Poštnina platana v gotovini Štev. 136 F hjubljani, v tor eh, 17. junija 1941-XIX !Leto VI« IskljnSna pooBlaSčenka za oglaSevanje italijanskega in tujega | Uredništvo In apravai Kopitarjev# 6, Ljubljana. 1 Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza itaiiana izvora: Unione Pubblicita Itaiiana S. JL, Milano. | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Labiana. | ed estera: Unione Pubblicita Itaiiana S.A* Milano. Odmev zgodovinskega dogodka v Benetkah Izjave hrvaškega zunanjega ministra o pomenu hrvaškega pristopa k trojni zvezi Zagreb, 17. junija, s. Hrvaški zunanji minister dr. Lorkovič, ki se je včeraj vrnil iz Benetk, je sprejel zastopnike tujega tiska ter jim dal naslednjo izjavo: Pristop Hrvaške k trojni zvezi je dogodek največjega pomena za Hrvaško, ki je komaj po dveh mesecih državne samostojnosti postala Član te družbe držav. V tem je pomen slovesnega obreda v Benetkah ter navdušenega sprejema, ki so ga oblasti in italijanski narod pripravili poglavniku in njegovemu spremstvu. Za mlado državo, kakor je naša, je vse to dosti ■važnejše, kakor za katero drugo, ker predstavlja posvečenje, ki nam bo dovolilo sodelovati v novem evropskem redu. Po besedilu pogodbe o trojni zvezi more Hrvaška računati na varstvo vseh držav, podpisnic pogodbe. Prepričani smo, da bo listina, podpisana v Benetkah, pomagala k ustalitvi razmer v južno-vzhodni Evropi, ker so odstranjeni vsi elementi, ki so tvorili ognjišče nemira in ker se svobodni narodi vežejo med sabo. _ Lahko je razumeti, da Anglija take Hrvaške ne bo priznala. Zaradi tega je tudi lahko razložiti napade londonskega radia proti Hrvaški. Anglija noče priznati naše stvarnosti, temveč meni, da je stvarna utvara, ustvarjena po njeni volji. Sicer pa bi se mi morali samo kesati, če bi bilo drugače, zakaj očitali bi nam lahko, da ne gremo po pravi poti. Komaj sta pretekla dva meseca od kar živi neodvisna hrvatska država, pa je ta država že sklenila naslednje mednarodne pogodne: priznanje neodvisne Hrvaške po Italiji in Nemčiji, razmejitvena pogodba, politične m razmejitvene pogodbe z Italijo, pogodba o končni ureditvi meja z Nemčijo na Vzhodu, krona vseh teh pogodb pa je bil pristop k trojni zvezi. Minister je svoje izjave zaključil z bese- »Hrvaška je zvesta prejetim obveznostim. Zaradi tega so podpisnice trojne zveze lahko prepričane, da bo Hrvaška zvesto izpolnila ob- veznosti, katere je sprejela s pristopom k zvezi. S pristopom k trojni zvezi si je Hrvaška dobila poroštvo za lastno varnost in neodvisnost v tako obsežni meri, da to izključuje sleherno ogražanje. Hrvaška se bo pokazala vredna zaupanja, katerega je dolžna.« Vsi hrvaški listi še naprej dajejo kar naj- veejega poudarka zgodovinskemu dogodku v Benetkah, prinašajo obširna poročila in zlasti na vidnih mestih govor grofa Ciana in poglav-nika Paveliča. Izražajo zahvalo vsega hrvaškega naroda, zlasti Italiji, po katere zaslugi in volji so Hrvatje prišli do položaja, v katerem so danes. Vladar ter bolgarski kralj v Firenci Firence, 1? junija, s. Včeraj popoldne (ta z avtomobilom dopotovala iz San Rossora v Fi-renze Kralj in Cesar ter bolgarski kralj Boris. Napotila sta se v palačo Pitti, kjer sta obiskala kneza in kneginjo Piemontsko ter vojvodino d'Aosta. Vladarja sta r— kako uro odpotovala v San Rossore. w ' % :fWl j 'J J® k? mSmm Duce sprejema Visokega Komisarja Ekse. Graziolija in sosvet Ljubljanske Pokrajine Vojno poročilo št. 376 Obsežen angleški napad pri Sollumu odbit s hudimi izgubami Rim, 17. junija. Uradno vojno poročilo 367 Pra'severna Afrika: Sovražnik, ki je več dni pripravljal napad, je včeraj sprožil ofenzivo na bojišču pri Sollumu. Povsod je bil sovražnik odbit z veliki izgubami. Bitka se nadaljuje. Italijanska in nemška letala so večkrat napadla pristaniške naprave v Tobruku, utrdbe in barake ter* druge take naprave v utrdbi. Naše Spopad med francoskim in angleškim vojnim brodovjem ob sirski obali Viehy, 17. junija, s. Uradno sporeklo vichyj-ske vlade pravi, da so francoska vodna lema predsnočnjim izvedla silovit napad na ang pomorske sile, ki so križarile vzdolz sirijske obale. Pred Saido (Sidonom) je bil sovražnikov rušilec zadet in se je vžgal, neki drugi rušilec pa je bil poškodovan. V prvih včerajšnjih jutranjih urah so francoske vojne ladje prišle v etik z nekim angleškim pomorskim oddelkom, ki sta ga tvorili dve križarki ter štirje rušilci. Na francoski strani ni bilo nič izgub. Francoski državni podtajnik za letalstvo general Bergeret, je bdi imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih letalskih sil v Siriji. Novica, da bi bili Angleži obkolili Aleppo v severni Siriji ter od tam prodrli do obale Sredozemskega morja, ne odgovarja resnici. Zanikana je bila že 13. in 15. junija. Nemška izjava o vojaškem sodelovanju s Francijo v Siriji , Berlin, 17. junija, s. Na vprašanje tujih časnikarjev, ali je mogoče akcije nemških bombnikov blizu sirijske obale spravljati v zvezo z morebitnim vojaškim sodelovanjem med Francijo m «tnv-Čijo, so na pristojnem nemškem mestu povedali, il v najkrajšem Berlin, 16. junija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo je danes objavilo naslednje vojno poročilo: V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju je letalstvo doseglo nove uspehe. V zahodnem Atlantiku, in sicer v 6meri proti Gibraltarju, so letala napadla močno zastražen ladijski sprevod in uničila 5 tovornih ladij s skupno 21.000 tonami. V vzhodnem deta Sredozemskega morja so nemška bojna letala pod vodstvom stotnika Kloe-veja zelo uspešno napadla skupino angleških bojnih ladij. Letala so potopila lahko križarko, in sicer s 4 bombnimi zadetki težke vrste in so poškodovala še eno težko križarka Druga nemška bojna letala so na otoku Cipru napadla uspešno več letališč. Sovražni poskusi za polet nad zasedeno ozemlje so se ponesrečili. Lovci so sestrelili tri angleška napadalna letala, dve angleški bojni letali pa je sestrelila pomorska edinica. Sovražnik je ponoči na mnogih krajih zahodne Nemčije metal rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Ponekod je bilo nekaj škode na stanovanjskih predelih. Nočni lovca so sestrelili dve angleški letali. Prd obrambi pred sovražnimi letalskimi napadi se je zlasti odlikoval mornariški stražni čoln pod poveljstvom poročnika Hedberga, ki je sestrelil štiri sovražna letala. Izredno zasedanje sobranja Sofija, 17. junija, s. Bolgarski parlament ie bil sklican na izredno zasedanje za konec tekočega meseca. Na zasedanju bodo razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na priključitev novih ozemelj, sprejel pa bo tudi več zakonskih odredb finančnega ministra. Tretji letalski napad na Haifo Berlin, 17. junija. 6. Tukaj pripominjajo, daje bil tretji letalski napad na Haifo v Palestini zelo učinkovit. V polno so bili zadeti neštevilni objekti, med njimi tudi pristaniške naprave, zaloge goriva in ladje. En rušilec je bil težko zadet. Predvčerajšnjim je nemško ktatetvo napadlo v drugo otok Ciper. Zadeti so bili različni važni objekti, pomembni za vojsko in industrijo. Berlin, 17. junija, e. V tukaj krogih ne potrjujejo govoric, da bi času sklican nemški državni zbor. Težave z mlekom v Angliji Rim, 17. junija, s. Angleški prehranjevalni minister lord woolton ie imel radijsko predavanje, v katerem je pozval Ameriko, naj pošlje večje količine mleka za angleške otroke. Navzlic strogi omejitvi porabe je v Angliji nastopilo pomanjkanje mleka. Za bližnjo zimo so izgledi zelo majhni, kajti angleški kmetijski minister je rekel, da bo treba okrog 170.000 krav zaklati, ker primanjkuje sena. Velike poplave v Indiji Bangkok, 17. junija* s. Kakor poročajo iz Kalkute, ie prišlo v Srednji Indiji in v pokrajini Assan do velikih poplav. Samo v okraju Malapar je utonilo 106 ljudi, 7500 hišic se ie zaradi vdora vode podrlo. V Assanu je 20^)00 ljtvdi moralo zapustiti svoje domove, če si je hotelo rešiti življenje. Japonsko-francoska trgovinska pogodba Tokio, 17. junija. 6. Včeraj sta hili dve seji kronskega sveta, na katerih so obravnavala vprašanje trgovinskih pogajanj, ki so bila nedavno zaključena med Japonsko in Indokino. Na obeh sejah je govoril zunanji minister Macuoka, ki je poudaril, da je nova trgovinska pogodba uredila trgovinske odnošaje med obema državama na trdnih temeljih in s tem se je v mnogočem razjasnilo stanje v Vhzdoni Aziji. Razprava proti romunskim upornikom končana Bukarešta, 16. jun. lp. Razprava proti januarskim upornikom je končana. Horia Sima in niegovi pomagači, ki so zbežali v inozemstvo, so bili v odsotnosti obsojeni na dosmrtno robijo. Drugi so bili oproščeni, med njimi tudi bivša ministra Creceanu in Braileanu. Bivli policijski prefekt Ghica je bil obsojen na 15 let robi je. bivši zunanji minister na pet let robije, bivši notranji minister Petroviescu na sedem let in bivši glavni ravnatelj v notranjem ministrstvu Biris na 10 let robije. Vesti 17. junija Predsednik slovaške republike Tiso je Paveliču poslal čestitke in voščila ob pristopu Hrvat-ske v trojno zvezo. Zastopnik španskega zunanjega ministrstva Sando vel je včeraj sporočil tujim časnikarjem, da misli Španija v kratkem priznati hrvat- sko državo. Predsednik Združenih držav je odložil potovanje v Boston zaradi nenadne obolelosti Nemški poročevalski urad javlja, da so angleška letala včeraj zbila nad Rokavskim prelivom tudi letalo nemškega Rdečega križa, ki je hotelo iti reševat jionesrečence s sestreljenih letal. Nemški tisk to dejanje zelo obsoja. Potovanje po Ljubljanski pokrajini - svobodno Z ukrepom Vis. Komisarja niso več potrebni posebni potni listi varnostnih oblasti Ljubljana, 17. junija. Tiskovni urad Visokega Komisariata razglaša: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da izgubi s 16. junijem veljavo odredba o obveznosti potnih listov za potovanje na področju Ljubljanske pokrajine. • Nova odredba Eksc. Visokega Komisarja prinaša veliko olajšavo v življenje prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Potovanje na področju Ljubljanske pokrajine je poslej svobodno, ni vezano na noben potni izkaz in s tem znatno olajšano. Odredba Visokega Komisarja pa je prepričevalen dokaz, kako hitro so se razmere v naši pokrajini pod njegovim modrim vodstvom uredile ter normalizirale, pa tndi dokaz njegovega popolnega zaupanja v razsodnost prebivalstva. Naši ljudje bodo z velikim veseljem in razumevanjem sprejeli odredbo Visokega Komisarja v zavesti, da so si njegovo zaupanje s svojim dosedanjim vedenjem zaslužili. Prepoved plesnih zabav Tiskovni urad Visokega Komisarijata javlja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v skladu s položajem v drugih pokrajinah kraljevine odločil, da se prepovedo plesne zabave v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini • To odredba Visokega Komisarja je nedvomno popolnoma na mestu. Pri nas in okrog na« se dogajajo dogodki, ki zahtevajo resnosti in zavesti, da je treba biti pripravljen na žrtve. Čas je malo primeren za zabavo in za plese. Odredba bo nedvomno naletela povsod na odobravanje in na ugoden sprejem. Koncert Glasbene Matice ljubljanske Prenašale so ga vse radijske oddajne postaje ElAR-ja Pevski zbor Glasbene Matice in Orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnožena s člani Ljubljanske Filharmonije, sta priredila sinoči koncert, na katerem je sodeloval tudi rektor Glasbene akademije v Ljubljani pianist prof. Anton Trost. Dvorana je bila dobro zasedena. Koncerta se je udeležil tudi Eksc. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazio- 1 i s svojo soprogo, Eksc. general Robotti, poveljnik armadnega zbora v Ljubljani, divizijski general Orlando in zastopniki Vojske, kulturnih ustanov in drugi odjični gostje. — Program koncerta Glasbene Matice je_obsegal v prvem delu skladbe Jakoba Gallusa iz šestnajstega stoletja. Zbor Glasbene Matice je izvajal pod dirigentom g. Mirkom Poličem »Pater no-ster«, »Ave Maria*. »Laus et perennis gloriac, »Vae nobisc, »Pueri concinitec, »Adulescentulus sum egoc, »Planxit David rex Absalonc, »Al-leluia! Cantate Domino*. Zbor Glasbene Matice, ženski, moški in mešani je boljši, kakor je bil nekaj let nazaj. Včeraj so bili najboljši basi in alti; tenor še vedno ne more priti do homogene zlitosti, sopran je v posameznicah tu pa tam rezek v višinah. Zbor je izvedel najboljše »Ave Maria« in »Planxit David rex Absalon«. V ostalem odlikuje zbor lepa in jasna izgovarjava. Ne moremo pa trditi, da je bila Gallusova glasba vedno lepo podana in bi odgovarjala slogovni značilnosti, polifonski svojstvenosti. Dirigent g. Polič se je opiral pri interpretacij na romantično pojmovanje oblikovanja. — Gallus zahteva jasne in izdelane linearnosti, ne prenese kratkih s prepogostimi, občutnimi oddihi v neko drobnost oslabljenih fraz, ki zahtevajo svoje zaključenosti. Točno je treba upoštevati pri Gallusu ritmični element. Sinkopirana mesta morajo priti do večjega izraza, ki je za Gallusa muzikalno nujen. To smo opazili zlasti pri »Pueri concinite«. »Vae nobis* je zgubila mnogo na svoji lepoti po premočnih poudarkih, sunkovito izražena skladba, s premalo finejšega dinamičnega niansiranja je učinkovala neprepričljivo in neiskreno. Prislovni »Cantate Domino* ni mogel priti do močnejše veljave; premalo muzikalna dosledno izpeljan je vplival razrahljano in suho. Gallusova glasba je za sodobno pojmovanje težka in zahteva tem večje koncentracije in pazljive ter skrbne oblikovanosti. Drugi del koncerta »Concerto da chiesa« italijanskega skladatelja E Felice dall’Abaco, Antona Lajovica »Pesem jeseni«, ki smo jo slišali že pod dirigentom g. Zebretom na koncertu slovenske sodobne glasbe, ter L. M. Škerjanca »Koncert za klavir in orkester«, zelo dobro delo, ponlo kontrastnih vzgonov, dobro instrumenti-rano, lepo zveneče; lep je klavirski del, ki ga je izvrstno oblikoval rektor g. Trost, brez dvoma naš najboljši pianist visoke kulture. Inter- tretiral je to delo — kakor ostali dve — gosp. kerjanc sam zelo dobro. To najnovejše njegovo delo predstavlja višek njegovega ustvarjanja, za našo kulturo pa dragocen donesek. Orkester je bil dobro pripravljen in je lepo podajal v igri vse tri skladbe. Morda je dirigent vzel nekoliko prehiter tempo pri Lajovčevi »Pozni jeseni*. Od tej priliki smo z orkestrom v letošnji sezoni prvič zadovoljni. Ta je tudi koncert najbolj dvignil in mu dal najresnejše lice skrbne priprave in mo^eiše muzikalne obli-kovalnosti. E. I. A. R. Radio Ljubljana Torek, 17. junija 1941-XIX. 7.30 Vesti v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. — 8.00 Po odmoru napoveda časa. — 8.15 Vesti v italijanščini. — 12.30 Vesti v slovenščini. — 12.45 Pesmi in popevke. — 13.00 Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15 Poročilo Glavnega stana Oboroženil Sil v slovenščini. — 13.45 Orkestralne točke. — 14.00 Vesti v italijanščini. — 14.15 Orkestralna glasba. — 14.45 Vesti v slovenščini. — 17.15 do 18.00 Orkester Angelini. — 19.30 Vesti v slovenščini. — 19.45 Raznovrstna glasba. — 20.00 Napoved časa, vesti v italijanščini. — 20.20 Opazke k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Slovenska glasba. — 21.15 Raznovrstna glasba pod vodstvom mojstra Pragna. — 21.50 Pogovori v slovenščini. — 22.00 Orkester Strappini. — 22 45 Vesti v slovenščini. Sreda, 18. junija: 7.30 Poročilo v slovenščini. — 7.45 Pisana godba. — 8.15 Vesti. — 1290 Poročila v slovenščini. — 12.45 Slovenska glasba. — 13.00 Napoved časa — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo v sloveiščini. — 13.80 Orkester. — 14.00 Poročila. — 14.15 Orkester. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Operetna glasba. — 19.00 »Govorimo italijanski« Poučuje profesor dr. Stanko Leben. — 19.80 Poročila v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20.00 Napoved časa in radijska poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Operetni spevi. — 21.15 Filharmonični zbori. — 21.35 Orkester. — 22.00 Poročila v slovenščini. — 22.20 Slovenska glasba. — 22.45 Poročila v slovenščini. Naročajte In širite »Slovenski dom«! Modernizacija prometa Ljubljana, 17. junija. Po mestu se pojavljajo nove prometne tablice. Vsako količkaj važno cestno križišče jih je kar polno. To so lično pobarvani leseni količki, na kav terih so pritrjene množice podolžnih modro pobarvanih tablic v obliki pušck, tako, da tujec ve in zna kam naj krene po najbližji poti, da pride v določeni kraj zunaj mesta. Deloma so ti napisi v italijanščini, deloma v slovenščini, n. pr. Verco-nieo (Vrhnika), Codelievo (Kodeljevo), Vic (Vič), Longatico (Logatec), Cocevie (Kočevje), Seoflka (Škofljica) itd. Poleg teh napisov, 90 pa tudi točno označili s posebnimi puščicami krožno ali tranzitno cesto skozi mesto, da razbremenijo lokalni promet po mestu ter tako prihranijo središču mesta ves prah ali pa tudi blato. Ves avtomobilski promet poteka sedaj skozi mesto le po stranskih manj obljudenih cestah. Razen tega skrbe za točno izvrševanje teh predpisov po mestu še posebne 6traže kaTabinerjev, ki poleg prometne policije skrbe za ves red v prometu. Središče mesta tako niti ne čuti velikega prometa skozi Ljubljano. Sploh so se pa okupacijske oblasti silno resno lotile že takoj po zasedbi naših krajev vse ureditve prometa, tako da smo lahko Ljubljančani v zavesti, da smo v dobri prometni šoli, kar je pa nam zopet samo v korist. —mik. Zadnja javna produkcija šole Glasbene Matice v tekočem šolskem letu bo jutri, v sredo ob H na 7 zvečer v Mali filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci naslednjih članov učiteljskega zbora šole Glasbene Matice: Bradač Zorke, DemovSek Emilije, Gregorca Julija, Ivančiča Avgusta, Launa Vaclava, Lipovšek Pije, Pfeiferja Leona, Staniča Frana, Šonca Viktorja, Štrukelj Milene tn Osterc Marte. Ravnateljstvo vabi starše in vse glasbo ljubeče občinstvo, da v velikem številu poseti jutri to produkcijo. Podroben spored se dobi ▼ Knjigami Glasbene Matice. Odlok Visokega Komisarja o odpravi omejitve izplačil pri denarnih zavodih v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil, glede na komisariatski naredbi z dne 29. aprila 1941-XIX, it 12 in z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, s katerima je bila odrejena odprava splošnega moratorija ter omejen moratorij za banke in zavarovalnice, in ker smatra za umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu z ukinitvijo odloga plačil, ki jo je omogočil zboljšani položaj denarnih zavodov, pri čemer naj bi se istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini, odreja: 1. S 16. junijem 1941-XIX so ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov po naredbi z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24. 2. Od istega dne naprej se delijo vloge (na knjižice, v tekočem računu itd.) ne glede na čas, kdaj so nastale, pri denarnih zavodih v sledeče skupine; a) vloge a vista, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago; b) vezane vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati s tri ali šest mesečnim odpovednim rokom; c) navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% vseh pologov, pri vlogah, manjših od 50.000 dinarjev pa s 30%, do največ 5000 dinarjev mesečno. 3. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas ▼ celoti ali deloma odpovedati vloge iz črke c) prednjega Šena s odpovednim rokom 3 mesecev, po čigar preteku ima vlagatelj pravico, da * vlogo oziroma s odpovedanim delom vloge prosto razpolaga. Če odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih ▼ prednjem člena, tadi glede odpovedanega dela; če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne poteče ta rok. Velja, da je odpoved preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali z njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka. Navadne vloge iz črke c) člena 2. se morajo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v ve- V treh vrstah... Tndi na Dolenjskem je obdelan vsak košček zemlje. Tudi po dolenjskih mestih in trgih eo ljudje poslušali nasvete časopisov, naj zasade vsako ped zemlje. Površina obdelane zemlje se je s tem znatno povečala. Ker je naboj eksplodiral sta se precej močno ponesrečila brata Vinko in Anton Tratnik, doma iz Jutrskega sela pri Novem mestu. Zdravita se v bolnišnici usmiljenih bratov. Toča je klestila po Vipavski dolini. Debela zrna toče bo oklestila trte in sadno drevje. Škoda je velika. Z rezultatom 1:0 je zmagala Venezia rimsko Romo in sd s tem priborila italijanski pokal, za katerega so se borili najboljši italijanski nogometni klubi. S tretjega nadstropja je padel in se ubil. Pri nekem delu je padel z okna tretjega nadstropja v Kobaridu Anton Skočir. V znaui litijski gostilni »Pri Urški« je sedaj urejen takoimenovani »Nemški dom« v katerem se zbirajo Nemci. Prevzeta gostilna je bila prej last Pleničarja. Kakor poroča nemško časopisje bodo pod Ljubeljem izvrtali predor in tako omogočili varnejšo pot preko Karavank. Tudi na Ljubelj že popravljajo razrušeno cesto in pri delih je zaposlenih nekaj sto delavcev. S predorom se bo uresničil prvi tozadevni načrt, ki ga je že Dred več kakor 300 leti ustvaril Valvazor, Vreme je kar naprej muhasto Ljubljana, 17. junija. Vreme se^ kar noče ustaliti, vedno in vedno se ponuja dež. Ni ga dneva, da ne bi porosilo izpod neba, če ne pada že pošteno dež. Tudi vče-čaj je bil takšen dež, kakršne imamo sploh zadnje tedne. Dopoldne je sicer sonce od časa do časa pokukalo med oblaki in prijetno prigrelo, pa se je zopet skrilo. V sredi popoldneva pa so se od severa pripodili oblaki in začelo |e pošteno deževati. Tokrat se je navada, da pride deževno vreme samo od juga, postavila na glavo. Za izjemo je težke oblake prinesel sever. In postalo je tudi pošteno hladno, tako kakor v prvih jesenskih dneh. Tudi Čez noč se nebo ni zjasnilo. Danes zjutraj je nad mestom ležala gosta megla. Bila je tako gosta, da je iz nje celo rosilo. Kot vse kaže, pa se za meglo spet skrivajo oblaki in s soncem spet ne bo nič. Skratka: vreme je muhasto, nestalno, hladno, tako niti malo ni podobno junijskem dnem. zane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po črki b) istega člena. 5. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vloge a vista. 6. Obrestno mero za posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveze hranilnic in iz enega odposlanca, ki ga določijo združne zveze. Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je obvezna za vse denarne zavode. 7. Do vštetega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji naznaniti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Če tega ne naznanijo, se uvrste vloge v skupino c) člena 2. (navadne vloge). Vsekakor se uvrste v to skupino vloge, nastale pred 15. aprilom 1941-XIX, z izjemo tistega njih dela, s katerim je mogel vlagatelj razpolagali na podlagi členov 1. in 4. naredbe z dne 14. maja 1941-XIX, št 24, v kolikor vlagatelj tega dela »' dvignil. 8. Z izjemo Hranilnice Ljubljanske pokrajine, ki bo opravljala izplačila v mejah, dolo-čenih za redne denarne zavode, se za prvo uporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplačil iz navadnih vlog po črki c) člena 2-, omenjenih v drngem odstavku prednjega čle‘ na, za hranilnice, urejene z uredbo z dne M-novembra 1938, za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 193?, in za Državno hip®" tekarno banko z 10% pologov, za vloge, manj' še od 25.000 din pa z 20% do največ 2500 din* 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera pri denarnih zavodih nespremenjena. 10. Odložitev odkupovanja in dajanja p°" sojil na police življenjskega zavarovanja, fc' dane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do vštetega 31. julija 1941-XIX. Vendar se smejo dajati posojila kolikor so potrebna za pla' čilo dospelih premij, a tudi v višji izmeri d° polovice zneska, ki bi se dal na podstavi vplačanih premij dobiti za odkup na dan izdaje te odredbe, toda največ 5000 din na vsako polico. 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena 1. naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št. 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino i11 industrijo bivše jugoslovaske države z dne 12. novembra 1940., št. 35332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940., št. 40282, Zadružno gospodarsko banko in z dne 5. marca 1941., št. 5701, za Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo tudi v veljavi odredbe, izdane na podstavi uredbe z dne 23. nov. 1904., št. 41032/K, 0 zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in z dne 23, novembra 1904., št. 81.070/V, o zašKU kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, kakor tudi banska uredba z dne 12. aprila 1941 za Poštno hranilnico. > , 12. Vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se razveljavljajo. Ljubljana, dne 14. junija 1&41-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Na bojišču ob vzhodnem delu Sredozemskega morja so borbe spet oživele Berlin, 17. junija, s. V dopolnilo predvčerajšnjega nemškega uradnega vojnega poročila, ki poudarja ojačitev napadalnega delovanja na vsem odseku Vzhodnega Sredozemskega morja, pravijo tukaj, da hočejo Britanci s poskusom, da bi preprečili svojo lastno obkolitev, dvigniti svoj težko prizadeti ugled. To jasno dokazujejo napadalni poskusi tako na severni kakor tudi na jugovzhodni afriški fronti. Od Solluma poročajo o močnem sovražnikovem napadalnem poskusu, ki pa se j0 ponesrečil ob odporu nemško italijanskih čet Uničenje 60 oklepnih vozil dokazuje, kako močan je bil ta odpor. Med bojem so nastopila tudi strmoglavska letala. Napad na Sirijo je zahteval od Angležev, da so zaposlili precejšnje sile svoje mornarice, ki tvori sedaj tarčo za napade nem; škega letalstva, ki budno čuva tudi nad temi deli morja. 13. junija so nemška letala prvikrat na morju blizu Beyrutha napadla angleško brodovje-15. junija je prišlo do drugega napada. V Berlinu pravijo, da je treba v tem najti razlago z® govorjenje londonskega radia, češ da Nemci sodelujejo v bojih v Siriji. Napadi se razvijajo * oporišč, ki so Bi jih v zadnjem času priborili Italijani in Nemci, prav tako pa so se napadi začeli tudi proti otoku Cipru, kjer so bombe padle na letališča in na vojaške in industrijske naprave. d^ar VVallare: Na severf potepuh! Tudi ona je Robina zelo pozorno ogledovala in odkrito priznala, da je c izpremembo mnogo pridobil. Rekla je tudi, da je nekoč videla njegovo sliko v časopisu. Robin pa o tem ni hotel nič slišati in Je skušal obrniti razgovor v drugo smer. Oktober pa je vztrajala. »Kje pa? Skušajte se spomniti, miss Ellen.« »Bil teni nekoč kandidat za predsednika Združenih držav,c je namesto nje odgovoril Robin. »Ne govori vendar neumnosti!... Kje ste jo videli, miss Ellen?« Toda ml9S Ellen se ni mogla več spomniti. Ko je odšla pripravljat kavo, je Oktober skušala od Robina izvedeti resnico. Radovednost ji ni dala miru. »Ali Je res bila tvoja slika kdaj v časopisih?« ga Je vprašala. »Mr. Robin Leslie Beausere, znani Član kluba tn družabnik. Sam se lahko skrije pred menoj. Kamor koli grem, poročajo časopisi: Mr. Robin Leslie Beausere Je dospel v našo mesto z luksuznim tovornim vlakom.« »In vendar je miss Ellen videla tvojo sliko,« je vztrajala Oktober. »Mogoče kakšna temna zadevščina. Pod sliko Je mogoče stal naslov: Ujet v neki staji. Obsojen na šestdeset dni zapora zaradi motnje nočnega 'nirn.t »Zakaj se norčujeS?« »Dobro; povem tl resnico.« Sklonil se je k njej čez mizo. »Z dr. Soithovim mazilom sem bil ozdravljen revmatizma.. .< »Niti besedice ne spregovorim več b teboj,« Je Jezno vzkliknila in pogledala vstran. »Ootovo tiči za to stvarjo kaj sramotnega.« »Prav imaš, tetka!« Miss Ellen je prinesla kavo in Ju pustila sama. Preden je odšla je še rekla Robinu: »Odprla sem pisalno mizo in položila na divan blazino in odejo, v »lučaju, da bosta hoteli spati tukaj.« »Kako je postrežljiva in obzirna,« je pripomnil Robin, ko je zapustila soba Sedaj se ni več šalil. »Mogoče Je, da bova ostala tukaj več dni; vendar pa morava biti pripravljena vsak hip, da izgineva.« »Sedaj ti bo mnogo lažje, ko imaš obleko.« On pa je zmajal z glavo. »0 tem nikakor nisem prepričan. Vse je odvisno od tega, kako daleč se je Rdečebradec odpeljal z onim tovornim avtomobilom. Zelo verjetno se mi zdi, da se nista peljala zelo daleč.« »Kdo pa Je prav za prav Rdečebradec?«- Robin se Je nasmehnil. Oktober si je morala priznati, da je bil, ko se je smehljal, še posebno lep. »Znamenit razbojnik. Neki potepuh ml je o njem pripovedoval, da je v Chicagu zelo dobro znan, da mu Je policija bila za petami in se je zato umaknil. Rdečo brado si Je nadel le zato, da bi ga detektivi ne prepoznali. Z Lennyjevo pomočjo je že marsikaj opravil. Pred dvema letoma sem se z Lennyjem srečal v Columblji. Imela sva majhen prepirček, ker ml Je med spanjem hotel odnesti škornje, pa Jo Je poSteno skupil. Kar se RdečMiradca tiče, se bo nekoč, upam prav kmalu, i*tegnila roka pravice po njem in ga posadila na lesen stolček. Elektromonter neke kaznilnice pa bo v zvezi a tem mogel svoji ženi kupiti nov klobuk.« Med pripovedovanjem Jo je opazoval. »Nikakor ne moreš tajiti, da nisi trudna. Bodi torej modra in pojdi v naročje .gospodične Mor-feja‘. Nalašč sen: spremenil spol, ker sem, kakor tem ti že povedal, obairen do skrajnosti.« Nasvet je bil dobrodošel. Oktober ni bila še nikoli v svojem življenju tako trudna. Zdelo se ji je, da je že davno, odkar je zadnjič spalu v trdi postelji v mr. Eimorjevi hiši. Robin ji je začal pripovedovati o svojih potovanjih o ljudeh, ki so ji bili tuji, o puščavi Gobi... To je kraj, kjer se izplača potovati. Poznal je več ljudi, ki bo prav s takšnimi polovanji postali znameniti. Hokeja na primer, ki je peš prepotoval Rusijo, ko je revolucija bila na višku. Mod svetovno vojno pa je čisto brezskrbno potoval skozi Nemčijo. Šel je od enega koncentracijskega' taborišča do drugega in se preživljal z beračenjem. Angleža Lossyja, ki je znal štirinajst jezikov, a ni znal napisati niti svojega imena. In vendar je ta Lossy prepotoval vso dolgo pot iz Kašuiira v Bukarešto peš, brez centa v žepu. Njegovo pripovedovanje jo je izredno zanima- lo, a kljub vsemu premagovanju je zaspala. Mogoče je njegov glas nalašč bil tako monoton... zbudila se je v njegovem naročju, sredi stopnic... Ko jo je prinesel do vrat njene sobe, jo je postavil na noge. Odprl ji je vrata,‘ji vošči! lahko noč In tiho zopet odšel v pritličje. Robin Je govoril resnico, ko ji Je dejal, da mora pisati pisma. Saj bi bil moral že zdavnaj pisati. Eno izmed pisem je bilo celo zelo dolgo-Pisal je čudovito naglo. Kup popisanih listov poleg njega se je vidno večal. Ob desetih mu je miss Ellen prinesla kavo. Zelo se je začudila, ko je zagledala to ogromno korespondenco. »Na koncu vrta Je poštni nabiralnik,« mu ie povedala in natančno opisala kraj, kjer ga najde-Pristavila je še, da pridejo iz Ogdensburga pobira' pisma šele dopoldne. »Zelo verjetno bom 6e noooj odnesel svoja P1" sma v nabiralnik.« , »Ali vam smem prineetl še kakšno okrepi«0. Mogoče čašo vina?« Robinu pa Je bil ljubši Čaj. Povedala mu je, da ima neke posebne vrste čaj, ki Je bil »dr. Ewingtonu< posebno všeč. Bilo je prvič, da je Blišal starčkovo ime. tako znamenito^ime je obdajalo ubogega trpin® * nekakim izrednim sijajem. Robin od tedaj ni m1*11 nanj nikoli drugače, kot na dr. Evingtona. Ob enajstih je Robin končal svoje delo. iskat miss Ellen, da bi jo prosil za znamke. Nase jo je v kuhinji, kjer je pripravljala čaj. Imela je znamke že pripravljene. Predlaga mu je tudi, da sama odnese pisma v nabiralni*-On pa ni hotel o tem ničesar slišati. Bila je krasna noč. Mesec je razlival svojo sr brno svetlobo po molčeči pokrajini. Robin Je počasi korakal proti vrtnim vrat*» » jih odprl in krenil f*roti nabiralniku, ki j® .,, nekaj korakov oddaljen od vhoda. Pritrjen je na vogalnem kamnu dr. Evingtonovega P0®0 «.{ Spustil je pUma v skrinjico In se počasi vra k vratom. Žabje regljanje se je slišalo ia bllžI’-> ^ ribnika. Netopir je sfrčal mimo njegove glav izginil. V daljavi se le slišal ropot tovornesa Kazni zaradi prekrškov obrtnih predpisov Ljubljana, 17. junija. Visoki Komisar, kakor je bilo že svoj čas objavljeno, je v zaščito ljudskih interesov ustanovil poseben policijski oddelek za pobijanje verižništva, navijanja cen in nedovoljene prodaje blaga. Na podlagi ugotovitev tega oddelka so bili prijavljeni mnogi primeri zlorabe maksimiranih cen, dalje prodaje mesa ob brezmesnih dnevih in da niso bile na blagu označene cene. Vsi odgovorni so bili naznanjeni sodnim oblastem v svrho kazenskega postopanja. V težjih primerih pa je Visoki Komisar razglasil naslednje odredbe: 1. Pust Ana, prodaja kruha na Tyrševi cesti izgubi licenco in mora trgovino zapreti, ker je prodajala kruh za 100% dražje. 2. Za 6—10 dni morajo trgovino zapreti: Podboriek Helena, mesarija na Tyrševi cesti. Marjetič Alojzij, mesarija na Poljanski cesti 77. Merkelin Ludvik, mesarija na Tyrševi c. 53. Mlakar Julija, vinotoč, Beograjska ulica 28. Ivanc Marija, mlekarna, Florjanska ulica 10. Ker so prodajali življenjske potrebščine po višji ceni, kakor je določena v ceniku. 3. Za 5 dni morajo zapreti obrate: Gregorc Anton, mesarija na Poljanski c. 81. Lozič Miljenko, gostilna, Gledališka ul 2. Zupančič Magda, gostilna, Gosposvetska c. 8. Ker so prodajali meso v brezmesnih dneh. 4. Za 4 dni morajo zapreti trgovine: Fuchs Alojzij, urar, Židovska ulica 3. Leskovic Ivan, trgovina, Jurčičev trg 1, Šplendel Milka, trg. s čevlji,_ Prešernova ul. 48, ker niso imeli na blagu označenih cen. Razprave proti navijalcem cen na okrajnem sodišču Kakor smo že svoj čas poročali, je sedaj proti navijalcem cen, verižnikom in prekupčevalcem blaga uveden strožji sodnokazenski postopek. Mnogo ovadb je prejelo državno tožilstvo, ki je nato odredilo proti vsem ovadencem po zakonu predpisano kazensko preiskavo. Ovadbe so bile odstopljene pristojnim preiskovalnim sodnikom, ki vodijo sedaj proti °me' njenim osebam natančne preiskave. Ko bodo Kino predstave za vojake Italijanske vojaške oblasti imajo veliko skrb za to. da bi vojakom krajšale čas in jih razvedrile. Prav posebno pa se zavedajo, kolikšnega pomena je prikazovati film, ki^ je ustvarjen z močnim narodnostnim in vojaškim motivom. Ni na skoraj filma, ki bi bil bol.ie izdelan, kakor film. ki Ra pravkar vrte v k nu Matica. Na sporedu je namreč znameniti film, izdelan iz nedavne španske državljanske vojne. Kdo se ne spominja junaškega odpora goien-cev vojaške akademije, ki so se tako pogumno borili v veličastnem Alcazarju na strani zmagovitega generala Franca. Toledskim junakom je posvečen ves film, ki je odlično delo. Zanimanje za ta film je bilo že po bivši Jugoslaviji ogromno in so ga tedne in tedne vrteli v Belgradu in drugih večjih mestih. Končno ie prišel film te dni tudi k nam. Da je film res odličen, priča tudi dejstvo, da je bil odlikovan v Benetkah ob priliki tekmovanja najboljših filmov. Včeraj so si tudi vojaki ogledali ta - film. Prva četa ie pred kino prikorakala ob 10 dopoldne, druga četa je bila pri predstavi popoldne, danes dopoldne bo tretja, popoldne pa četrta predstava. Vojaštvo z velikim zanimanjem sledi junaškim podvigom toledskih junakov. preiskave končane, bo državno tožilstvo proti njim dvignilo obtožnice in jih bo sodil kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča. Na okrajnem sodišču teko kazenske zadeve proti navijalcem cen in verižnikom zaradi prekrši ;rškov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Po sumaričnem seznamu okrajnega sodišča je bilo pretekli teden 17 še tekočih kazenskih zadev proti pekom, mesarjem in drugim obrtnikom, kakor tudi proti nekemu lekarnarju, ki je bil ovaden, da je prodajal po pretiranih cenah neki čaj. Največ prijav je zaradi prestopkov po členu 8 omenjene uredbe in po členu 2, ki vsebujeta kazni zaradi navijanja cen, skrivanja blaga in prodajanja živil nad maksimalno ceno. kakor je bila določena v ceniku Visokega Komisarja. Po seznamu okrajnega sodišča je bilo izrečenih 8 oprostilnih sodb, 4 sodbe pa so vsebovale primerne zaporne in denarne kazni. Proti oprostilnim in drugim sodbam je bilo prijavljenih 9 prizivov na prizivni senat okrožnega sodišča. V 5 zadevah okrajno sodišče še ni izreklo sodbo, ker se nadaljujejo poizvedbe. —d. Velike odvodne cevi polagajo zraven Kazine Ljubljana, 17. junija. Že precej časa je pred Kazino izkopana velika jama. Jama je globoka 6 m. Zaradi tolike globine je bilo potrebno jamo obokati z lesenimi opaži. Od dna te jame so te dni posebni delavci izkopali širok rov v smeri proti Šelenburgovi ulici. Izkopali so rov že do tramvajskih tračnic. Včeraj pa so delavci odkopali lesene kocke na šelenbugovi ulici pred nekdanjo Šinkovčevo trgovino s čevlji. Tudi tu bodo izkopali prav takšno jamo kakor je bila izkopana pred Kazino. Od te jame bodo sedaj polagali odvodne cevi pod hišo, kjer je bila nekdaj omenjena trgovina. Do one strani hiše pa je kanalizacija Šubičeve ulice že izpeljana. Na fa način bo kanalizacija vse Šubičeve ulice končana. S temi deli bo najzamudnejši konec opravil, kar regulacije Šubičeve ulice tiče, končan. Potem bo preostalo delavcem še to, da hišo ob koncu uršulinskega samostana podrejo. Tako bo cesta, ki gre vzdolž kazinskega vrta, zvezana z novo projektirano cesto, ki bo zavila iz Bleiweisove ceste mimo poslopja kvesture in šla čez nekdanji uršulinski vri Ljubljana bo z novo cesto mnogo pridobila, saj bo močno prometna Bleiwei60va cesta neposredno zvezana s Kongresnim trgom. Po zdravniško pomoč so prišli Posestnikov sin Škafar Filip ,doma iz Črne vasi, je imel doma kolo. Lepo je bilo v nedeljo in se je fant vsedel na kolo in jo mahnil po beli cesti. S kolesa pa je kar naenkrat padel in si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. — Dveletna hčerkica Cankar Marica iz Orlove ulice pa je padla tako nesrečno po domačih stopnicah, da je pri padcu dobila poškodbe na glavi. — Posetnikov sin iz Slapa Kočar Srečko je imel v domačem hlevu nekaj opraviti okrog konja. Konj pa ga je nenadoma udaril po gla- vi in mu prizadejal težje poškodbe. — Posestnik iz Dolenjskega Jezera Martinčič Jakob je moral priti v bolnišnico po pomoč, ker ga je v domačem hlevu vol sunil v oko, ki mu ga je precej poškodoval. Vsi navedeni poškodovanci so se zatekli v ljubljansko bolnišnico na zdravljenje. Vegovo ulico »orjejo« Mestna občina je že pred dvema dnevoma obvestila po časopisju lastnike vozil in druge, ki 66 poslužujejo Vegove ulice, da bo cesta začenši od včerajšnjega dne za vsak vozni in tovorni promet zaprta. Včeraj popoldne mestni delavci niso še postavili na obeh koncih ceste posebnih opozoril, da je cesta zaprta. Pač pa so na ulico pripeljali mestni valjar in poseben plug, s katerim orjejo cestno površino, kadar nameravajo kakšno cesto preurediti. Že zgodaj zjutraj so začeli delavci s prvimi pripravljalnimi deli. Vegovo ulico so potem začeli orati s tem posebnim plugom. Za mestni valjar so z debelo verigo priklenili plug. Plug je na dveh manjših masivnih železnih kolesih, ki sta spredaj, dve masivni kolesi pa nosita zadnji konec pluga. V medprostoru so položeni štirje veliki jekleni zobje, ki se uravnavajo tako, kakor to hoče delayec, ki hodi za plugom prav tako kakor kmet za pravim plugom. Z desnico vrti posebno krmilo, s katerim vodi plug kamor hoče. Z levico pa pritisne na posebno ročico, ki j>ostavi potem zobe navpik ali poševno, kakor je to pač potrebno. Zobje potem orjejo cesto. Kakor cestni valjar, tako je tudi plug zelo težak in tudi najtrža cesta ne more biti kos jeklenim zobem. Vso površino Vegove ulice bodo na ta način zorali, za nekaj centimetrov, prav do Napoleonovega spomenika. Cesto bodo znižali v toliko, kolikor jo bodo potem posuli z drobnim granitnim peskom, ki ga bodo polili s smolo. Cesta bo na ta način bolj elastična in za vozila bolj udobna. Z deli bodo pohiteli, kajti cesta je močno prometna, saj vozijo po cesti vsa vozila, ki so namenjena v Trnovo ali pa iz tega dela mesta prihajajo v središče mesta. Kakor smo izvedeli, bodo na ta način tlakovali tudi Emonsko cesto, do križišča Aškerčeve ceste. Tako bo Ljubljana dobila spet lepo noVo asfaltirano cesto, ki se bo pridružila že velikemu asfaltiranemu cestnemu omrežju našega mesta. Prepogosto deževje prekinja dela za gradnjo šentpetrske zapornice Precej časa je že, odkar so začeli kopati v strugi Ljubljanice takoj za šenpetrskim mostom. Kakor je že znano vsem Ljubljančanom, namerava tukaj mestna občina zgraditi veliko zapornico, ki bo omogočala, da bo vodno stanje v strugi tako visoko kakor bo to pač potrebno. Z graditvijo te zapornice pa so bili že od samega začetka križi in težave. Pa ne morda zaradi delavcev, ki jih je dovolj, niti ne zaradi gradbenega materiala, ampak zaradi šmentanega vremena. Načrti so že zdavnaj narejeni, orodje že skoraj rjavi od samega čakanja, kajti izpostavljeno je dežju, barake za delavce so postvljene in vse čaka na začetek del. In začeli so tudi. Pa ne samo enkrat, ampak tolikokrat, da ljudje že kar pravijo, da zapornice sploh nikdar ne bodo dokončane. Tudi pred štirinajstimi dnevi, ko smo imeli v Ljubljani lepo vreme, so z deli hitro začeli, samo da bi bila zapornica čimprej končana. Delavcev je v strugi mrgolelo, stroji so opravljali svoje delo, Črpalke so črpale vodo iz ene polovice struge, ki so jo hoteli uporabiti za dela v drugo. Skratka, je delo šlo od rok. V sredi struge so zbetonirali že velik ovalna nosilec za porniče, v katerega so zabetonirali tudi debele železne drogove. A potem dež, dež, dež... In ponovilo se je vse tisto, kar se je pri gradnji te zapornice že tolikokrat. Z delom so morali prenehata, delavci so samo še lahko gledali, kako jim naraščajoča voda zaliva strugo. In voda je naraščala iz dneva v dan. Sedaj 6e vali že v velikem toku proti vzhodu. Iz narasle Ljubljanice pa štrle le železni drogovi. Ti drogovi in pa barake s stroji lahko potrdijo, da so to velika dela, da pa jih deževje prepogosto prekinja. Ljubljana Koledar Danes, torek 17. junija: Adolf, šk. Sreda, 18. junija: Efrem Sir. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartue, Moste-Zaloška 47. Prva sklepna produkcija Glasbene akademije v korist brezposelnim slovenskim glasbenikom bo drevi ob 19 v veliki filharmonični dvorana. Nastopili bodo gojenci in slušatelji višjih letnikov iz šol raznih profesorjev, med drugimi iz šole rektorja rosta, ravnatelja Betetta, red. prof. Ravnika, izr. prof. Šlaisa in Trostove, doc. Rupla, prof. Škerjanca m Pfeiferja. Kot vstopnina veljajo sporedi po 15 ozir. 10 din, ki so v predprodaji v Matični knjigarni. Na produkcijo, ki obsega zanimiv program, opozarjamo muzikalno občinstvo, zlasti tisto, ki pozorno sledi razvoju našega mladega glasbenega rodu. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 19.30: Torek, 17. junija: Bog z vami, mlada letal Red Torek. Sreda, 18. junija: Žene na Niskavuoriju. Izven, Znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 19. junija: Bog z vami, mlada letal Red Četrtek. Petek, 20. junija ob 15. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Ob 19.30: Via mala. Izven. Znižane cene. Igra Bkupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 14 din navzdoL OPERA Začetek ob 19: Torek, 17. junija: Don Kihot. Red B. Sreda, 18. junija: Baletni večer. Red Sreda. Carburo di calcio Agente esclusivo per le provincie di Lubiana e Fiume del Coniorzio Italiano carburo dl calcia e ferroleghe dl Romaj ING. ETTORE BENVENUTI KV .. Trieste, vi a M. T. Cicerono 2. Telefono 59-72 Indirizzo telegrafico: Carburo Trieste INTERPEUATECI PER OGNI V0STR0 FABBIS0GN0 Kalcijev karbid Izključna agencija za Ljabljaiuko in Ktiko pokrajino Italijanskega konzorcija ca karbid In ieleiov« zlitine v Rimu je s ING. EITORE BENVENUTI S?!; Trieste, via M. T. Cfcerono 2. Telefon 69-72 Telegrafski naslov: Carburo Trieste KliCIte nas kadarkoli nas potrabnjat* ■ CrilAMl importante dltta lombarda acnui- ■ Hterebbe produzioni 10/15 mila oubl annui dispoata anche assoeiarst appnrtando eapitnli. — Scrlvere a Cassetta 127 M. Uulone Pubbllclti Itallana, Milano I EC vaf.na lombardijska tvrdka bi kupila žago, nro- • dukclja 10-15 tisoč kubikov letno, pripravljena tudi združiti se s prinosom kanitala. Pisati na Cassetta 227 M. Unione Pubblicitft Italiana. Milano. Si chiude irrevocabilmente la vendita dei biglietti della Lotteria di Tripoli Acquis!ando un biglietto — che costa 12 Lire (dinari 40) po-t«te diventare milionario e mu tare tutto il corso della vostra vita e 1’ avvenire dei vostri cari. Non Jasciatevi sfuggire la Fortuna. Comperate oggi stesso un biglietto. Dopo mezzanotte šara troppo tardil bo nepreklicno zaključena prodaja srelk za loterijo Tripolis Z nakupom srečke, ki stane 12 li* (40 dinarjev) lahko postanete milijonar in spremenite ves tek svojega življenja in bodočnost svojih dragih. Ne dopustite, da bi Vam sreča ušlal Kupite še danes srečko I Po polnoči bo prepozno I Charlie Chan v San Franciscu »V Nioi? Za vraga, kje pa je ta kraj?« je vprašal nadzornik Flanery. »V Franciji. To je kraj ob Rivieri,« ga je ljubeznivo poučila gdč. Garland. »Vaša služba vam vsekakor ne dopušča, da hi potovali v tujino, gosp. nadzornik, ali ne?« »Nica,« je ponovil Chan. »V tem primeru se je vaša tovarišica pisala Mary Lantelly?« »Da,« je odgovorila igralka. Chan je vzel oba izrezka in ju dal gdč. Morrow. »Ali bi bili tako prijazni in glasno prebrali ta zanimivi članek?« Kakor je dan prej v jedilnici »Hotela Francis« brala izrezek iz časopisa, je to ponovila tudi sedaj: »Kaj se je zgodilo z Marijo La>ntelly? Pred desetimi leti ie neka angleška skupina plesala v gledališču v Nici »Dolarsko princezo«. Vsem je ta večer ostal v spominu. Gledališče je bilo nabito polno vojakov, ki 60 prišli na dopust Ravnatelj ie izgubil glavo, ker ni vedel, kam bi z ljudmi, ki so vsi hoteli v dvorano. V zadnjem trenutku je zbolela primadona, glav- no vlogo pa je potem izročil mladi zbor-ski pevki Mariji Lantelly. Končno je prišel čas njene slave. Vsa je zažarela v bajni razsvetljavi in tisti, ka so jo ta večer videli, ne bodo nikdar pozabili njene izredne nadarjenosti, ki jo je pokazala kot mlada igralka. Občinstvo je ploskalo in ploskalo ter jo stalno klicalo pred zastor. Po predstavi je ravnatelj ves srečen pohitel v garderobo Marije Lt " ~ ’ knT antelly. Od- slil. Igralka pa je vse mirno poslušala, oblekla nato svojo skromno obleko in odšla skozi vrata, ki vodijo na glavno promenado. Čakala sta jo 6lava in bogastvo, če bi le hotela. Če so ji takšne misli vrele po glavi, pa nikdar ne bomo izvedeli. Edino, kar vemo, je to, da se ni v gledališče ni več vrnila in je sploh izginila. Od takrat je preteklo enajst let in nihče več ni slišal o Manji Lantelly.< Gdč. Morrow je nehala brati. Bila je nemima. Nadzornik Flanerv od začudenja ni mogel zapreti ust Edina Charlie Chan se je znal obvladati. »Gospodična Garland! Marija Lantdly je bila torej vaša prijateljica?« »Da, gospodi Sir Frederik je to vedel. Odkod? Tega ne vem. Jaz sem plesala v Nici v isti skupini. Časopis nekoliko pretirava... verjetno zato, da bi vzbudil pozornost med občinstvom... Po mojem mnenju se je zelo častno odrezala v tisti vlogi, vendar 6e ne spominjam, da bi bilo res toliko ploskanja. V njej je bil dober material in lahko bi postala odlična igralka... toda na žalost je zapustila gledališče, potem pa je ni nihče več videl.« »Ali ste jo še kdaj videli?« je vprašal Chan. »Ko sem se vračala domov, sem jo videla, da se je pogovarjala z nekim moškim na promenadi blizu gledališča. Nadaljevala sem svojo pot, ne da bi si kaj mislila. Pozneje sem 6e pa močimo kesala zaradi tega. Saj razumete ...« »Tudi o tej deklici vam je govoril sir Frederik?« je vprašala Morrow. »Da. Pokazal mi je ta izrezek iz časopisa. Vprašal me ie, če sem bik tudi jaz v tisti gledališki skupini in če bi morebiti mogla znova prepoznati Mary Lantelly, če bi jo spet srečala. Odgovorila sem mu, da se je še zelo dobro spominjam. — Lepo — mi je odgovoril — zna bi ti vas bom še naprosil, da mi še danes zvečer storite takšno uslugo. Ne odidite iz vile, ne da bi me o tem obvestili, prosim vas. Obljubila sem mu, da ne bom prej odšla, preden se mu ne bom javila. In to je vse.« Gospodična Morrow je skrivaj pogledala nadzornika. Njegov rdeči obraz je bil videti popolnoma presenečen. »Gospod nadzornik, imate k temu kaj pripomniti?« »Jaz? Ne, nič.« »Hv [vala vam, gospodična Garland«, ie rekla gdč. Morrow. »Aid menite dalj Časa ofetati tukaj?« »Da. Potegujem se za nastavitev v »Alcazarju«.« »Ne odpotujte Iz San Francisca, ne WAY ARREDAPIENTITEATRALI Confezione 6peciale velari manovrati con „STRADA W* 21, Via fontana - MILANO — Via Fontana. 21 GLEDALIŠKA OPREMA WAY Specialno izdelovanje zastorov s „STRADA W“ 21, Via romana - milano - Via romana, 21 da bi se mi prej javili. Hvala vam, da ste prišli.« Gloria Garland se je priklonila proti pisalni mizi. »Ali smem vzeti ta biser?« »Da, da. Seveda.« »Kadar je igralka dolgo brez zaposlitve, potem 60 ji dragoceni tudi biseri, pa čeprav so ponarejeni.« Morrovv jo je pospremila do stopnic, rem pa se je vrnila v pisarno, kjer so vsi lepo molčali. »Torej? Kaj pravite? je vprašala. »To je nezaslišano,« je rekel Kirk. »Zopet nova izginula ženska. Saj se vendar ne morete znajti skupaj v tej hiši Eva Diran in MaTy Lantelly, izvzem-ši v primeru, če je v tej hiši kje skrivališče za izginule ženske. Kaj mislite vi o tem, g. Chan?« »Cez dalje bolj se vtapljamo v brezdanjo temo. Priznavam, da se mi izpod-mikajo tla pod nogami« je odgovoril Chan. »Vi enostavno prepustite vse mena«, je odvrnil nadzornik. »Jaz bom stvar že spravil v pravi tir. Ce bo potrebno, se bom potrudil tudi do nebes!« »Gospod nadzornik! Star kitajski pregovor pravi: Ce nerodno stopiš v kalno vodo, bo še bolj kalna in blatna. Ce jo seboj je besno zaloputnil vrata. Osmo poglavje. Korak naprej. Charlie Chan je skrbno vtaknil v kožna to torbo Frederikove časopisne izrezke. Kirk je še vedno gledal v vrata, skozi katera je Flanery tako besen planil. »Vloga policaja ni zmerom najprijetnejša. Ubogi nadzornik je bil videti poprej kar nekam užaljen.« »Trenutno zanj m lahko, zato je pa slabe volje,« je pripomnila gdč. Morrovv. »Kdo se ne bi jezil, priznajte! Vsa ta pripovedka o Marrjr Lantelly...« Chan jo je prekinil: »Oprostite, toda svetoval bi vam, da se preveč ne zadržite na primeru te ube-gle ženske, ki je samo postraski pojav v vsej tej aferi.- Mislite zmerom na aira Frederika, na takšnega, kakršen je negiben ležal v pisarni na tleh in brez kitajskih copat na nogah. Ce ee bomo od tega nadaljevali, bomo zašli.« »Ali bomo sploh kdaj izvedeli za prave resnice v tej stvari? Dvomim.« »Ne izgubljajte glave«, je dejal Chan. Neki modrijan je rekel: — Oblaki se izgube, modro nebo pa ostane.« Priklonil se je in stopil na stopnice, ki so vodile v vilo. Gdč. Morrow se je dvignila. »Ati te bomo kaj kmalu spet videli, da bi se Še naprej pogovarjali o tej stvari, gospod?* je vprašal Kirk. tOTTERID Dl TRIPOLI Z razstave moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu »Tihožitje z melonami« (olje) Stane Kregar Rim ima zdaj že 100.000 telefonskih naročnikov Povprečno 13 telefonov na vsakih 100 Rimljanov — 7 central z nad 122.000 telefonskimi številkami O razširjenosti telefonskega omrežja, ki ga ima danes prestolnica Rim, je »Societa Telefo-nica Tirrenac objavila te dni zanimive podatke, ki kažejo, kako velik razvoj je doživela telefonska služba zlasti po letu 1925. Poročilo pravi: V teh dneh se je rimsko telefonsko omrežje razširilo že na 100.000 naročnikov z nad 150.000 telefonskimi aparati. Tako pride zdaj v Rimu povprečno na vsakih sto prebivalcev že trinajst telefonskih aparatov. Ta odstotek se je že zelo približal tistemu, ki so ga izračunali za nemško prestolnico Berlin, dosti pa ne zaostaja več niti za odstotkom, kakršen je veljal za London in Pariz, seveda pred začetkom sedanje vojne. Med vojno je namreč število tele- Dolga je že zgodovina umetnih zob »Ponašali« so se z njimi že starodavni Feničani in celo egiptovski faraoni Pravijo, da bi se morali zobozdravniki zahvaliti za svojo eksistenco tistim davnim prednikom, ki so začeli hrano kuhati in pri tem uporabljati lonce. Predzgodovinski človek tja do najmlajše kamene dobe se je postavljal z izredno zdravimi zobmi. O tem pričajo odkritja njegovih okostij. Sprememba je nastopila tedaj, ko je človek začel jesti meso, ne samo na ražnju ali med glinastimi Kleščami pečeno, temveč tudi na razne načine ku-ano. Ko je začel kuhati tudi drugo hrano, so njegovi zobje začeli izgubljati važno tkivo, ki vsebuje apno in izredno važen vitamin B. Tako 6e je zgodilo, da je človek že davno pred sedanjimi časi začel nadomeščati naravno zobovje z umetnim. 2e nekateri egiptovski faraoni so imeli umetne zobe. Od tedanjih časov je primanjkovalo naravnim zobem vedno več tkiva. Človeško zobovje je bilo vedno manj odporno. Predvsem je temu kriv kruh, ki ne vsebuje nekaterih človeškemu organizmu potrebnih snovi. To je tedaj, kadar je pečen iz moke, ki ni dovolj nadrobno zmleta. Neki danski strokovnjak je dokazal na samem sebi, da človek lahko doseže izredno visoko starost, čeprav se preživlja s preprostim kruhom, vendar pa pre-fini kruh ne zadostuje za ohranitev zdravega organizma. Na ta način je dokazal, kolikšne važnosti je kruh iz dobro premlete moke. Več zelenjave in svežega sadja Današnji človek ima že od najnežnejše otroške dobe, torej že svoje prve zobe zelo občutljive in kaj malo odporne. Žene v pričakovanju veselega dogodka jedo do6ti premalo zelenjave in svežega sadja. V Vratislavi je prof. Euler preiskal 12.000 otrok in ugotovil da jih ima več kot polovica slabe zobe. Otroci, ki so imeli zdrave in pra- Vprašanje premoga, surovega masla in marmelade v Angliji uimciuua » jasni luči prikazuji , pžaj glede preskrbe premoga v Angliji, ifenska proizvodnja znaša manj ko pol milijona, komaj 450.000 ton. Iz poročila, ki ga je objavil »Daily in ki se nanaša na južni Walles, se lahko sklepa, da je glavni vzrok tega padca proizvodnje treba iskati zlasti v sporih, ki so nastali med lastniki premogovnikov in delavci. Tam je zdaj že 26% rudarjev brez posla. Zadostuje, če povemo — pravi omenjeni list > da so že 14 dni brez dela rudarji neke na- selbine samo zato, ker je avtomobilist, ki je te rudarje vozil vsak dan v 19 km oddaljeni rudnik, to službo opustil, ko je dobil nekje » 1 L IX _ XT ~ lr.nllrn nntrorlanA TVllfl/fl I IP drugod boljšo. Na kratko povedano, položajje tak, da zdaj v Angliji nakopljejo dnevno 9000 ton premoga manj, kakor pa so ga lansko leto. Pretekli petek je bilo v Londonu razglašeno, da se bo s junijem tedenski obrok surovega masla znižal za polovico, t. j. od štirih na dve unči. (Ena unča ima 28 gramov.) Da bi ljudi potolažili spričo te poostrene omejitve porabe surovega masla, je bilo sporočeno, da se bo ta tedenski obrok masla morda lahko spet zvišal za 28 gramov. Istočasno je bilo tudi rečeno, da bo s 1. avgustom dobilo ljudstvo tudi več marmelade kot pa jo dobiva zdaj. vilno raščene zobe, so bili v 95% primerov iz družin, v katerih so jedli mnogo surove zelenjave, predvsem solate, paradižnikov, korenja in surovega kislega zelja. Da bd tudi širši ljudski sloji bili poučeni o bolezni in poškodbah zob in da bi si svoje zobe tudi znali vairovati, so v Berlinu v ta namen odprli posebne vrste muzej. Človeku, ki obišče ta muzej, 6e morda zazdi, kakor da bi prišel v kakšno srednjeveško grobnico. Se starejšo zgodovino kot je zgodovina zobozdravnikih instrumentov, imajo umetni zobje. 2e začasa kralja Heroda so imeli starodavni Egipčani pravo mojstre v tej stroki. Iz IX. stoletja pr. Kr. imamo zlate nadomestke za zobe in nekake f>ro-teze zanje. Podobno sestavljeno zobovje, le še bolj izpolnjeno, so našli pri Feničanih, kar dokazuje visoko stopnje takratne zobarske umetnosti tega pomorskega ljudstva. V srednjem veku je istočasno z zanemarjanjem telesne nege padla tudi skrb za zdravo zobovje. Izjemo so tvorile številne šole, kjer so med drugim mladino poučevali tudi v tem, kako je treba negovati zobe. Pa tudi Arabci so bili neke vrste izjema v tem. Šele v 18. stoletju se začenja delo in skrb za zdrave zobe na znanstveni podlagi. Danes je to zelo važna stvar pri splošnem skrbstvu za ljudsko zdravje. Zobje iz lesa Zanimivo je, da skušajo danes ohraniti zdrave zobe na ta način, da ljudje jedo čim več surove zelenjave in sadja, madtem ko so v starih časih raje delali umetno zobovje, in sicer iz slonove kosti, srebra, pa tudi kar lesene. številna človeška zobovja iz tistih časov so izredno lepo grajena. Spadala so med tiste stvari, ki jih je moral imeti vsak, " kdor je hotel veljati za kaj več. Ležala so med neštetimi drugimi drobnarijami na toaletnih mizicah »boljše« družbe tedanje dobe. Na svetu ni nič novega, in vse se ponavlja, tako pravijo stara prerokovanja. Prav imajo ti preroki vsaj v toliko, v kolikor gre pri tem za zobe. V sedanjih časih so nastopile spet nove težave. Kemični izdelki, ki jih sodobni človek uporablja dan za dnem, so povečali nevarnost za zdravje zobovja ter so pripravili nešteto mladih ljudi ob naravne zobe. fonskih naročnikov v teh treh mestih zelo padlo. Pred začetkom sovražnosti je v Londonu in v Parizu prišlo na sto prebivalcev približno od 15 do 17 telefonskih aparatov. Sedanjih 100.000 telefonskih naročnikov v Rimu je razdeljenih na 17 central, ki imajo nad 122.000 telefonskih številk. Telefonsko žično omrežje pa je dolgo skupno 190.000 km. Meseca julija leta 1925, ko je »Societa Tele-fonica Tirrena« začela delovati, je bilo v Rimu vsega skupaj le kakih 14.000 telefonskih na- ~ " r. Te...................... ' ...... ročnikov. Telefoni so bili tedaj povečini še »na ročni pogon«. V zadnjih šestnajstih letil telefonska služba dosegla šestkrat tolikšen seg, kakor pa ga je imela v prejšnjih 44 letih, t. j. od ustanovitve rimske telefonske službe v letu 1881 pa do leta 1925, ko jo je prevzela družba »Teti«. Tolikšen uspeh je bilo mogoče doseči zaradi novih telefonskih naprav, ki predstavljajo višek sodobne tehnične popolnosti, pa tudi zato, ker so se telefonske tarife tako or>čutno zmanjšale, da so ljudje lahko v velikem številu dali napeljati telefone v svoja zasebna stanovanja. Po stanovanjih je zdaj napeljanih že približno 72.000 telefonov. Med njimi je dve tretjini dvojnih. 21.000 jih imajo v svojih obratih industrialci, trgovci, obrtniki in rokodelci, 7000 pa javne in upravne družbe. Trije rodovi. S kredo nad živce Učinkovito zdravilo, ki so ga prej uporabljali le za pisanje po šolskih tablah Kreda že nekaj časa ni več sredstvo, kd se uporablja na primer samo po šolah za pisanje po tabli, pač pa velja tudi že za uspešno zdravilno sredstvo. To je zemeljski proizvod, ki vsebuje številne snovi, katere so se v dobi dolgi tisočletij nabrale v kredinih plasteh. Kreda ima zlasti to lastnost, da ohranja toploto. Zaradi tega jo priporočajo pri zdravljenju s kopeljo. Vsebuje mnogo soli in drugih zdravilnih snovi, slednjič pa jo uspešno uporabljajo tudi kot lepotilo. Končno zelo ugodno deluje tudi na notranje izločevalne težave. »Kredna« kopelj traja dvajset minut. Ce osta- neš v njej dlje, postajaš vedno bolj utrujen. Prednost »krednet kopelji je v tem, da si jo lahko privoščimo tudi doma na svojem stanovanju. Kreda ima izredno moč tudi če jo uporabljamo kot obkladek, ki ga devamo na boleča mesta. Se prav posebno pa je priporočljiva pri vnetju v kolenih. Zelo uspešno je dalje tudi zdravljenje s suho kredo. V tem primeru povzroča, da se bolno mesto na človekovem telesu temeljito pregreje. S takšnim ogrevanjem se odstranijo nevarne snovi. S kredo zdravimo še revmatizem, ženske bolezni in vnetje živcev. Tak način zdravljenja je bil do zdaj v 62 odstotkih primerov uspešen. »Domače bitke...« Med vašimi znanci so prav gotovo ljudje, o katerih z vso upravičenostjo lahko trdite, da so v življenju dosegli velike uspehe bodisi s svojo lastno podjetnostjo ali pa vsaj zato, ker so se rodili »pod srečno zvezdo«. Recimo, da je eden teh zdaj lastnik uglednega podjetja. V podjetju samem je njegova beseda takorekoč zakon. On vlada tam z železno roko, njegovi nameščenci pa govore o svojem gospodarju z vsem »rešpektom«, kakor se reče. Doma pa je ta podjetnik čisto drugačen. Tu vedno izgublja »majhne bitke«. 'Njegove želje so vedno na zadnjem mestu in malo upoštevane. Doma je takorekoč pravi podložnik svoje iene in svojih otrok. Toda, to ga nič ne moti. Svoje zadovoljstvo najde v delu, tako da mu neuspeha pri svojem poslu ni treba nadomeščati s tem, da bi se »znosil« nad domačimi. Ima tisti redki dar, da zna razlikovati med važnim in nevažnim. »Male bitke« doma izgublja čisto prostovoljno. Britev vam bo rezala trikrat dlje, če... Ne mislite, da se zato tako hitro skrha, ker imate hudo brado! Napačno je mnenje, ki je prav gotovo zelo na splošno razširjeno, da se britev tako hitro skrha samo zaradi tega, ker je brada huda. Znanost, ki se je razširila tudi na to »vsakdanje« področje, je namreč ugotovila, da to ne bo povsem držalo. Dokazano je, da britev neha rezati predvsem zaradi milnice, ki se nabere na njej. Ce pomislimo, kako mehka je milnica, se nam ždi to skoraj neverjetno. Pa je vendar res. Milnica kemično učinkuje na ostrino britve, jo razjeda in krha. Morda pa je ta, toliko iznajdljiva znanost poiskala tudi proti krhanju britve primerno in uspešno »pravijo«? Da, našla ga je v hromanu, ki preprečuje razjedajoči učinek milnice na britev. Ce primešamo med britjem milnica malo h roma na, bo britev rezala trikrat tako dolgo kot sicer. Ta novost je prišla iz Chicaga v Ameriki. Čeprav je izum velike praktične vrednosti, se ga tisti, ki izdelujejo milo in razne kreme za britje, vendar še niso poslužili. Imajo morda že še kaik tehtnejši razlog za to. Da pa teh tovarnarjev ne boste predolgo čakali, kdaj bodo začeli izdelovati takšno milo, da se vaša britev ne bo tako hitro skrhala, izkoristite ta izum raje kar sami, seveda, če se ne hodite brit drugam. Po britju vselej pomoči te britev v redko raztopino h romana in boste kmalu videli, če je reklama res kaj vredna. KIBtrW ........................... '":iwrr.. Zahtevajte povsod naš list! Letalo pri Izpitu V takšnem prodoru, skozi katerega spuste močne zračne tokove, preskušajo odpornost letal. % Maršal Italo Balboi Italijanski ro|i nad svetom Stormi d’ 1 (aIia tol mondo Sreča je bila z nami, zakaj zdaj je nebo prazno in po vsem se prelivajo sveži dihljaji vetra, ki nas oživljajo in razveseljujejo. 15. Rio de Jalte ir o. Odvedem roj na odprto morje, potem ga popeljem nazaj proti otočnim trdnjavam v zalivu, ki jih tvorijo vegasti obli stožci, drug blizu drugega, vsi polni cvetočega rastlinja, drugod llllllil Zaliv pri Riu de Janeiru s slovitim STaHTčornim stožcem v ozadju pa spet goli in plešasti v železno sivi barvi, opekasti, pa spet zelenkast) in pepelnati. Nenadno se blizu ustja zaliva prikaže na morjn ves sestav naših osmih oglednih ladij, razporejenih v dveh vrstah, ki drve proti Riu de Janeiru. Od zgoraj se Ocean zdi kakor ranjen po ostrih motornicah, ki naglo režejo njegovo površino. Sleherna od njih pušča za sabo belo, čisto ravno črto. Valovi se v vrtincu vijaka vijejo drug proti drugemu, ise penijo, se pogrezajo, se spet vračajo na površje, grgrajo in se prelivajo v vseh odtenkih zelene, sinje ter indigove barve. Osem brazd se vzporedno vleče čez morje. Kako miljo za ladjico izginjajo, so vedno šibkejše, vedno bolj blede. To je čudovita igra sile in lepote. Kljuni oglednikov, ki so precej visoki, dobro vzdržujejo naval valov. Dimniki, ki so nagnjeni nazaj, se zde, da se upogibajo po vetru v naletu teka. Krma teh ladij je nizka, ploščata, zaokrožena in se komaj prikazuje iz vode. Zdaj pa zdaj jo kateri premogočni val preplavi. Topovi se stezajo vitko v daljavo iz svojih stolpov, njihovi zaklopi so dvignjeni v zrak. Vsa divizija strnjeno plove proti Riu v popolnem redu in vsaka dvojica ladij je za dvesto metrov pred naslednjo dvojico. Ko smo znova krenili daleč nad odprto morje, da bi pretekla nova četrt in ka ure, in ko se vračamo s svojimi stroji blizu vhoda v zaliv, ni osmih ladij več videti. Že so prekoračile ograjo Oceana in stopajo v pristanišče pred Riem. Moramo zaviti še dvakrat ali trikrat navzven in na daleč, nad odprto morje, da preteče ura naskoka, ki smo ga dobili pri prihodu iz Bahie, ne da bi bili hoteli priti prezgodaj. Vsako toliko gledamo motorje, ki utripljejo s pravilnostjo zdravega srca in v polnosti svojih sil. Včasih se pri tekmi prav tedaj, ko bi moral prerezati trak na cilju, primeri neumna nezgoda, ki požanje sad najrodovitenjšega in najbolj srečnega napora. Toda tu se ne more in se ne sme primeriti. Dvignem se na sedežu, da bi videl, kako je in zagledam za seboj na eni in na drngi strani skladno pahljačo desetih strojev, kako gre za mano, kakor da bi se gnali na vrtiljaku. Ura je 16.25. Zadnji obrat na vrtiljaku je končan. Zdaj bije ura za pristanek in za zmagoslavje. Udraim jo odločno na desno ter z vsem sestavom planem na zlato nebo nad veliko prestolnico. Zato nebo! To je prava beseda! Sonce, najlepše sonce na svetu žari in se razliva nad belo sinje globine prostora, ki je vreden Danteja. Sonce se razliva na ogromno prizorišče zemlje in voda, ki jih je božanska igrivost Stvarnikova razporedila v bleščečo igro pogledov, odsevov, luči, senc in barv. Resničnost tega raja na zemlji, ki kaže prav vse sestavine lepote, premaguje domišljijo največjih slikarjev narave, ki so si v zlatih stoletjih zamišljali neresnične pokrajine iz raja. Giorgione, Carpaccio, Tizian, moj veliki in svojevrstni Fe-rarec Dosso Dossi, so v svojih snih videli velika zrcala Oceana, nad katera se obešajo čudne krone dreves, gore, ki se prevešajo v morje, na katerih se prepletata senca in svetloba, pokrajine, o katerih se zdi, da se kopljejo v čarovnem ozračju. Ti umetniki so ustvarili čuda okoli čarovnice Circe, okoli Device na skalah ali okoli junakinje svojega srca ali okoli svetnice, ki gre brez strahu v muke, kakor devica Uršula v Beneški akademiji-S slikarji so tudi pesniki popisovali Alcinin raj, Armidov vrt, Atlantov grad. A vse to ni nič! To, kar je zdaj pod nami, je večje, lepše, novejše. Morda je umetnost posnemala naravo. Morda je Bog z ustvaritvijo tega zaliva hotel dokazati, da izvira umetnost Njega. Morda povzdiguje to lepoto sedanja ura in nam razodeva čuda čudes kot vreden okvir junaštvu tribarvnih kril, ki 80 zdaj dospela do vrhunca zmagoslavja. Od skrajnega konca Copacabane krenem z vsem rojem v sestavu proti Ponta Ireia, od enega konca zaliva do drugega. (Nadaljevanje sledi.) Za tiskarno v LJoblJani, lože Kramarič - Izdajatelj: tni. Jože Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 14 din, za Inozemstvo 21 din - L red a lit »o i Kopitarjeva olica */lIl - Oprava, Kopitarjeva ulica fc Ljubljana - Telefon 40-01 do 40 05 - Podrolotcei Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje