ŠTEV. (No.) 122. Velik kat. dan na Eveleth-u, Minn. CHICAGO, ILL., TOREK, 5 AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST, 5, 1924. LETNIK XXXIII. (Izvirno). (Dalje.) potek razprave leopolda in loeba. Drž. pravdnik Crowe, kontra Dr. White. Državni pravdnik Crowe je v soboto dopoldne dne 2. avgusta neusmiljeno mučil z vprašanji dr. Whita iz Wash-ingtona. Njegov namen je bil dokazati, da sta morilca Loeb in Leopold simulirala pri preiskavi, da njuno duševno stanje ni v redu. Dr. White je rekel, da ne ve vzroka zakaj bi dečka proti njemu tajila. — Dr. White je bil celo dopoldne izpostavljen mučnim vprašanjem Crowea, katera so bila zelo premišljena, tako, da ga je spravil večkrat v zadrego. Crowe, se drži trdno na stališču, da bi dečka dobila zasluženo kazen, ker pa je i več psov zajčja smrt, bo tudi tukaj prišel ta pregovor v po-i štev. — Dr. White iz Wash-| ingtona dobi za svoj trud : dnevno $250.00. Crowe je tu-! di obdolžil dr. Whita, da je on podal dva dokazila glede duševnega stanja morilcev, ki pa sta si nasprotujoča. Hotel | je imeti originalno poročilo , kar je pa bilo odklonjeno. ! -O- nemčija zastopana ; na zavezniški kon- ' ferenci. Bankirji so sprejeli načrt, po katerem dajo posojilo Nemčiji. — Triumf za Mc Donalda. _o_ London. — Premier'McDonald, je oddal poslaniku Sthamerju pismo, v katerem j vabi Nemčijo, da naj pošlje | na zavezniško konferenco! ! svoje poslance, kakor hitro mogoče. ! Prvi prizor te igre je toraj končan zadovoljivo. Kakor se! je izrazil Col. Logan, kateri ! je bil navzoč pri plenarni se-j ji, je s tem se dosegel največji vspeh zavezniških zboro-j vanj, od kar se je podpisala pogodba v Versailles. Kar niso mogli storiti Lord ; George, Bonar Law in Stanley Baldwin, to je sedaj naredil — McDonald. Prvič od leta 1919., zavzemate Francija in Anglija eno in isto stališče napram Nemčiji glede; reparacijskega problema. j Moramo priznati, da je to] i triumf za delavskega min. L predsednika. Prvi pogoj k temu je seveda bil padec stare-' ga reakcionarja — Poincare-ja. Bankirji so naznanili Mc Donaldu, da sprejmejo načrt, po kateremu se bo uredilo posojilo Nemčiji. -o- Truplo umorjenega podkon- zula Imbrieja, na potu proti Zdr. Državam. Carigrad. — Maj Sherman Miles, vojaški poslaniški po-bočnik amerikanskega poslaništva, je dne 2. avgusta odšel v Rhodes, od koder odpotuje v Teheran, Perzija kjer ima nalogo preiskati zadevo umora podkonzula Imbrieja. Odredil bo tudi vse potrebno za prevoz trupla v ZdrJ Države. Iz Jugoslavije. PAŠIČEVA VLADA — PADLA, DAVIDOVIČ NJEGO1 NAMESTNIK. — VELIKA ŠKODA PO TOČI. UMOR RADI COPAT. — DRUGE ZANIMIVE" VESTI. ^— ■ so sedeli posestnica, njen sin Janez Sitar in Sitarjeva žena stara 30 let, mati treh otrok. Strela je zadela mlado ženo, k i je sedela poleg svoje tašče. Tašča je bila samo omamljena, žena pa takoj mrtva Hiša se je vnela ter zgorela z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi vsa imovina z j malimi izjemami. -o- 21-letni morilec. V Požegi je neki Milan Drejač bil obsojen na smrt na vešalih, ker je zadavil 13-let- j nega pastirja Štefana Tekač. 1 Umor je izvršil zato, ker je imel mladi pastir lepe nove^ copate, ki mu jih je potem mo-1 rilec sezul in jih sebi nataknil,! umorjenemu pa je dal svoje.« stare in razcapane. -o- Stari ljudje. "Vi okolici Baračina v Srbiji" | živi ve čljudi, ki so stari nad; -sto let. Najstarejši med njimi je neki Veliškovič, ki je star 120 let. Starček še jako dobro vidi, tudi apetit ima ao-~ ber, samo sluh mu je nekoliko opešal. — V Subotici je ^ j umrla neka Kata Mesaroš, v starosti 103 let. -o- Železniška nesreča, r Dne 16. julija je v Saraje-( vu skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka. Nesrečo je povzročilo kamenje, ki je bilo nalašč nanošeno na tir. Preiskava se vrši z vso strogostjo. -o-- Tatvina. Pretečeni mesec se je ogla-j sila pri posestniku Markup | Bratan v Gaberjah pri Veliki-;| Štangi neka okrog 40 let sta-l} ra ženska male, močne po-stave. V ugodnem trenutku li mu je pobrala razne moške, ! ženske in otročje obleke in perila za okrog 3000 Din nato pa neznano kam izginila. -o- Pobeg iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Lipoglavi (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO* AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze-s pošto in zanesljivimi bankami w starem kraju in naše požjiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake* Kra dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih io lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. .. ].....$ 6.60 j 1.000 — Din.........$ 12.85 2.500 — Din.........$ 32.00 5.000 — Din.........$ 63.50 10.000 — Din.........$126.00 100 — Lir ........ $ 5.00 200 — Lir ........ S 9.65 500 — Lir ........ $ 23.25 1.000 — Lir ........ $ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokri menja, dostikrat docela nepričakpvi no, j* obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kaiejo po cenah oneje. dne, ko m. sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO Ml TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANK© ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CITY Padec Pašičeve vlade. Uradno se poroča o padcii Pašičeve vlade. Na njegove mesto je stopil Davidovič. Slo-| venci imajo sedaj tri ministre j z dr. Korošcem, kateri je mi-; nister za naobrazbo in ver-j stvo. Upamo, da bo pristrige perota "Žrjavčkom" in libe ralnim učiteljem, katerim sc grebenčki že čez mero zrast li. Instinktivno čutimo, da bc ! prišlo do spremembe v vlad-\ nem poslovanju in, da se bc ] zavozil vladni voz na prav tir, kar bo tudi povzdignilo u gled države v očeh zunanjih narodov. Je pa še neko dru go vprašanje, ki upamo, da st bo rešilo po dnovo vlado, — "autonomija." Davke, kater« plačujejo Slovenci in Hrvat so veliko večji, kakor davki katere plačujejo srbski dav koplačevalci, tako da je to po stopanje v dvojno škodo. Pr va škoda je, da vsled visoke odmerjenih davkov so živih in vse potrebščine dražje — in druga škoda je, da se s ten daje korajžo industriji, da po ,stavljajo tovarne in drug£ podjetja raje v Srbiji, kjei se jim odmeri manj davka ir s tem se v Sloveniji in Hrvatski širi brezposelnost. Zahtevala se bo revizija ustave — ' in upamo, da dobe Slovenci in Hrvati svojo autonomijo, za katero se tako odločno bojuje Slovenija S.L.S., kateri pa pri tej velevažni nalogi mečejo liberalčki in drugi srbi-janski podrepniki — polena pod noge. -o- Toča na Štaierskem. Toča na Štajerskem je napravila škode v občinah, ki merijo 18.000 ha. okrog 2£ milijonov Din. Poslanci so pri merodajnih oblastih posredovali za odpis davkov in podporo. -o- Toča v Dolenji vasi. Iz Dolenje vasi pri Ribnici poročajo: Komaj smo prestali povodenj, že je udarila toča, ki je napravila zopet o-bilo škode. Koruza je deloma strta ,deloma zelo poškodovana, oves uničen, da bo treba kositi; v kolikor je pšenisi rja prizanesla, jo je zdaj potolkla toča. Še hujša škoda je pa v sosednji Stari cerkvi, kjer so posamezni deli polja docela uničeni. -o- Toča na Vinici. Silna toča je na Vinici uničila pretečeni mesec velik del pridelkov. Žalostno smo gledali na zbito in polomljeno koruzo, na potolčeno pšenico, na opustošene vinograde. Vihar, ki je od Dragatuša sem priplesal s točo, je ruval in podiral ter otresel sadno drevje ter delal škodo na strehah in stanovanjih. Upamo, da bo kdo kaj pomagal in da bodo vsaj za polovico tako radi dali, kakor radi vzamejo pri davkih. -o- Srela ubila ženo. Dne 7. julija ob 10. zvečer je strela udarila v hišo posest-nice Lize Sitar na Ugovcu v župniji Čadram. Okoli mize PRVI SLOVENSKI LISTV AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD - ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! *V __GLASILO S. K. PELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO" RAZNE VESTI. — New York. — Sorodnika bivšega predsednika Zdr. držav Tafta, Hugo Gilbert de Fritscha, so imeli na sumu kot kršitelja prohibicijske postave. Dne 2. avgusta so pa preiskali suhaški agentje njegov dom na 14 East 54-ti cesti in našli 60 zabojev najfinejšega likerja, katerega cenijo na $7.500. — Chicago. 111. — Jerry Ailia, 1436 Polk st. je bil s svojo 22-letno ženo narazen. Ker mu je pa postalo dolgčas, je nagovarjal mlado ženo naj se pobota, da bosta zopet skupaj živela, kar je pa ženica odklonila. Jerry pa v jezi izvleče britev, s katero je začel svojo ženo obdela vati. Ker je pa to bilo na ulici na Blue Island ave,, je takoj pri-* hitel stražnik, kateri je odredil, da je močno krvaveča žena bila odpeljana v bolnišnico, vročekrvneža pa v — zapor. — St. Jones, N. F. — Vod-! ja 4,000 stavkujočih delavcev Humbermouth papirnice Alfred Princ, je izjavil, da bodo uničili vse tovarniške naprave, ako ne pride premier Mon-J roe k preiskavi. Na podlagi! te izjave, je bila poklicana na lice mesta vsa policijska moč; iz zapadnega obrežja in ena bojna ladja. Ni pa izključeno,' da bi ne bila si kompanija sa-j ma izmislila v škodo stavku-; jočih delavcev, (opomba ur.) — Rim. — Rimu je predpisan vojni kruh. Ker je cena' pšenici v Italiji tako poskočila, so rimski peki primorani zopet delati vojni kruh. Eni kg. tega kruha bo veljal 1 li-j ro in 20 centisimov, med tem ko so dosedanjemu kruhu zvišali ceno na 2 lire. 2etev pše-j nice v Italiji obeta najslabše.j — Springfield, 111. — Mrs.! James M. Graham, žena kon-gresnika Grahmana iz Spring-i fielda, je našla pri neki avtomobilski nesreči žalostno smrt. — Kirkwall, Orknev Island. — Prvi nemški rušilec, ki je bil potopljen za časa vojne, je neka londonska tvrdka spravila na površje v Scapa Flow. — Mexico City. — V Honduras grozi nova revolucija Uvedla se je cenzura na vsa' sporočila. — Mexico City. — Ena oseba je bila mrtva, pet civilistov in dva gasilca pa težko ranjena, pri izgredih, katere^ so vprizorili mali trgovci radi previsoko odmerjenih davkov. Poklicana je bila poli-' cija, katero so pa izgrednikii sprejeli z opeko in kamenjem.! Konec so pa napravili gasilci, kateri so z vodo razgnali množico. — Reno, Nev. — William Bianchfield, pilot amerikan-ske zračne pošte, je krožil nad pokopališčem, ko so pokopavali nekega umrlega vojaka, pri tem se je pa njegovo letalo vnelo in je treščil na tla s svojim letalom, spod katerega so mrtvega izvlekli. — Tokio, Japonsko. — Tukaj so prišli na sled nekemu japonskemu mladeniču, kate ri ima na vesti 17 umorov mladih deklic, od 12 do 16 let starih. Prijet je bil, ko je napadel* neko belo deklico na gorskem letovišču v Karniza-wa. | Za mladinski oddelek je po- j zdravil vse goste Joe Peter-; lin. Vse pozdrave je občinstvo! sprejelo z največjim navduše-( njem. I Nato je cerkveni mešani j zbor zapel krasno pozdrav-' no pesem, katera je blagodej-; j no vplivala na zbrane poslu-, šalce, kar je pričalo cjolgo-trajno ploskanje, ki je hotelo pevce ponovno privabiti nazaj za ponovni nastop. Predsednik Mr. Peterlin je ! najlepše zahvalil dečke, de- , klice in pevce za krasne nastope. Nato je pa v angleškem' j jeziku pozdravil mil. g. ško-; fa." in ga občinstvu predsta-i j vil kot prvega in glavnega govornika. Zborovalci so mil. g. škofa burno pozdravili s ži-[ vahnim ploskanjem, ki ga kar ni hotelo biti konec. Rt. Rev. John T. Nicholson škof duluthski se je za burni pozdrav najprvo vsem navzočim lepo zahvalil, nakar je pričel s svojim krasnim govorom, v katerem je izvajal: ! da je neizrecno vesel, da je • prihitel na ta veličastni shod, Slovence je jako lepo pohvalil in povdaril je, da veli-1 častna ogromna udeležba ga j je docela presenetila. Dalje je izjavil, da so Slovenci v j njegovi škofiji najboljši ka-! toličani, in da kot take tudi najbolj spoštuje in ceni. Slo-j venski narod ima v njegovi škofiji najboljše duhovnike, ( ki so možje najboljšega tipa za svoj duhovniški poklic. I Spodbujal je navzoče k med-| seboj ni bratski ljubezni, zakaj kjer ta vlada, tam je sreča in zadovoljnost doma, je povdaril. V svojem krasnem govoru je tudi krepko pose-I gel v protiversko delovanje naših sovražnikov, ki glodajo temelje krščanstva in bi ga radi podrli. Toda zastonj je, ; | kar je Gospod pozidal je po-; | zidano trdno in je nepremagljivo. V svojem govoru se je več-j krat spominjal našega pijo-nirja pokojnega msgr. F. Bu-ha, ki počiva na duluthskem pokopališču. Povedal je, da o njegovem vzvišenem delovanju v vinogradu Gospodovem on misli veliko in njegovo delo čisla nad vse. Mil. g. škof je bil večkrat prekinjen z burnim ploskanjem med nje j govim govorom za katerega je nam žal, da ga nimamo v celoti. Proti koncu svojega go j vora je tudi povdaril, da so katoliški Slovenci v Minneso | ti najboljši državljani, ki so' tekom svojega bivanja v tej, novi domovini veliko storili za gospodarski dvig in v splošnem sploh za vse dobro v tej veliki deželi Ameriki. Govo- : ru mil. g. škofa je občinstvof tako navdušeno ploskalo, da.; je ploskanje trajalo skoro do\ deset minut. Takoj po govo- ' ru se je ml. g. škof podal do- 1 mov. Ko je šel iz odra in po dvorani je občinstvo vstalo in ! stoje ploskalo v pozdrav viso- i ] kemu cerkvenemu predstojni- ;; ku, ki je posetil slovenski kat. i shod. f { (Dalje sledi.) j! ] -o--j ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" Glasno in ponosno je svi-rala godba na čelu parade, ki se je pomikala iz pred cerkve dva bloka proti jugu po A dams aveni, tam je krenila proti zapadu doli na prvo ali business ulico, od tam po glavni business ulici proti severu do ulice, na kateri se nahaja mestna Recreation dvora na, kjer je Čakalo vse goste izborno kosilo .Ko smo dospe li pred dvorano je godba za-svirala še par komadov, nakar smo ukorakali v prostorno dvorano, kjer so servirali kosilo. Takoj po kosilu, pa je bilo navzočemu občinstvu naznanjeno, da se bo katoliški shod uradno otvoril ob 2. uri v auditorium dvorani dva bloka južno na ravno isti ulici. Mestni auditorium ima kakih 1500 sedežev. Na vrhu i-ma še prostorno galerijo, kamor gre več kakor 500 lju di. In če povem, da je bilo do 2. ure že vse to napolnjeno do zadnjega kotička in da so ljudje stali na hodniku po stop-njicah, govorim resnico, to bo potrdil vsak, ki je bil na shodu. Za red na shodu pa zaslužijo evelethski rojaki vso pohvalo. Pri tako veliki udeležbi je vladal v dvorani najlepši red in mir. Vsakdo je lahko slišal sleherno besedo govornikov, zato se mora e-velethčane najlepše pohvaliti. Nekako kmalu po 2. uri je dospel v dvorano prevz. g. škof duluthski John T. Mc Nicholas v spremstvu čč. gg. duhovnikov, kateremu je navzoče občinstvo navdušeno a-plavdiralo. Takoj nato je predsednik shoda Mr. Frank Peterlin otvoril uradnim potom shod s primernim nagovorom. Pozdravil je navzoče občinstvo v lepih besedah ter se jim v imenu naselbine najlepše zahvalil za tako ogromno udeležbo. Njegov otvoritveni govor je bil z navdušenim odobravanjem sprejet. Nato so nastopili dečki in deklice z lepimi deklamacija-mi. Amerikanskim gostom je govorila v angleškem jeziku krasen pozdrav Miss Frances Zakrajšek. — Slovenskim gostom pa Miss Jennie Kaste-lic, ki je govorila slovensko tako-le: "Velč. duhovščina, spošt. g. predsednik, velecenj. gl. uradniki K. S. K. J. cenjeni gostje in dragi domačini! "Velika čast, ki me je dole tela, da vam smem v imenu naše slovenske naselbine pozdraviti. Kličem Vam, iz dna dekliškega navdušenega srca : Dobro došli dragi bratje in sestre, dobre in skrbne naše matere K. S. K. Jednote! Preblag je namen Vašega prihoda v naš Eveleth, namreč v naslednjem zborovanju navdušiti nas sorojake in soroja-kmje za najsvetejšo stvar, ki je nam bila podeljena od naših dobrih starišev, namreč sveto vero, in jo znova oživeti v naših srcih. Pri tem važnem delu naj Vas spremlja Božja pom%č, da bo vspeh velikanski. Poiovno Vam kličem: Bog Vas ž vi v naši naselbini I" fteiDe Delavstvo in volitve. -o- Predsedniške volitve so pred durmi. V kratkem bomo šli na volišča in oddali bomo svoje glasove za bodočega predsednika Združenih držav. V tem letu delavstvo nima mnogo izbere pri predsedniških volitvah. Na eni strani se nahajajo kandidat je kapitalistov, na drugi pa stoji kandidat, ki še sam ne ve kam bo potegnil. četrti pa je radikaleč, ki pri zmernih elementih ne bo našel nobene simpatije, še manj pa podpore. Resnega delavstvu priporočljivega kandidata za enkrat še ni. 1 Da delavstvo nima lastnega uglednega kandidata je krivda uglednih ameriških delavskih organizacij, ki se drže od politike proč. Od vlade so odvisne razmere v državi. Ako ima država dobro gospodarsko vlado, vladajo v državi tudi dobre razmere, dobra vlada skrbi za svoje državljane, predvsem za delovno ljudstvo. Zato ni vzroka, zakaj naj bi se organizirano delovno ljudstvo držalo proč od politike. > V Ameriki imamo močno ugledno delavsko organizacijo pod imenom American Federation of Labor. 1 Tu je organiziranih na milijone različnih strokovnih1 delavcev. Ako bi si ta organizacija postavila lastnega kandidata in uvedla v svoje vrste politično disciplino, bi nadvladala vse druge stranke v času volitev. Ker pa se ta organizirana sila drži proč od politike, si to silo dele v svoje interese razni profesionalni političarji. Tako vidimo to delavsko silo razdeljeno v več delov. En del tava z kapitalistično republikansko stranko, drugi z demokratsko, ki je sicer mnogo boljša od prve, drugi pa se sploh ne zanimajo za politiko. Posledica tega je, da tej razdeljeni sili vladajo druge stranke, ki so vse prej, kot pa prave odkrite prijate-' ljice delovnega ljudstva. Profesionalni političarji trdijo, da je to edino prav, da se delavska stranka ne vmešava v politiko, ker to bi baje po njih mnenju prineslo razdor v delavske vrste radi zasebnih političnih prepričanj. To bi sicer bilo nekoliko časa, toda dolgo ne, ker delavstvo bi kmalu uvidelo, da je mnogo boljše biti tudi v političnem oziru združen kot pa razdeljen. Resnica pa seveda je, da političarji, ki imajo velikanske koristi radi politike, bi storili vse, da bi tako delavsko združenje v poli, tičnem oziru preprečili. Kajti to bi pomenilo pogin za profesionalne političarje, ki se sedaj rede od čisto navadnega grafta in spletkarij. Toda nobenega dvoma pa ni, ako bi taka ameriška delavska stranka hodila po tako previdnih in u-glednih potih, kakor hodi sedaj Ameriška Delavska Federacija, da ne bi potegnila za seboj veliko večino ameriških volilcev. Delavska stranka bi torej lahko odločevala sama, kdo in kako ji naj vlada. Delavstvo mo- ! lames Oliver Curwood: KAZAN. VOLČJI PES (Kanadski roman.) Ko se je bilo popolnoma zdanilo in se je bila tropa razpršila na desno in levo po planjavi, je šel Kazan do me sta pojedine. Našel je samo okrvavljen sneg, pokrit s čre vesi in raztrganimi kosi trde kože. Nasičena tropa je pustila na velikih kosteh kose mesa in Kazan je zaril svoj gobec v te ostanke in se znova povaljal po tleh, da se na-vzame tega duha. Zvečer je bil še vedno na istem mestu in ko so se prikazale zvezde in luna, je ponovil svoj klic, a to pot se ni tre-I. Z juga je pridivjala druga tropa in lovila drugega kari-buja. Podila ga je proti zamr-zlemu jezeru. Noč je bila skoraj ravno tako svetla kot dan in Kazan je videl bežečo žival, samico, ki je prihitela iz smrečja in ki so ji bili volkovi za petami. Bilo jih je kakih dvanajst, razdeljeni so bili v dve skupini, ki sta napredovali v obliki konjske podkve. Vsako skupino je vodil poveljnik in vedno bolj zoževal polkrog. Kazan je ostro zabevskal.. ko je karibu divjal čisto blizu njega, se zagnal kot strela za njim in mu bil tik za petami. Po 200 jardih jo je karibu zavil na desno in se vrgel proti enemu povelniku trope, ki mu je zastavil pot s svojim odprtim žrelom. Karibu se je ustavil za odlomek trenutka in Kazan je porabil to priliko in mu skočil za grlo . Med tem ko so ostali volkovi tuleč pridrveli, se je premagana žival zgrudila na tla in podrla na pol s svojim telesom Kazana, katerega zobje so se le še bolj globoko zagrizli v vratno žilo. Vkljub teži, ki ga je pritiskala in za-duševala, ni odnehal. Bil je to njegov prvi veliki plen. Njegova kri je gorela kot ogenj in mrmral je med stisnjenimi zobmi. Kazan ni prej izpustil težkega plena, predno ni zadnji krč smrtnega boja prenehal v karibuju. Tisti dan je ubil m pozri zajca in ni bil lačen. Umaknil se je torej, sedel \ sneg in mirno gledal, kako je tropa trgala truplo. Ko se je pojedina bližala koncu, si je upal med svoje nove brate, vtaknil svoj gobec med dva izmed njih in dobil kot dobrodošel pozdrav udarec z zobmi. Med tem ko se je malo u-maknil in se vprašal, ali naj odneha, se je velika volkulja ločila od trope naravnost proti njemu, na njegovo grlo. Komaj je imel časa, da odbije udarec s tem, da nastavi svojo ramo, in obe živali sta se začeli valjati po snegu. , Ko sta se Kazan in volkulja postavila na noge, je razburjenje tega nenadnega boja vzbudila zanimanje ostalih volkov. Pustili so ostanke karibu j a in se postavili okoli v krogu, kažoč svoje bele zobe, in jezili svoje sivo rumenkaste hrbte kot krtača. Eden obeh poveljnikov se je vrgel proti Kazanu, izzivajoč ga na boj. Ko sta se napadla, se je usodni krog popolnoma zaprl okoli borilcev. Ta način dvoboja v zaprtem krogu za Kazana ni bil nov. JSnako so se borili psi u-preg, kadar so poravnali svoje prepire. Če človek ni posegel vmes s palico ali bičem, se je tak boj končal na vsak način s smrtjo enega borilcev. Včasih sta pa poginila obadva. Tu pa ni mogel računati na človeško pomoč. Okoli je stal krog vragov z belimi zobmi, ki so čakali nestrpno na izid boja in bili pripravljeni, skočiti na prvega obeh nasprot- Joliet, III. Tudi v naši naselbini se več-i krat kaka smešna novica dogodi. Tako se je odigrala te dni na Meeker ave., ko je znani Frank Draškovič kolek-tal rent od znanega pekarja John Policiscisa, ki se nahaja { v njegovih prostorih. Pek Po-liciscis je Draskoviču pojasnil, da mu prav sedaj ni mogoče plačati renta. Draškovič ne bodi len si je domislil, da se je treba tu pokazati kdo je gospodar in mislil je razmetavati po pekarni. Tudi Po-liciscis ni miroval, pač pa je j krepko zavihal svoje rokave i na svojih močnih pekovskih j rokah in z njimi poslal Draš-koviča skozi vrata, kateri je priletel z glavo naprej in nie-gova pot bi se bila še nadaljevala, da ga ni ustavil telefon- j ski drog ob ulici, j Pek Policiscis se je vrnil v! pekarno in nadaljeval s svojim delom, ko kar naenkrat pridrve policaji. Draškoviča so prijeli in bi bil radi svo.iega nastopa spal v zato preskrbljeni hiši, ko ne bi bilo pri tej smešni novici tudi nesreče.' Draškovič si je pri padcu zlo-| mil desno roko. Odpeljan je bil v bolnišnico sv. Jožefa,! kjer mu je dr. Chemelik dal prvo zdravniško pomoč. Poli-j I cisti so ga iz bolnišnice pustilij [ domov, češ naj gre spat. To-' da Draškoviču se srce še ni u-j hladilo. Skorajžil se je nanovo in šel je zopet nad peka Po-| liciscisa. Začela sta se trgati za neko peč. Draškovič jo je hotel izvleči ven, pek Policiscis jo je pa krepko držal nazaj. Pri temu dvoboju je Draškoviča zopet zalotila policija, ki ga je ponovno odvedla na policijsko postajo, kjer jej moral k počitku v za take lju-f di pripravljeni palači. Drugi dan pa je bil obsojen na $3.! denarne globe in druge stro-J ške. Globa je sicer nizka, sko-! ro ravno toliko, kalikor sc policisti požgali gasolina, ko so Draškoviča vozili k počitku. — V naši jeklarni se delo: nekoliko dviga. Septembra meseca pravijo uradniki, da se bo že precej bolj obratovalo kot sedaj. To je v Illinois Steel Works. Izboljšali bodo tudi razne naprave ta-kozvane "slabs" plošče, kar bo povečalo produkcijo jekla za precej več odstotkov kot dosedaj. — Pomožni šerif John Jenko je v sredo večer zalotil dva fanta pod imenom M. Remko 17 let star in J. Krajnika 23 let. Hodila sta okrog avtomobilov v Lake Renwick plesal-nem paviljonu. Šerifu sta se zdela sumljiva, ker sta silila v avtomobile in jih je prijel in odvedel v ječo, kjer so jih obdržali par dni. Kaka obsodba jih je doletela ni znano. — Nemec Richard Schultz, ki je prišel pred dobrimi 6 me-j seci iz Nemčije je vrgel v G. j Bajka leseni krepelec v glavo, ki je Bajka zelo nevarno za-j del. Schultz se je moral radi-j tega zagovarjati te dni pred sodnijo, kjer je priznal svoji pregrešek in sodnik ga je obsodil na $50 denarne globe in 11 dni zapora. Nemec Schultz je bil v nemški armadi korpo-; ral med svetovno vojno, s čemur pa ni rečeno, da sme me-jtati krepelce v tukajšne prebivalce. Zato se bo hladil 11 dni v okrajni ječi. Poročevalec. -o- ŽETEV IN ZAPOSLJENOST. Poljedelski oddelek federalne posredovalnice za delo poroča, da je pšenična žetev! v Oklahomi in Texasu v glavnem končala. Dobilo se je za-' dosti delavcev za usešno spravljanje žetve. Pšenična polja v Kansasu so letos ra-! bila več delavcev kot kedaj poprej. Prevažanje ljudi k pšenič-nim poljem je bilo znatno olajšano vsled znižanih voz-: nin na železnicah. To dejstvo je precej pomagalo, da se je| rešila letina pšenice v skrajnih severo-zapadnih okrajih O-' klahome. Iz šestnajstih counties centralnega Kansasa, ki predstavljajo tri milijone akrov. kjer pšenica dozori istočasno, j so prišli nujni klici za pomoč; potrebovali so mnogo tisoč; žanjcev in dobili so jih. Da se izvrši žetev 14 miljo-nov akrov pšenice v Texasu, Oklahomi in Kansasu, je bilo treba najeti 60.000 delavcev izven teh držav. _______> Za temi državami prihaja na vrsto Nebraska, kjer se žetev sedaj vrši. Specijalni a-gentje poljedelskega oddelka federalne posredovalnice (U. | S. Employment Service) soi i nastavljeni po raznih mestih i te države. Glavni stan je v Omahi na Court House. Po žetvi v Nebraski pride kot prihodnja na vrsto država South Dakota, kjer se bo potrebovalo mnogo tisoč po Ijedelskih delavcev. F. L. I. S. Kirurgija pri starih Indijcih Zdravniški svetnik K. Rich ter pripoveduje v Leipz. Ill Ztg. o kirurgiji pri starih Indijcih. Kirurgi so operirali samo v "srečnih dnevih" in sicer zgodaj zjutraj, predno so j jim vzeli dnevni opravki mir ! in moč. Najprej je bilo raz- Kaj 6iW zgodilo z Frank-sovem morilcem, ako bi bil do-tični reven človek ? — Obravnava bi bila že davno končana in morilec bi že davno prejel svoje plačilo. * * * Na Dunaju so se vršile pro-tivojne demonstracije. Kaj pa se je istočasno govorilo v Berlinu ? — Najbrže, kako bi Nemci zopet mlatili po Francozih, če bi dobili priliko zato. * * * Kaj bi Saksarjev ata najraje videli ? — Hm, kaj neki, kakor tiste čase, da bi s svojimi liberalnimi Iimanicami * lovili katoliške kaline. Za njih je jako žalostno dejstvo to, da so katoliški kalini jeli spregledovati, in da so čezdalje bolj oprezni! - * * * ' *; 5f Gospodo na Lawndale čezdalje bolj ujeda. "Purfelci," ki jih jemljejo kot zdravilo ne pomagajo nič. In vendar to je še le začetek njih bolezni! Kaj bo še le tedaj, ko bo katoliški veter še bolj potegnil ?! * * * Na Lawndale so mislili, da so mojstri. Vsaj diktator Za-frknik se kot za takega šteje. Zidal je na pesek s trdnim upanjem, da dokaže svetu, da se na pesek tudi lahko zida. — Seveda se !Saj ne pravimo, da se ne; toda tak zid stoji samo toliko časa . dokler ne potegne močan kat. veter. Kadar pa ta potegne, tedaj pa vstajajo lasje, kakor sedaj diHtatorju Zafrkniku. Katoliški "cirkusi," kakor jih imenuje diktator, niso torej brez pomena! * * * Med Slovenci v Ameriki i-mamo tudi veliko takih trgovcev in obrtnikov, ki so največji nasprotniki cerkva, duhovščine in kat. vere sploh. — Niso pa nasprotniki denarja, ki prihaja iz katoliških rok. Tudi to bo treba nekoliko razjasniti, kajti do kraja sramotno je zabavljati čez vero in cerkve v njeni bližini I pa delati business in to s ka-i toliškimi ljudmi, katerih za-| sebno prepričanje sovražijo. Taki ljudje naj gredo med | svoje vrste ljudi, ne pa med i katoliške! Katoličain naj pa take ljudi ignorirajo. Zakaj ničesar ne zgleda bolj neumno, kakor to: da katoličani podpirajo svoje nasprotnike! Tudi tu bo i treba začeti delati mejo! * * * Mati: "Kaj pa delaš Jo- žek ?" Jožek: "Pismo pišem Ma-! rički." Mati,: "Kako boš revček pismo pisal, saj ne znaš pisati." Jožek: "Prav tako mati, saj Marička tudi brati ne zna." nikov, ki bi padel na hrbet a-li na bok, in ga raztrgali. Kazan je bil tujec v tropi. Vendar se ni imel ničesar bati s strani gledalcev. Zakon boja je bila enakopravnost za oba nasprotnika. j Kazan je imel torej opraviti samo z velikim sivim poveljnikom, ki ga je bil napadel. Ramo ob rami sta se vrtela v krogu in pazila eden kot drugi na ugoden trenutek, da zagrabi nasprotnika. Kjer so par trenutkov poprej hlastale čeljusti in se drobile kosti, je zavladala tišina. Degenerirani psi Južne zemlje s slabimi nogami in mehkim grlom, bi v takem slučaju prete renčali in si kazali zobe. Kazan in veliki volk sta pa ostala mirna vsaj na videz. Njiju ušesa, pridvignje-na naprej, niso klonila v strahu, in vihrajoča gosta repa, ki sta plapolala t vetru, se nista povesila med noge. (Konec prihodnjič.)/ vito porodničarstvo. Prava Kirurgija več stoletij ni mogla čez mrtvo točko, ker je Hindu jem že samo dotikanje mrt-j vecev strogo prepovedano in( jim je bilo zato študij anatomije neznana stvar. Pregreha j je bila, če so rezali človeško truplo in kirurgi so se morali zadovoljiti z domačimi živalmi, v prvi vrsti s kozami. Ze instrumenti najstarejših indijskih kirurgov so bili iz jekla. napravili so tako dobre klešče, kakor jih uporabljamo sedaj mi. A najboljše o-rodje je in ostane človeška roka. Zato so pri izbiri zdravnikov kar najbolj gledali na moč in spretnost rok, pa majhne; so morale biti. Indijski zdravniki so bili opredeljeni po posebnih kastah in v kastah sa-, mih se je poklic podedoval( spet le v gotovih rodovinah. Zato so se zdravniške lastno-( sti podedovale in zdravniška umetnost je dosegla izredne^ visoko stopnjo. Na zlomljeno kost so devali izborno obvezo iz najbolj prožnega bambusa,' rane so zapirali s pravilnim* šivanjem. Ce so hoteli potegniti iz rane nesnago, ki je zašla noter, so uporabljali med drugim tudi že magnet. Kri so ustavili tako, kakor jo u-, stavijo danes, z mrazom, s to-j ploto in pritrjevanjem. Izvr-j ševali so tudi plastične operacije in so napravi j ali druge nosove, ušesa in ustnice. — Umetnost, napraviti iz kože nos in ga pritrditi tako dobro, da je držal, so spoznali tudi sosedni Tibetanci, in je težko povedati, ali je prišla ta spretnost iz Indije v Tibet ali obratno. Našli so sedaj v nekem tibetskem samostanu natančen popis takšnih operacij, kakor si operacije tudi danes ne moremo misliti boljše. Zapisano je bilo pa tudi, da so zdravniku, ki se mu je o-peracija ponesrečila, odsekali roko. Zato ni čudno, če so tako veliko dali na srečne dneve in so operacijo rajši odložili, če se jim dan ni zdel srečen. dvanajstegaIeptem- bra "defense day." i ' Maj. Gen. Harry C. HaleJ poveljnik šestega kora, zani-.kuje, da bi bil dan, ki je določen, da vidimo kako hitro se lahko stric Sam obleče v vojaško suknjo in kako daleč lahko seže s svojo močjo: v kakšni zvezi s politiko, ali o-viranju vsakdanjega dela. Vojaštvo bo ta dan mobilizirano za poskušnjo, da se vidi kako smo pripravljeni za slučaj, — napada. To se ne-sme smatrati za izzivanje za vojno — ampak nasprotno. Narod Zdr. Držav, naj pa ta dan pokaže s patrijotični-mi demonstracijami zvestobo svoji državi, kar se lahko napravi zvečer, tako, da ni treba nič zamuditi pri delu. Župani vseh mest države Illinois, ki imajo čez 10.000 prebivalcev, se imajo v četrtek dne 7. t. m. zbrati v Chica-gi ,da se pomenijo na kak način bi se ta patrijotična demonstracijo v posameznih mestih priredila. ra malo več misliti in proučevati razmere ter svojo j moč, ki jo lahko uporabi za svoje interese. Kajti delavstvo si bo moglo pomagati samo, drugi mu ne bojo. Ali pa bo delovno ljudstvo izrabljano še naprej od volitev do volitev. ^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. _ Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj« Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — * Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicac*, DL __Telephone: Canal 0098. _ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.001 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.001 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo let* ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For Unitrd States per year ..................$400 For United States per half year ..............$2.oo| For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75.' —_For Chicago. Canada and Europe pgr half "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at| Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." j V NEDELJO POPOLDNE. J TEDENSKI KOLEDAR. 1 9. po bink. — Jezus, joka' nad Jeruzal. Luk. 19. j 10 Nedelja — Lavrencij, muč. 11 Pondeljek — TiburcijJ muč. Suzana, dev. 12 Torek _ Klara, dev. Hi-1 arija, muč. 13 Sreda — Hipolit in Kasi jan, muč. 14 Četrtek — Evzebi, sp. A-nastazija, dev. 15 Petek— Vel. Šmaren, Vnebovz. M. D. 16 Sobota — Joahim, oče BI. Dev. Marije. -o- J. M. S. PAMET IN VERA. 2. Prijateljev življenjepis. (Dalje.) Temu zidu se je pridružil] tudi pogan, da potrjuje resničnost sv. evangelija v toliko. da je v resnici živel Jezus, zakaj nekatere prebistre glavice so hotele tudi to utajiti. Ta je rimski zgodovinopisec Tacit. V svoji zgodovini popi-! suje požar rimskega mesta, katero je dal cesar Nero zažgati, da je pozneje tega hudodelstva obdolžil kristjane. Tacit temu poročilu pristavlja : "V ta namen je dal zapreti neštevilno množico, katero je ljudstvo imenovalo kristjane. Povzročitelj tega i-mena je bil Kristus, ki je bil f pod cesarjem Tiberijem od, namestnika Poncija Pilata ob sojen v smrt." (Analecta le ta 15.) Za resničnost sv. evangeli ja govori dalje tudi njegova vsebina. Razne okolščine, kit se v njem popisujejo, nam; jasno razodevajo, d^ je bil j pisan v apostolskem času. V, 20. poglavju sv. Matevža beremo, da je gospodar najel delavce v svoj vinograd za je-den denar. Zgodovina nas pa uči, da je dnina znašala ravno za cesarja Avgusta (1. 30. pr. Kr. do 14. po Kr.) jeden denar, med tem ko je že za Dijoklecijana ( 1. 284. do 305. po Kr.) poskočila na 25 denarjev. — Ako pravi Judež, - da bi se bilo mazilo Marije Magdalene lahko prodalo za 300 denarjev, nam potrjuje rimski pisatelj Plinij, da je imel balzam ravno za časa a-postolov to ceno. — Istotako' priča ves jezik in tudi druge okolnosti, da je bil evangelij pisan v apostolskem času. — Posebno pa ne smemo prezreti te-le okolščine. Štirideset let po Jezusovi smrti (1. po Kr.) je zadela mesto Jeruzalemsko ona strašna kazen, katero mu je napovedal Gospod. Kakor je napovedal, ostal kamen na kamenu Evangelisti sicer natanko na- POZOR! Ako kaka naselbina želi, da| se njen napredek zadnjega le-« ta zabeleži v Koledarju A. M. nujno prosimo tozadevnega1 Poročila. Ce je kako društvo obhajalo svoj jubilej in ga proslavilo s slikanjem, naj posije podobo in za stroške kli-šeja. Radi bi imeli tudi podobe vseh dosedanjih vsta-novnikov kolegija, ki jih bomo Priobčili na svoje stroške. Mej letom smo dobili nekaj podob, ki jih pa ne kaže priob-eevati, ker so preveč nejasne, bi slabo izpadle, kar do-tičnim gotovo ne bi bilo prav. Stariši naj ovekovečijo vstop njih hčera v to ali ono redovno I^ongregacijo s priobče-bjem slike v Kolegiju. Koledar &e že stavi, je stvar nujna. Pridno ga naročajte že zdaj, da vemo koliko ga naj tiskamo. zanimiv. Prevladovale bodo povesti, ki jih imajo ljudje najnjši. pa tudi druzega kal^06^ berila 116 b° manj'~ Uredništvo "Koledarja Ave taria." vajajo Gospodovo prerokovanje, a da se je vresničilo, tega ne pristavljajo. Gotovo pa bi bilo to pristavili, ako bi bili pisali še le po tem dogod ku, ker bi bili kaj zdatno potrdili Jezusov nauk, ko bi bili pokazali, kako se je do piči-se vresničilo njegovo prerokovanje. Ker pa tega niso storili, je očividno, da so morali pisati pred 1. 70. To nam potrjujejo tudi listi sv. apostola Pavla, katere je pisal v letih 51. do 67. Ti listi obsegajo isto, kar uče več ali manj evangeliji. — Priča nam je za resničnost evangelijev tudi evangelisti Luka (1, 1.), ki* pravi v začetku svojega evangelija, da1 jih je mnogo izkušalo pisatii zgodbo Jezusovih del in dai hoče tudi on storiti. Tu meri| na sv. Matevža in druge, ki so zapisali o Kristusu to in c-no. — Neovrgljivo je torej kari piše Tertulijan: "Pisatelji e vangelijev so apostoli, katerim je Gospod dal nalogo oz-; nanjati evangelij, in možje a-postolski, ne sami, ampak z a postoli vred in za apostoli Med apostoli nam delita vero Janez in Matej, med apostolskimi možmi ga obnavlja-, ta Luka in Marka." (Adversus Marcionem IV, 2.) Ako so pa že v tem času — namreč apostolskem — bili spisani evangeliji, potem moramo priznati, da so evangelisti res mogli pisati resnico, ker so sami videli in slišali, kar so pisali, ali so to izvedeli vsaj od takih ljudij, ki so to, kar se nam v evangelijih poroča, sami videli ali slišali. Mar porečemo, da niso imeli v to potrebnih zmožnosti? Ali naj mislimo, da niso imeli zdravega razuma, zdravih oči, ušes, da niso bili dovolj izobraženi ? O, ves evangelij nas prepričuje, da jim tega ni nedostajalo. Tako ne piše norec, da bi ves svet občudoval njegov spis. Kakjo priprosto mirno, razumljivo je pisan e-vangelij. Da more človek take dogodke popisati, pač ne potrebuje Bog ve kakih zmožnosti, kake nadarjenosti, iz-j obraženosti. 2. Evangelisti so torej mogli pisati resnico, a to so tudi hoteli. Tu le vprašam: "Kdo je kdaj lagal v svojo škodo?" Evangelisti so pa z istim peresom, s katerim so pisali evangelij, pisali tudi — kakor pravi neki cerkveni pisatelj — svojo smrtno obsodbo. Od svojega pisarenja niso mogli pričakovati časti, bogastva temveč le najhujše preganjanje, zasramovanje, celo smrt. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21.1 PLAČI Prevaža pohištva — premo« — les — in vse kar spada % prevažalno obrt. Poklfčit« ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 Zadovoljstvo v Washingtonu. Washington. — V Washingtonu vlada zadovoljstvo v vladnih krogih, ko so sprejeli veselo novico, da se je dosegel sporazum na zavezniški konferenci, za izvršitev repa-racijskega načrta po Dawe-su. Naši državniki se ne marajo podati v nobena debato, glede razvijanja londonske konference. Važno poletno opravilo. Redno vsakdanje delovanje čreves je potrebno za zdravje. Posebno sedaj v poletnem času treba, da obdržite črevesje aktivno. Če vi slučaju slabe prebave, ostanejo ostanki hrane v črevih 72 do 90 ur in zastrupijo ves sistem, kako se naj počutite ugodne in hladne? Trinerjevo zdravilno grenko vino učinkuje takoj in brez vsakih ne- — Little Rock, Ark. — niku "Diamant" korpon v Pike okraju so dobili mant, ki tehta 40 in pol ki ta in je 2 palca dolg, in lec širok in četrt palca del Društva prijetnosti. Isto vsebuje samo take zmesi, za katere je dokazano, da so najzanesljivej-či čistitelj črev. Vživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino in nič slabega se vam ne bo zgodilo, če je še tako vroč dan. Nič vas ne bo nadlegovalo, niti slaba prebava, niti zaprtje, glavobolj, slab spanec ali utrujenost, ampak uživali boste to poletno sezono v ugodnosti in veselju. Trinerjevo zdravilno grenko vino je poletna tonika, katera nima para. In če nočete biti nadle-govani od muh, komarjev in sličnega mrčesa, poškropite jih s Trinerjevim Fli-gasom! Umori jih to takoj. Če vam trgovec ne more postreči, pišite naravnost na Joseph Tri-ner Company, Chicago, 111. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Pred. Anton Grdina 1053 E. 62nd St. Podppreds. in pevovodja, Peter Sinovršnik 6218 St. Clair. Tajnica: Rose Horvat 6711 Edna Ave. Kolektarca: Mary Hrastar. 5901 Prosser Ave. Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida. J.K0SMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. II Roiakom se priporočam »r nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELIH TA. KLJUČAVNIC IN , STEKLA. Naibolj&e delo. najnižje oenc Pi*evzamem barvani* hii rune In motrai, vokladam oanir. jolietganipozorj | Naznanjam rojakom in fa-| ranom fare sv, Jožefa, da i | mamo veliko zalogo knjig u Knjigarne Edinost iz Chicage Mašne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu : • % MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. JOLIET, ILL. NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee in drugih delih države Wisconsin se bo te dni mudil naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik. Obiskal bo tudi državo Minnesoto, kjer bo vodil kampanjo za katoliški tisek. Rojake prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo razširiti kar največ mogoče list Amerikanski Slovenec in Edinost ter Ave Maria. Mr. Kurnik je tudi izučen fotografist. Ima seboj slikarski aparat in rojakom lahko naredi slike, kateri želijo. Vsem prijateljem, in dobrotnikom in naročnikom lista A. S. in Ed. ter Ave Maria ga toplo priporočamo. Uprava A. S. in Ed. ter Ave Maria. DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S. D. Z. m V društvo se sprejmejo člani 16. do 55. leta starosti. Zavarujete St lahko za $150, $300, $500, $14 $1500 in $2000 posmrtnine. Za Bolniško podporo se lahko varuj^za $7.00 ali $14.00 na t edem. V društvo lahko vpišete tudi ave-je otroke od 1. do 16. leta starosti Za nadaljna pojasnila se obrnit« na društveni odbor. Društvo zboruj« vsako 3. nedeljo v mesecu ob Z. ari popoldne v Knausovi mali dvorani. Predsednik Anton Strniša 100- S. 72nd Pl. Podpredsednik, John Terček Tajnik, John Widervol 1153 S« 61 st St. Zapisnikar, Frank Merhar. Blagajnik, Josef Zakrajšek St Nadzorniki: Josef Zakrajšek Anton Widervol st., Josef Mateu&& Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša, John Jerman. Redar, John Peterlin. DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, OHIO. Predsednica, Helena Mallj 1105 E. 63. St. Podpredsednica, Johanna P el an. Tajnica, Josephine Menart 1277 Norwood Rd. Zapisnikarica, Rose Hrovat« Blagajničarka, Frances De« bevec 6022 Glass Ave. Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman. Seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu. •• — J0HH R. RAYN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ienitovanja na razpolago. Kupcu je tudi S konji. V NAJEM SE ODDA stanovanje s štirimi sobami, ki so opremljene z električno razsvetljavo, s plinom in drugimi udobnostmi. Stanovanje se nahaja blizu slovenske cerkve. Za pojasnila vprašajte pri: MRs. MARY SLUGA, 1805 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL. (C. P .& T.) i DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K- S. K. J. Preds. Anton Strniša 1001 E, 7a Place. Pod Preds. J os. Zulič. Tajnik, Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St. Zapisnikar, Jos. {*9nikvar. Blagajnik, John Mele. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ. Zastavonoša, Joe Baznik. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogria 1051 Addison Rd. Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar ia Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Assesment se pobira na seji sama od 10- dopoldne do 4. ure popoldne« V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55- leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500» $1000, $1500 in $2000 posmrtnine* V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. ck> 1« leta. Za bolniško podporo pa $7.00 ia $14 00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se nazaa-ni pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna pa Jednotinih pravilah stran 102 do 109. I JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN, EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in šenitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Threop Street,. Chicago. Phoaes: CANAL 5903 in 5666. Vsi, razen sv. Janeza, so II-mrli mučeniške smrti. V najhujših mukah pa so raje darovali svoje življenje, kakor da bi bili le pičico preklicali tega, kar so zapisali in učili. Gotovo pa bi bili to storili, a-ko bi bili pisali laž. Kdor hoče tu iskati laži, mora pač o-bupati nad resničnostjo vsega sveta! Ko bi bili hoteli slepariti ljudi, bi bili pisali vse drugače. Kar bi jim bilo nedostajalo resnice, bi bili nadomesti-1 li, kakor to delajo dandanašnji brezverci, z visokoletečimi puhlicami, s krasnim jezikom, z lepimi besedami. A kakoj mirno pišejo evangelisti. Tu ne najdeš nikake umetnosti nikakih praznih besedi. Tudi najčudovitejše dogodke pripovedujejo tako, da jim je ta-, koj* videti, da jim ni za dru-f go, kakor da povedo resnico. Celo svojih lastnih napak ne [ zamolče. Tu bereš, kako slaba je bila njih vera, kako posvetni njih nazori o Jezusovem kraljestvu, kako so ga vsi zapustili, kako jih je Gospod svaril in opominjal. Da, celo take reči pripovedujejo o Jezusu, ki bi se nam na pr-j vi pogled zanj zdele poniže- ! valne, kakor: da niti njego-i vi sorodniki niso verovali vanj, da je padel krvaveč na tla. — Zlasti se nam je čudi-] ti, da so mogli tako mirno popisati Gospodovo trpljenje. Niti najmanjše žaljive bese de ne bereš o Jezusovih sovražnikih. Ko bi bili sleparji bi bilf vse drugače opisali krutost Jezusovih sovražni-; kov. Ne, ne, — evangelisti niso hoteli slepariti. 3. Zdrava pamet nas uči da so evangelisti hoteli pisati le resnico, da so jo celo mo-i rali pisati. -o- Morda ne veš, da je 8. julija 1709. premagal Peter Veliki pri Poltavi švedskega kralja Karola XII. in je s to bitko šele položili pravi temelj veličini ruske! države. da je bil 8. julija 1838. ro-j jen grof Zeppelin, po katerem se imenujejo danes največji vodilni zrakoplovi (umrl je med vojsko, leta 1917) ; da je 10. julija 1920. u.tnr« la cesarica Evgenija, ženai Napoleona III., ki je s priob-J čenjem pisem Viljema I. gle-J de Alzacije in Lotaringije} Wilsona pri sklepanju mirov-/ ne pogodbe utrdila v njego-j vem stališču napram Nemč>; ji; - j da se je 12. julija 1806. u-f stanovila Renska zaveza, kojej protektorat je prevzel Napoleon ; da je umrl te dni William' --—_\ ■ i NAJBOLJŠI SUKANEC V KLOPKIH Priporoaila za šivilje Za dragoceno knjigo o ši-vilstvu, pošljite 4c. na THE SPOOL COTTON CO., Dept. C 315 Fourth Ave.. New Vork j zastaye j bander a, reealiie in zlat« zn» 1 ke zm slovenska društva 1 izdeluie najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2I©7 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI ' FtTQGRAFIST NenrecaKI 1 14» W. 18th Street < IZMLUJE NAJBOLJŠE SLI KKI tvot POKLIC VUŠT *m ft I- Denis, 83 let star, največji sa- - ditelj krompirja na svetu in i- zato imenovan "kralj krom-r pirjazačel je kot navaden ii poljski delavec; i. da so cenili prebivalstvo a-meriških Zedinjenih držav 1. - januarja 1924. na 112,826.- - 000, za 1,943.000 več kakor' ar pa 1. januarja 1923; da je na Kitajskem reka ;i Han, Kov se imenuje izliv, in - kjer se ta reka izliva v reko - Jang-tze, je mesto Han-kov -j in da šteje to mesto z bližnjo - okolico 15 milijonov ljudi, kar i mi seveda ne boš verjel, ker , je v "Hickmannu" drugače zapisano; J da je letos 50 let, odkar so ustanovili svetovno poštno - zvezo, o kateri pa beri v "Slo--j vencu" na drugem mestu; da bodo na Ruskem refor- - mirali koledar in bo štel mesec . šest tednov po pet dni, tako rda bo vsak peti dan dela - prost, da bodo pa zato osem- - urni delavnik spremenili v - deveturni; 1 da je Amundsen s svojimi - aeroplani zmrznil že v Itali-, I ji, namesto na severnem teča-> ju, kar je pač veliko bolj pri- - poroČljivo; •i da so na Ogrskem s 1. ju-■( lijem na novo reducirali 4000; i uradnikov, da pa zato držav-j t,ne finance ne bodo nič boljše] - \ kakor so: da je v Budimpešti 3000, . advokatov in pa 2400 zdrav-! nikov, ki vsi tožijo, da se jim! zelo slabo godi, kar ni prav' nič čudno, če pomislimo, da i šteje Budimpešta z okolico ■J vred 1,200.000 ljudi in pride •j torej en zdravnik na 500 ljudi, en advokat pa na 400, in i da vseh 500 in 400 ni samo i zato na svetu, da bi si dali ko--1 žo dreti. -o- — Chicago. — Neki človek, - ki prebiva v Brookfield, je tr-i gal rože ob železniški progi ■ ne daleč od doma, pri tem pa lf v neki skupini dreves našel -1 truplo brez glave nekega moš-i kega, par čevljev proč od tru- - pla pa tudi glavo, katera je ■ bila popolnoma razbita, ta- ■ ko, da se ne morajo poznati; 1 poteze. Preiskava je dognala, da je truplo tam ležalo že par -j tednov predno je bilo najdeni no. . 1 J___I [j UGODNA PRILIKA. j -i Zidana hiša v najlepšem -j mestu slovenske naselbine bli-•j zu slovenske šole in cerkve, ] se po zelo nizki ceni proda. -J Hiša ima 4 stanovanja, vsa-i| ko po 4 sobe, lepa klet (ba-•j sement) In podstrešje (attic), i kjer se lahko perilo suši. Po celi hiši je električna nape-\ ljava. Ne zamudite ugodne prilike — oglejte si sami. Za pojasnila se zglasite pri: , JOHN J. KERSTNIK 1931 W. 21st Place. Tel. Canal 3773 jaz mary štalcer CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-E za lase, ker so mi [ Ja^l zgubila, ako ne bi ^B^Mf Alpentinkture, od ^ i^j^K. '^ft f padati in dalje kra-Bc--' ^B&l sno g°sti rastb MM* mPI 'mam se 1 lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za ra- 4 ne, opekline, kraste, grinte, bule, tu- I rove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj- jakob wahgic 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO. | PEGAM IN LAMBERGAR POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela. PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša $1.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala ie $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K: S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo;, pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva i^še Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članovfic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!" Glede vstanovitve novih društev in gledt drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Zalar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. "Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi ,v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo fcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozira lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se ! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list m objavijo ▼ njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. -s Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EWB0ST 1849 W. 22nd St Chicago, EL vojna, posebno strogo se pa-i zi ruska in ogrska meja, od i koder se je bati napada. | Poročilo pravi, da se dnev-no moč komunizma širi v Bes-orabiji in pričakujejo do jeseni boljševiških nemirov. Rumunske oblasti izjavljajo, da imajo zadostno število i zanesljivih mož, ki bodo v ' stanu zadušiti vsak upor. j -°- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"