STROKA IN PRAKSA 46 Pisna naloga – rezultat medpredmetnega povezovanja Keywords KIZ, writing assignment, term paper, information lit- eracy, formative assessment Izvleček V prispevku je opisan primer poučevanja spretnosti izdelave pisne naloge. Začnemo že v 4. razredu z osnovami in potem iz leta v leto nadgrajujemo. Od osnov pisne naloge nato učenci napredujejo do izdelave seminarske naloge oz. nekateri celo do izdelave raziskovalne naloge. Pisno nalogo izde- lujejo pri različnih predmetih, pri tem so učitelji mentorji vsebine, oblike pa knjižničarka. Tako se smiselno povezuje pouk vsebin KIZ-a in drugih pred- metov. Za izdelavo pisne naloge morajo učenci poznati kriterije. Poznavanje oz. oblikovanje kriterijev pa je eden od elementov formativnega spremljanja, ki ga vključujemo v pouk. Kriteriji za pisno nalogo pa ne služijo samo kot opora za izdelavo same naloge, temveč kasneje tudi za dajanje povratne informacije, naj bo ta učiteljeva ali pa vrstniška (sošolcev). Ključne besede KIZ, pisna naloga, seminarska naloga, informacijska pismenost, formativno spremljanje Abstract The article focuses on teaching how to write a writing assignment. The ba - sics are introduced in the fourth grade and are upgraded each year. Students advance from the basics of writing to writing a term paper or even a re- search paper. Writing assignments are written in different classes, where the teacher is the mentor with reference to the content and the librarian is the mentor regarding the form. This establishes a connection between library information skills and other classes. In order to write a writing assignment, students must follow certain criteria. Knowing or defining the criteria is one of formative assessment elements incorporated in classes. The writing assignment criteria serve not only as support in writing the assignment but also as feedback later on, whether from the teacher or peers (classmates). STROKA in PRAKSA Writing assignment – the Result of i ntersubject connection Andreja Urbanec UDK 027.8:659.2 47 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 46-50 UVOD Novljanova (2002) informacijsko pismenost opredeljuje kot sposobnost opredelitve infor- macijske potrebe, pridobivanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov. Ker je naravnana razvojno, je sestavna vsebina človekovega neprestanega učenja. Knjižnice uresničujejo program informacijskega opis- menjevanja s sistematičnim učenjem in aktivnostmi, ki razvijajo kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo informacij na vseh stopnjah in ravneh. Sistematično poučevanje izdelave pisne na- loge bi morala biti ena od pomembnih nalog šolskega knjižničarja. Učenci se že v osnovni šoli srečujejo s pisnimi nalogami, vendar le redkokje sistematično pristopijo k poučevanju le-tega. Na naši šoli želimo v povezavi knjiž- ničnega informacijskega znanja (dalje KIZ) in različnih predmetnih področij učence naučiti, kaj je ustrezna pisna naloga in v kakšne raz- sežnosti se lahko razvije. Primer izdelave pisne naloge skozi KIZ je lahko optimalen primer razvijanja in poglab- ljanja različnih kognitivnih strategij na eni in številnih pismenosti (bralna, računalniška …) na drugi strani. Na naši šoli se učenci že nekaj let zelo sistema- tično učijo izdelati pisno nalogo. Začnejo v 4. razredu, kjer spoznajo, kaj pisna naloga prav- zaprav je, kako je videti in kakšne so zahteve za dobro izdelano nalogo. Osnove pisne naloge iz 4. razreda nadgrajujejo še v 5. in 7. razredu, kjer se naloga razširi v seminarsko obliko, v 8. razredu pa nekateri učenci izdelujejo celo raziskovalno nalogo. V 4. razredu namenijo izdelavi pisne nalo- ge blokuro, v naslednjih razredih, ko gre le ga nadgradnjo, pa po eno šolsko uro. Pisno nalogo pišejo pri različnih predmetih: v 4. jo vključijo v pouk slovenščine, v 5. pri družbi, v 6. in 7, razredu pri športu, in v 8. pri biologiji. Kriteriji dobre pisne naloge so prilagojeni posameznemu razredu, cilj pa je, da znajo ob koncu osnovnošolskega izobraževanja samostojno napisati in oblikovati seminarsko nalogo. Ker sodelujem v razvojnem projektu Formativ- no spremljanje pri ZRSŠ, se pri pouku preple- tajo tudi elementi formativnega spremljanja. Opisan je primer izdelave pisne naloge v 5. razredu pri uri družbe. Naloga je vezana na naravoslovni dan, ko učenci obiščejo razstavo Železna nit, kjer spoznajo življenje človeka na našem območju od kamene dobe dalje. UčNA PRIPRAVA: cIljI, OBlIKe IN meTODe DelA PREDMET: DRUŽBA in KIZ UČNA TEMA: Prazgodovina – razvoj človeka UČNA ENOTA: Priprava pisne naloge UČNI CILJI: Družba: • Učenci spoznajo razvoj človeka v prazgodo- vinskem obdobju. • Spoznajo bivališče, oblačila, dejavnosti ljudi v prazgodovini. KIZ: • Spoznajo storitve, dostopne na spletni strani knjižnice. • Ločijo različne vrste knjižničnega gradiva. • Ločijo gradivo po namenu in spoznajo raz- lične vrste informacijskih virov. • Poznajo značilne vire za posamezne vede. • Poznajo osnovne bibliografske podatke, pomembne za pridobitev vira. • Izberejo primerno gradivo za določeno temo, ga ovrednotijo in uporabijo. UČNE OBLIKE: frontalna, delo v parih, delo v skupini UČNE METODE: razlaga, pogovor, prikazo- vanje, delo z besedilom UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: vzor- ci pisnih nalog POTeK UčNe URe Učiteljica je na začetku učne ure napovedala cilja ure: predpriprava na naravoslovni dan Železna nit in oblikovanje kriterijev dobre pisne naloge. Za začetno motivacijo so učenci v eni povedi vsak zase zapisali, kaj si predstavljajo pod nas- Knjižnice uresničujejo program informacijskega opismenjevanja s sistematičnim učenjem in aktivnostmi, ki razvijajo kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo informacij na vseh stopnjah in ravneh. 48 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: Pisna naloga - rezultat medpredmetnega povezovanja lovom Železna nit, zakaj tak naslov. Odgovore so napisali na samolepilne listke in jih prilepili na plakat. Ko so se odpravili na ogled razstave v Gorenjskem muzeju, so morali biti pozorni na razlago kustosinje, da so izvedeli, zakaj razstava nosi ime Železna nit. Slika 1: Kaj je Železna nit? (Foto A. Urbanec) • f ormativno spremljanje – ugotavljanje predznanja Po izvedeni uvodni aktivnosti so s knjižni- čarko ponovili koncept izdelave pisne naloge (deli naloge, naslovna stran, navajanje virov in literature) in si ogledali »plonk listek« oziroma pomoč na spletni strani šole, kjer je v zavihku šolske knjižnice objavljen primer dobre pisne naloge z vsemi zahtevanimi elementi. S tem je knjižničarka dobila vpogled, koliko so si zapomnili iz preteklega leta in katera področja bo treba še bolj utrditi. • f ormativno spremljanje – oblikovanje kriterijev uspešnosti Učenci so po parih dobili primere starih pisnih nalog in jih primerjali glede na ustreznost. (So Slika 2: Primeri že izdelanih pisnih nalog (Foto A. Urbanec) Slika 3a in 3b: Pregled obstoječih nalog in oblikovanje kriterijev (Foto: A. Urbanec) 49 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 46-50 bili upoštevani vsi elementi naloge, kaj je v nalogi manjkalo, je bilo česa preveč?) Rezultate dela v paru so primerjali z drugim parom za isto mizo. Skupaj v skupini so obliko- vali kriterije dobre pisne naloge, pri čemer so povzeli svoje znanje in ga kritično vrednotili. Ko so končali, je vsaka skupina kriterije predstavila preostalim skupinam. Kriterije so zapisali na tablo, združili po vsebini in po- enotili za vse. Nastali kriteriji bodo temelj za nadaljnje delo po izdelavi pisnih nalog. Učenci so v zvezek naredili še zapis kriterijev. Te bodo uporabili pri sovrstniškem vrednotenju pisnih nalog svojih sošolcev oziroma sošolk. Slika 4: Oblikovani kriteriji za dobro pisno nalogo (Foto: A. Urbanec) V nadaljevanju je učiteljica podala navodila za nalogo. Naslov seminarske naloge: PRAZGODOVI- NA – RAZVOJ ČLOVEKA Jedro razdelite po teh podnaslovih: 1 Uvod 2 Opis človeka: avstralopitek, neanderta- lec, homo habilis (spretni človek), homo erektus (pokončni človek), homo sapiens (učenec se sam odloči katerega človeka bo opisal) 2.1 Oblačila 2.2 Bivališče 2.3 Dejavnosti 2.4 Orodje in orožje 2.5 Živali in lov 3 Divje babe – koščena piščal 4 Zaključek 5 Viri in literatura • f ormativno spremljanje – sovrstniška povratna informacija Učiteljica je še enkrat poudarila, naj bodo pri pisanju pozorni na kriterije dobre naloge. Kriteriji so bili kasneje tudi temelj za sovrst- niško povratno informacijo, ki so jo dobili od sošolcev. • f ormativno spremljanje – povratna informacija učitelju/knjižničarki Ob koncu ure je knjižničarka razdelila izhodne listke, ki so služili za povratno informacijo učitelju. Na izhodni listek so morali zapisati: • 3 stvari, ki so ti bolj jasne ali so ti bile všeč pri tej uri; • 2 stvari, ki ju moraš še utrditi, da boš dobro naredil nalogo; • 1 stvar, ki ti ni bila všeč. Pri evalvaciji ure sta učiteljica in knjižničarka spoznali, da sta zastavljene cilje dosegli, vendar prek izhodnih listov spoznali, da učenci želijo še enkrat ponoviti in utrditi navajanje virov in literature. Na podlagi tega sta se odločili, da bo v naslednjih dneh knjižničarka prišla za kratek čas v razred in skupaj z učenci ponovila navajanje literature. SKleP Lavtarjeva (2003) navaja šest velikih spretnos- ti, ki jih mora posameznik obvladati, da velja za informacijsko pismenega: • definiranje problema (prepoznati bistvo naloge, število in vrsto nalog), • definiranje iskalne strategije (iskanje rele- vantnih virov), • določitev informacijskih virov (lociranje vira, iskanje po viru, iskanje informacij znotraj virov), • sinteza rezultatov iskanj (rešimo definirani problem, nova kognitivna shema, citiranje), • vrednotenje procesa reševanja problema 50 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: Pisna naloga - rezultat medpredmetnega povezovanja (ocenimo učinkovitost postopka, časovna komponenta, spoznavanje stila reševanja problemov. Učenci se radi lotijo aktivnih nalog in pisna naloga je ena od teh. Najprej se morajo odlo- čiti, o kateri vrsti človeka bodo pisali, poiskati in izbrati morajo ustrezno literaturo, jo pre- gledati oziroma prebrati, jo ovrednotiti (po ustreznosti) in smiselno uporabiti v pisni nalogi. Lavtarjeva (2003) meni, da mora knjižničar poleg spretnosti za uporabo knjižnice razvi- jati tudi raziskovalne spretnosti in spretnosti dostopa, uporabe in vrednotenja informacij ter spretnosti za kritično mišljenje in reševanje problemov. Menim, da kot šolski knjižničarji lahko ponu- dimo levji delež pri informacijskem opismen- jevanju, dobiti je treba samo dobro idejo in jo realizirati. Največji dokaz, da je imel naš trud smisel, so opismenjeni učenci. Ti bodo čez nekaj let predstavljali intelektualce naše družbe, zato jih moramo na kakršno koli samostojno delo začeti navajati že na začetku osnovne šole. Sliki 5 in 6: Primera izhodnih listkov (Foto: A. Urbanec) Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2016 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacijs- ko_znanje_os-sprejeto.pdf. Lavtar, D. (2003). Informacijska pismenost: diploms- ko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjiž- nica, let. 46 (4), str. 7–24. UČNI načrt (2011). Program osnovna šola. Družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 10. 7. 2018 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_druzba_OS.pdf. Viri in literatura ANDReJA URBANeC, univ. dipl. bibl. in prof. geografije, knjižničarka na Osnovni šoli Orehek Kranj Naslov: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a, 4000 Kranj E-naslov: andreja.urbanec@osorehek.si Knjižničar mora poleg spretnosti za uporabo knjižnice razvijati tudi raziskovalne spretnosti in spretnosti dostopa, uporabe in vrednotenja informacij ter spretnosti za kritično mišljenje in reševanje problemov.