkohola z dednimi nagnjenji, pri čemer pa nimamo v mislih samo podedovan j a iz roda v rod, to je psihološkega razvoja slovenskega naroda, marveč tudi gospodarski in socialni razvoj, ki tudi kaže dedne znake, in morda celo najvidnejše, ravno v alkoholizmu, če se čuje, da je ta ali oni rod »zapit«, kar znači, da je degeneriran po alkoholu, potem lahko z nekako isto logiko izva jamo te zaključke z ozirom na razvoj gospodarskega in socialnega reda. Na žalost se pri Slovencih tudi lahko govori o zapitem gospodarstvu in o neurejenih socialnih razmerah v gotovih predelih dežele, kar znači, da je gospodarski in socialni razvoj degeneriran. V tem prvem primeru moramo smatrati alkoholizem kot tisti vzrok, ki je povzročil biološko in gospodar sko degeneracijo. V drugem primeru pa moramo ute meljevati uživanje alkoholnih pijač s stališča eko- nomsko-determinističnih principov, kar bi več ali manj negiralo prvi rasno-biološki princip. V tem drugem načinu bi morali iskati krivca za alkoholizi- ranost slovenskega rodu v razmerah, v katerih živi, to je v krivičnih, slabih in podobnih. Toda z isto pra vico bi lahko jemali v obzir tudi dobre socialne raz mere. Danes se namreč zelo rad omenja drugi način. Toda prav toliko dokazov, kolikor jih imamo za drugi način, jih imamo tudi za prvega. Temeljitejših naj- brže še več. V kvantiteti je morda tudi nekoliko raz like, v kvaliteti pa prav gotovo nobene. Tudi za raz pravljanje s socialno medicinskega stališča nimamo na razpolago potrebnih in verodostojnih podatkov ali rezultatov. Zato sta danes z isto upravičenostjo na dnevnem redu »degeneracija (biološko) slovenskega rodu po alkoholu«, kakor tudi »Slovenci se opijajo zato, ker se jim krivica godi«. Razpravljati o teh stvareh na tem mestu ni opor- tuno. Ne spada več v to razpravo. Toda z ozirom na dosedanjo statistično analizo že lahko ugotovimo, da segajo, ali bolje, se pojavljajo vsi simptomi degene- racije po alkoholu ne samo na kmetih, marveč že v izdatni meri tudi v mestih, to je slovenskih kulturnih in gospodarskih centrih. Odgovornosti za vse to, kar je, in predvsem vse to, kar bo, ne nosi mladina, odgovorni so pač oni, ki so zanjo dolžni skrbeti in ki so jo dolžni zaščititi. Novo mesto : Hiše na Bregu za frančiškanskem samostanom (Šolska ulica). V ljudski govorici Caparski breg Foto C. Skebe KRONIKA 143