Ki - - vx Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markovcev 2004 352(497.4Markovci) COBISS o 6000383.4 ionke, spoštovani občanu las samin. V letu, ki prihaja, vam želim veliko zdravja, sreče in zadovoljstva! Vaš župan Franc Kekec Vaški pevci in godci iz Bukovcev SMO IZ LEPEGA KRAJA Letošnje leto je po šestih letih aktivnih vaj in nastopov za člane skupine vaških pevcev in godcev iz vasi Bukovci zagotovo prelomno leto, saj se jim je konec minulega meseca izpolnila njihova dolgoletna želja. Posneli so namreč prvo samostojno zgoščenko in kaseto, ki nosi naslov Smo iz lepega kraja. Na prireditvi ob izdaji prve kasete vaških pevcev in godcev iz Bukovcev je zapela tudi Zmazkova mama. Na kaseti je zbranih 21 pesmi, posnete pa so v studiu Branka Veseliča. Vse, razen naslovne pesmi, ki jo je skom- poniral vodja skupine Janez Zmazek, so ljudske. Predstavitev kasete, ki so jo bukovski pevci izdali v 500 izvodih, se je v prostorih nove večnamenske dvorane v Bukovcih odvijala konec minulega meseca. Na prireditvi, kije minila v znamenju ljudskih viž, so poleg gostiteljev - vaških pevcev in godcev iz Bukovcev, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Bukovci -nastopili tudi ljudski pevci KD Zavrč, hajdoške Gmajnarice in mlad harmonikaš Leon Hren iz Crešnove nad Zrečami. Večer ljudskih viž v Bukovcih sta vodila domačina Otilija Markovič in Ivan Horvat. Voditelja sta nastopila v vlogi Mice in Franca, med svojim nastopom pa sta uporabila številne izvirne šale in domislice iz domačega okolja. Le kdo se jima ne bi nasmejal? Otilija Markovič in Ivan Horvat v vlogi Mice in Frančeka. Bukovskim vaškim pevcem je ob izidu nove kasete čestital tudi župan občine Markovci Franc Kekec. Delo in aktivnosti gostiteljev je predstavila predsednica KD Bukovci Silva Pilinger, bukovski vaški pevci pa so ob tej priložnosti pred polno dvorano obiskovalcev zapeli tudi v širši sestavi. MZ Godba na pihala občine Markovci ČETRTI MIKLAVŽEV KONCERT Tradicionalni Miklavžev koncert Godbe na pihala občine Markovci se je odvijal v nedeljo, 5. decembra, v telovadnici osnovne šole Markovci. Koncert je odigralo skupaj z dirigentko Heleno Bezjak 31 godbenikov. Ta koncert je, kot smo že povedali, tradicionalni in je bil že četrti po vrsti. Program je povezovala domačinka -Markovčanka Milka Liponik. Gledalci oziroma poslušalci so do zadnjega kotička napolnili telovadnico in jedilnico v osnovni šoli v Markovcih. Godbeniki naše godbe so na koncert povabili tudi godbenike drugih godb, in sicer iz Dornave, Središča ob Dravi in godbenike pobratene godbe iz Kostanjevice na Krki. Koncerta so se udeležili le godbeniki iz Središča ob Dravi. Sedaj se dogovarjamo, da bomo markovski godbeniki 26. decembra obiskali koncert v Središču ob Dravi in 28. decembra v Kostanjevici. Moramo še dodati, da so bili na letošnjem našem koncertu predstavljene dokaj zahtevne skladbe. Upamo, da smo zado- Markovski godbeniki so letos izvedli že četrti Miklavžev koncert. voljili slišne potrebe naših oboževalcev, gentke Helene, ki je dejala: "V redu je sicer pa bodo o kvaliteti presodili kar oni blo!". sami. Ivanka Kostanjevec Naj še dodam, da so bili godbeniki ob koncu koncerta najbolj veseli izjave diri- Lep prazničen pozdrav! Pa smo pri koncu letošnjega leta. Se še spomnite, kako sem zapisala v uvodniku prejšnje - jesenske številke našega glasila? Najprej trgatev, nato martinovo, še nekaj trenutkov in december bo pred vrati. Čas nam mineva z neverjetno hitrostjo in vsakič, ko se s kom pogovarjam, enostavno ne moremo dojeti, da je že konec leta. V prazničnem duhu, ki v nas nemirno vzbuja pričakovanje božiča in novega leta, pa nam čas mineva še hitreje. In če se na kratko ozremo, kakšno leto je bilo leto 2004? Zaznamovalo ga je več pomembnih dogodkov. Med izstopajočimi sta zagotovo vstop Slovenije v Evropsko unijo in jesenske parlamentarne volitve. Kot je pokazal volilni rezultat, si je majhen narod na južni strani Alp, kot nas poimenujejo Slovence, zaželel sprememb. Obljube so bile velike. Spremembe na vseh področjih, reforme in še bi lahko naštevali. Vladajoča SDS ima v širšem ptujskem območju kar tri poslance in ministra. Bera ni slaba. Sodeč po pisanju sodelavca Ivana Goloba bi se dalo razbrati, da se bo pa mogoče kakšen dodaten tolar za markovsko občino še že našel, saj ga bo ob gradnji nove večnamenske dvorane pri osnovni šoli še kako potrebovala. Dobro leto je že minilo od takrat, ko mi je občinski svet zaupal nalogo odgovorne urednice našega lokalnega časopisa. Težko ocenim, ali ste z mojim delom zadovoljni ali pa me tudi kdaj pograjate. Težko je zadostiti okvire širšega kroga bralstva. Naše dedke in babice zanima prav vse, mlajši imamo malo bolj izostren okus in verjamem, da so vam nekatere stvari všeč, druge ne. V želji, da bi si naš časopis prav vsak občan z veseljem vzel v roke in ga prebral, vas tudi tokrat vabim k sodelovanju. Če ne drugega, me pocukajte za rokav in mi ponudite kakšno novo idejo ali pa povejte vaše mnenje. Že nekaj številk opažam, da se o nekaterih vaseh v Listu skoraj nič ne poroča. Žal tudi sama ne poznam vseh ljudi in ne vem, s čim se naši občani ukvarjajo. Če poznate koga zanimivega, najsi bo to športnik, umetnik, glasbenik, nadarjen učenec ali gospodarstvenik, povejte na glas. Ob koncu mi dovolite, da na kratko predstavim še vsebino. Ker smo tik pred novim letom, smo za vas, cenjene bralke in bralci, pripravili praznični pogovor z županom Francem Kekcem. V nadaljevanju predstavljamo delo občinskega sveta in občinske uprave ter delo nekaterih društev. Župnija Sv. Marko je minuli mesec pripravila dan odprtih vrat, bukovski vaški pevci in godci so izdali prvo samostojno kaseto, godba na pihala pa je pripravila že četrti tradicionalni Miklavžev koncert. Ob koncu sledi še nekaj športa, šolska stran in križanka. Ob prebiranju Lista vam želim prijetno branje, ob prihajajočih praznikih pa seveda lep in miren božič, na pragu novega leta pa naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre stvari. Odgovorna urednica . , riii Mojca Zemljarič Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markouceu § 2004 3 352(497.4 Markovci)(061) TD C 6000383,4 COBISS 0 LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografije: Mojca Zemljarič, Marjan Petek, Rado Škrjanec, Janez Liponik, Foto Laura, Jože Puc, Robert Bezjak, zasebni arhiv, društveni arhiv in OŠ Markovci - Vrtec Markovci. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1200 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Fotografija na naslovnici: Marjan Petek. Praznični pogovor "V PRIHAJAJOČI ČAS STOPIMO S STRPNOSTJO IN RAZUMOM!" Z županom Francem Kekcem smo se za decembrsko številko našega časopisa pogovarjali o postorjenem v minulem obdobju in načrtih za v prihodnje. Župan Franc Kekec je prepričan: "Najpomembnejša investicija v letu 2004 je prav gotovo obrtna cona Novi Jork." Zadnji dnevi v letu so običajno priložnost za pregled postorjenega v minulem obdobju. Kateri so tisti projekti, za katere lahko rečete, da so zadovoljstvo in ponos Županovega dela, dela občinskega sveta in občinske uprave? F. Kekec: "Najpomembnejša investicija v letu 2004 je prav gotovo obrtna cona Novi Jork, ki je naš občinski ponos in za katero dobivamo tudi največ priznanj s strani gospodarstva. Daje to res, kaže tudi podatek, da so vse parcele prodane in daje samo še vprašanje časa, kdaj bo cona v celoti zaživela. Prepričan sem, da bo cilj, to je dvig gospodarske moči občine in možnost zaposlitve naših občanov (ki bo predvsem selektivno glede na potrebe po strokovnem kadru), dosežen. Ob tem se mi pa poraja tudi vprašanje, kakšna je realna brezposelnost v občini in kdo res išče delo. V sklop večjih investicij pa sodi tudi dokončana večnamenska dvorana Bukovci. Dvorana je že predana svojemu namenu." Poleg večjih projektov ste zagotovo zaključili tudi več manjših investicij. Katere? F. Kekec: "V letu 2004 je bilo še veliko drobnih investicij in priprav projektov za bodoče investicije. Med manjše investicije, ki smo jih izvedli, sodijo popravila in rekonstrukcije cest, obcestna razsvetljava v Novi vasi, Novem Jorku in Markovcih, most čez Rogoznico v Zabovcih, projekti za izgradnjo dvorane pri OS Markovci in projekti za kanalizacijo v sklopu Konzorcija. Sicer pa beležimo tudi nekaj transferjev za investicije po posameznih vaseh: gasilskih domov v Novi vasi in Markovcih ? F. Kekec: "Prva faza gradnje vaško-gasilskega doma Nova vas z investicijsko vrednostjo okrog 98 milijonov tolarjev bo letos zaključena. Druga faza gradnje objekta (dvorana) se bo izvajala v proračunskem obdobju 2005/06. Gasilski dom Markovci, ki so ga gasilci Markovci nekoliko izsilili in je bo po oceni stal približno enako kot novovaški, pa naj bi bil po moji oceni končan v letu 2007." V minulem letu ste zaradi zmanjšanja Nov most čez Rogoznico v Zabovcih vodi neposredno do tamkajšnjega športnega parka. Osnovna šola bo v prihodnjem letu bogatejša za novo večnamensko dvorano. gasilska doma v Novi vasi in Markovcih ter investicijsko vzdrževanje po vseh ostalih vaseh. Najpomembnejše pa je to, da smo poleg že omenjene investicijske dejavnosti prihranili nad 400 milijonov tolarjev za izgradnjo dvorane pri OS Markovci." Kdaj je realno pričakovati zaključek gradnje proračunskih sredstev manj denarja namenili za delovanje društev. Kakšen je bil odziv društev in kako bo s tem v bodoče? F. Kekec: "Za leto 2005 smo namenili društvom enako količino sredstev kot v letu 2003. Upam, da bo dovolj. Sam menim, da bomo morali glede na bodoče proračune začeti razmišljati o realnih možnostih financiranja negospodarskih dejavnosti. Društva se morajo zavedati, da obstaja nekje meja porabe sredstev, ki je odvisna od dohodkov občine, torej njene gospodarske moči. Vlaganje v negospodarske dejavnosti pomeni siromašenje občine. Pri zmanjševanju občinskih dohodkov bodo zagotovo trpele neobvezne, torej družbene dejavnosti občine." *v Obnovljen gasilski dom v Sobetincih se ponaša tudi z obnovljeno streho. Obrtna cona Novi Jork dviga sorazmerno precej prahu. Lahko zatrdite, da je obrtna cona našim občanom ekološko prijazna? F. Kekec: "Glede na zgoraj omenjeno porabo za negospodarske dejavnosti in še kaj drugega je obrtna cona Novi Jork nujna. Prepričan sem, da bo nadaljnji razvoj občine odvisen od novega kapitala, ki bo prišel v občino in prav zato menim, da bi bilo miselno tudi resno načrtovati izgradnjo tretje faze. O ekološko prijaznih industrijskih conah bi lahko veliko govorili. Pri tern se moramo zavedati, da je ekološka nespornost velikokrat odvisna tudi od človeškega faktorja - predvsem ekološke osveščenosti ljudi, ki bodo v Novem Jorku delali. Zal industrijske cone povsod porajajo določene ekološke probleme, ki so vedno rešljivi. Odločiti se moramo, kaj želimo. Glede na nezaupanje nekaterih naših občanov, ki se oglašajo z anonimnimi pismi in nimajo dovolj poguma, da bi se pokazali s svojimi stališči, se lahko razvoj ustavi. Žaljivo in neupravičeno kritiziranje je tudi meni vzelo elan za razširitev gradnje obrtne cone v tretjo fazo. Naj to problematiko zaključim! Kjer nič ne smrdi, tudi nič ne diši!" Omenjate izgradnjo tretje faze obrtne cone? Ostaja zgolj pri ideji ali lahko pričakujemo njeno realizacijo? F. Kekec: "Za tretjo fazo obrtne cone je potrebno sprejeti prostorski plan in zazidalni načrt. Nato je potrebna še javna razgrnitev in šele po vseh omenjenih postop- kih lahko pristopimo k izgradnji." In koliko bo obrtna cona Novi Jork dejansko obogatila proračun občine Markovci? F. Kekec: "Dohodki občine so odvisni tudi od dajatev, ki jih občina po zakonu lahko predpiše in tako obremeni svoje obrtnike ali podjetja. Dohodnine občanov in del dobička podjetij, ki so registrirana v občini, pa se nakazujejo neposredno v občinski proračun." Smo na pragu novega leta. Smiselno bi bilo spregovoriti tudi o investicijah, ki občino Markovci čakajo v prihodnjem proračunskem obdobju leta 2005. F. Kekec: "Za leto 2005 je edina najpomembnejša investicija gradnja dvorane pri OS Markovci." Kot že rečeno, pred vrati sta božič in novo leto. S kakšnimi željami bi svoje občane pospremili v novo leto? F. Kekec: "Ker je december praznični mesec, želim vsem občanom in občankam veliko medsebojnega razumevanja in zaupanja. V prihajajoči čas stopimo s strpnostjo in razumom in dobrim medsebojnim sodelovanjem. Le tako bomo skupaj osvojili vse zastavljene cilje. Vesel božič in pa srečno v letu 2005." MZ Občinski odbor SDS Markovci ZADOVOLJNI Z VOLILNIM IZIDOM Na zadnjih parlamentarnih volitvah si je slovenski narod zaželel sprememb na političnem področju. Podobno pa je bilo tudi v naši občini, saj je vladajoča SDS največ glasov dobila tudi po voliščih v naši občim. Člani občinskega odbora SDS smo se v decembru zbrali tudi na zadnji letošnji seji, ki se je odvijala v prostorih gostišča Janžekovič v Stojncih. Beseda je tekla o dobro opravljenem delu v letošnjem volilnem obdobju in razmišljanju priprav na volitve. Zaključka so se udeležili tudi poslanci s Ptujskega: Franc Pukšič. dr. Miroslav Luci in Branko Marinič. V nagovorih poslancev je bil poudarjen razvoj ptujske regije, Haloz in Slovenskih goric. Poslanci SDS se bodo zavzemali tudi za razvoj občine Markovci, saj je poslanec Pukšič največ glasov dobil prav tukaj. Po telefonu nas je pozdravil tudi nov minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki prihaja iz Destrnika. Upajmo, da nam bo dr. Zver pripomogel tudi pri gradnji nove dvorane pri OŠ Markovci. Ivan Golob V okviru Lokalno pospeševalnega centra pri ZRS Bistra Ptuj, deluje INFORMATIVNA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih in končnih upravičencev ter širše javnosti o strukturnih skladih Evropske unije in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006. Informacijske točke za strukturne sklade vam nudijo: - vsa informativna gradiva, dokumente in druge splošne informacije v zvezi s pomočjo iz strukturnih skladov ter Enotnim programskim dokumentom za Slovenijo; - informacije o objavljenih javnih razpisih; - osnovno informacijsko in svetovalno pomoč; - odgovore na konkretna vprašanja o postopkih pridobivanja in porabe sredstev strukturne politike, - organizacijo javni predstavitev in dogodkov, obveščanje lokalnih medijev o aktualnem dogajanju ter objavljanje koristnih informacij na svojih spletnih straneh. KONTAKT: ZRS Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, 2250 Ptuj Tel.: 02 748 02 50, Faks: 02 748 02 60 e-mail: bistra@bistra.si, spletna stran: www.bistra.si Kontaktna oseba: Robert NOVAK, e-mail: robi@bistra.si 15. seja sveta občine Markovci NAJPOMEMBNEJŠA TOČKA - SPREJETJE PRORAČUNA 15. seja občinskega sveta je bila v Na dnevnem redu je bilo 8 točk, osrednja med njimi pa sprejetje proračuna za leto 2005. V prihodnjem letu je predvidenih slabih 500 milijonov tolarjev prihodkov, katerim se prištejejo še sredstva, ki so bila v letu 2004 rezervirana za izgradnjo večnamenske dvorane v Markovcih, tako da je proračun skupaj težak 890 milijonov tolarjev. Največja investicija prihodnjega leta je izgradnja večnamenske dvorane v Markovcih. Poleg te so še manjše investicije, kot je izgradnja čistilne naprave za potrebe kanalizacije v Markovcih, infrastrukturna ureditev centra Markovci, posodobitev javne razsvetljave v Stojncih (ob glavni cesti) in v Bukovcih (v Novem Jorku), izgradnja pomola na jezeru v Zabovcih, pomoč pri gradnji in obnovi gasilskih, športnih in kulturnih objektov v Markovcih, Novi vasi, Strelcih, Bukovcih, Prvencih ter osnovne šole z vrtcem. Veliko investicijskih sredstev je namenjenih tudi pridobitvi projektne dokumentacije in nakupu zemljišč za številne projekte prihodnjih let, kot so na primer izgradnja kanalizacije na območju celotne občine s pripadajočimi čistilnimi napravami, izgradnje mrliške vežice, sanacija lagune v Novi vasi ... Največ prahu na zadnji seji občinskega sveta so dvignili posamezni amandmaji na predlog proračuna. Medtem ko so bili županovi predlogi, ki so pomenili le nujne četrtek, 16. decembra. To je bila tudi zadnja seja sveta v letošnjem letu. manjše posamezne prerazporeditve, sprejeti brez pripomb, tega ne moremo reči za druga dva predloga s strani svetnikov. Predvsem so se posamezni trije svetniki zoperstavili predlogu za nakup gasilskega vozila za PGD Bukovci, vendar so bili na koncu preglasovani. Prav tako pa so svetniki potrdili tudi drugi amandma za adaptacijo vaškega doma v Borovcih in za ureditev V obrtni cono Novi Jork gradijo že četrti poslovni objekt. zaščitnih mrež ob igrišču v Borovcih. Za vrednost gasilskega avtomobila in investicije v Borovcih se zmanjša postavka infrastrukturne ureditve v Markovcih. Na koncu je bil proračun prihodnjega leta sprejet z osmimi glasovi "za" in tremi glasovi "proti". V nadaljevanju je bil sprejet tudi odlok o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po noveli odloka se bo nadomestilo za stavbna zemljišča zaračunavalo tudi za nezazidana stavbna zemljišča, vendar mora biti po sklepu občinskega sveta prej vzpostavljena natančna evidenca. Seveda pa to ne velja za obrtno cono, kjer občina razpolaga z natančno evidenco in se bo nezazidano stavbno zemljišče pričelo zaračunavati že v prihodnjem letu. Za leto 2005 so svetniki sprejeli tudi določene podražitve posameznih občinskih storitev. Tako bo poslej višina točke za izračun komunalne takse znašala 226,69 tolarjev, za novi priključek na KTV bo potrebno odšteti 82.800 tolarjev + DDV (z možnim 10-mesečnim odplačevanjem), višina grobnine za enojni grob bo po novem 3.691,41 tolarjev + DDV, za družinski grob 5.906,47 tolarjev + DDV, za žarni grob pa 2.216,06 tolarjev + DDV. Višina najemnine za uporabo vežice v letu 2005 bo 5.000,00 tolarjev + DDV. Višina plačila za zastavonoša in govornika na pogrebih ostaja nespremenjena, to je 2.500 tolarjev za zastavonoša in 4.500 tolarjev za govornika. Po nekaj zanimivih svetniških pobudah in vprašanjih je bila seja občinskega sveta zaključena. MBK Zbor vaščanov v Prvencih "SMRDELO NAM PA NE BO!" Decembra so se na zboru občanov sestali krajani Prvencev in Novega Jorka. Kot so soglašali na zboru, v svoji bližini ne želijo kompleksa farm, ki ga ima v načrtu graditi kmetovalec Alojz Prelog iz Zagojičev. V kompleksu dveh farm, skupne velikosti 3200 kvadratnih metrov, bi bilo v enem turnusu mogoče vhleviti okrog 40.000 piščancev. Predsednik vaškega odbora Prvenci Janez Golc interese občanov zagovarja takole: "Želimo, da se stvari prikažejo v realni luči in da se naših krajanov pod pretvezo enostavne gradnje ne zavaja. Gre namreč za gradnjo kmetijskega objekta, ki pa ne sodi v sklop enostavnih gradenj. Med drugim zahtevamo, da se javno predloži na vpogled poročilo o vplivih na okolje in tudi prostorski plan občine Markovci. Sicer pa objekt, ki je predviden na robu gozda, na meji med katastrskima občinama Sobetinci in Prvenci, že sedaj močno posega v naravno krajino, torej krčenje gozda." Prvenčani so na zboru vaščanov imenovali petčlanski iniciativni odbor, ki bo zastopal interese občanov. Z iniciativnim odborom pa se je že sestal tudi župan Franc Kekec, kije povedal, da sije potencialni investitor v skladu z obstoječimi občinskimi akti s strani občine Markovci pridobil lokacijsko informacijo za vzrejo 19000 piščancev. "V prostorskem planu je na tej lokaciji (Prelogovi parceli) opredeljena farma za vzrejo 19000 piščancev, kar je objekt manjše kapacitete in nima nekega močnega vpliva na okolje. Objekt za vzrejo 40000 piščancev pa bo na okolje zagotovo vplival in zato si bo investitor moral pridobiti določena soglasja - najprej študijo vplivov na okolje, nato pa tudi soglasje bližnjih krajanov. Takšen objekt - za vzrejo 40000 piščancev - ni v skladu z obstoječim prostorskim planom, zato se mi zdi prav, da je iniciativni odbor Prvencev posegel v postopek," pojasnjuje župan Franc Kekec. MZ Spoznajmo našega ravnatelja VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD RAVNATELJ! Z nami je najlepši čas koledarskega leta, mesec december. Čas, ko se izteka leto in se s tem zaključuje določeno obdobje načrtovanj. Ves ta mesec je prepleten s praznovanji in v vsakem izmed nas, predvsem pa otrokom, se prižigajo iskrice v očeh. Čeprav odrasli praznujemo več različnih praznikov, ki jih določa letni koledar, so najbolj dragoceni intimni, zasebni prazniki, ki so za posameznika še posebej pomembni. V šoli, kjer tudi sama poučujem, ravnatelj uje Jože Foltin, za katerega je bil letos zelo pomemben mesec november, saj je praznoval 60. rojstni dan. O njem, njegovi življenjski poti in pomembnih dosežkih je bilo obširno zapisano v intervjuju, objavljenem v Štajerskem tedniku 16. 12. 2004. Če povzamem le nekaj iz njegovih odgovorov, smo izvedeli, da je bil rojen v Nemčiji, da je kmalu izgubil očeta in da živi danes srečno družinsko življenje z upokojeno učiteljico, predvsem pa mu lepe trenutke zapolnjujeta vnuk in vnukinja, sinova otroka. Z dušo in tele- som je likovni umetnik, ki svoje umetnine rad razstavi in pokaže javnosti, zanje pa prejema številne nagrade in priznanja. Mnogo o tem ve vsak izmed nas in vas, dragi občani, a le redki vedo o gospodu Foltinu to, kar v resnici krasi človeško dušo in srce. In v takšni sliki in podobi ga zagotovo poznamo njegovi sodelavci, predvsem pa učitelji. Ker se mi zdi prav, da se zapiše tudi nekaj o tem, upam, da boste nadaljevanje z veseljem prebrali. Že ob prvem srečanju z njim sem kmalu ugotovila, da je inteligenten, s polno mero čustvene topline in prijaznosti. Ne bom se zlagala, če zapišem, da se pri njem nikoli ne odražata človeška vulgarnost in primitivizem, še manj pa grobost ali prostaštvo v vedenju. Vselej zna pokazati ustrezne veščine vodenja in dela z ljudmi, obenem pa veščino opazovanja stvari, sveta in predvsem ljudi okrog sebe, zato kmalu ugotovi človeško iskrenost, toplino in etičnost. Do svojih podrejenih je zelo obziren in takten in kar ga še posebej odlikuje, je to, da zna uvideti, da ima vsaka stvar več plati in da so različni pogledi na eno in isto stvar lahko hkrati pravilni. Zelo rad pozorno posluša in skuša razumeti druge in s tem dopušča različne načine mišljenja. Težko se zgodi, da bi se učitelj bal izraziti svojo željo, vedno je pripravljen za kompromise. Večkrat poudari, da smo zelo homogen kolektiv in da smo lahko srečni, daje tako. A prav gotovo tudi g. ravnatelj Ravnatelj brado belo ima, rad slika in klepeta. Je prijazen in postaven mož, dobrosrčen, rad priskoči na pomoč. Ker vsi zagotovo ga ne poznate, pridite k nam, da z njim poklepetate. Monika Šmigoc, 8. c pripomore k temu, saj pametno razrešuje morebitna trenja, konflikte in nasprotja - tudi med sodelavci. Izreden pa je tudi njegov čut za humor, kar se mi zdi za vodilno osebnost velikega pomena. S tem premaguje napetosti in navzkrižja, svoj humor pa zagotovo prenaša na druge. Če zapišem, da hodim v službo z velikim veseljem iz dneva v dan, mi bo marsikdo zavidal. Verjamem namreč, da vsak tega veselja ne doživlja, za kar mi je resnično žal. Občutek, da si tudi na delovnem mestu srečen in uspešen, je za človeka ključnega pomena. Poniževanja, očitki, nasprotja, grajanja in ravnanja na način: "Jaz sem šef, ti tu samo delaš", so našemu ravnatelju popolnoma tuja. In če poleg ljubezni do otrok in tega poklica sprejemaš tudi tovrstne pozitivne lastnosti svojih sodelavcev in nadrejenih, si lahko resnično zadovoljen in srečen. Gospod ravnatelj, morda boš po prebranem rekel, da je bilo preveč hvalisanja, a vse, kar sem zapisala, je zapisano iz srca, iskreno, in verjamem, da tako čuti vsak izmed nas, s katerimi si na delovnem mestu. Želim ti še veliko prijetnih in uspešnih korakov na poti k nadaljnjim ciljem, predvsem pa zdravje in čim več občutij prazničnosti. Vsem nam pa želim, da v prihajajočem letu doživimo čim več prijetnih druženj in čim manj praznosti vsakdanjega življenja. Natalija Plohl, učiteljica Pri urah slovenščine so tudi učenci pisali o našem ravnatelju - anonimno. Zapisali so takole: "Naš ravnatelj je gospod, ki zna urediti stvari in nima posebnih težav." "Naš ravnatelj se mi zdi prijazen in družaben." "Ko ga srečujemo na hodniku, vsakemu nameni nasmeh. Menim, da je med učenci na dobrem glasu." "Zadnjič sem ga srečal pri Ribici. Pa saj je vendar moški "Ni prestrog in je umirjen. Rad se pošali in upam, da še ne bo šel v pokoj." "Je razumevajoča in ustvarjalna osebnost." "Z njim se da lepo pogovoriti in rad pomaga v stiski." "Je vedno nasmejan." "Je prijazen, vse spoštuje." "Med učenci je naš ravnatelj zelo popularen, že od malih nog me spominja na božička. Ne le navzven tudi od znotraj, saj je potrpežljiv in prijazen." "Svoja leta dobro skriva." "Mislim, da je pošten, prijazen in vsestranski, sama nisem imela kakšnih posebnih srečanj z njim." "Že večkrat sem slišala, da so bili nekdaj učitelji, ravnatelj, Župnik vzor ljudem v fari. Da pa jim je to uspevalo, so le redkokdaj šli med ljudi. Danes so bolj družabni, zato so tudi njihove napake bolj vidne. Dobre lastnosti pa ljudje tako pogosto neradi vidijo." Ravnatelj Jože Foltin pa poleg številnih aktivnosti tudi rad potuje. Vonj po pecivu in dobra volja gospodinj preplavila bukovsko dvorano POD DROBNOGLED BODO VZELE KROMPIR Članice društva podeželskih žena občine Markovci so se prve dni tega meseca sestale na 5. rednem občnem zboru društva. Kot je v poročilu za minulo obdobje navedla predsednica društva Slavica Vincek, so članice društva v letošnjem letu ponovno pripravile ocenjevanje pustnih krofov in organizirale več izobraževalnih tečajev: tečaj vezenja, tečaj kuhanja in peke peciva, računalniško izobraževanje ter tečaj izdelovanja velikonočnih pisanic, ki so jih nato tudi razstavile. Članice društva so med drugim sodelovale na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in na več prireditvah v domači občini. V programu dela za prihodnje leto pa so si markovske podeželske žene poleg vseh utečenih aktivnosti zadale, da pripravijo krompirjado, v okviru katere bi zbrale recepte o krompirjevih jedeh, ki bi jih nato tudi skuhale in razstavile. V okviru krompirjade nameravajo markovske podeželske žene organizirati še predavanja o pridelavi krompirja s poudarkom na novih sortah krompirja in predavanja o pomenu krompirja v prehrani. Kot je bilo še povedano na minulem občnem zboru, bodo v Udeleženke tečaja peke kolačev, ki je konec minulega meseca potekal v Zabovcih. Enajstčlanski upravni odbor Društva podeželskih žena občine Markovci sestavljajo: Neža Majcen, Darinka Meznarič, Slavica Vincek, Vlasta Golob, Nada Salihovič, Silva Pilinger, Jožica Hameršak, Jožica Forštnarič, Anica Horvat, Kristina Kuhar in Ivanka Bezjak. okviru društva v prihodnjem letu poleg že omenjenih tečajev organizirani tudi tečaji izdelovanja velikonočnih aranžmajev in adventnih venčkov, priprave koktajlov in predelave sadja. MZ Društvo mladih občine Markovci DRUŽABNO OB NEDELJSKIH POPOLDNEVIH Udeleženci kreativnih delavnic. Društvo mladih občine Markovci je eno izmed mlajših društev v tukajšnji občini. Na čelu društva, katerega namen je druženje in aktivno preživljanje prostega časa mladih, je predsednica Alenka Petrovič. V drugi polovici letošnjega leta, odkar je markovsko društvo mladih ustanovljeno, se je v društvo včlanilo okrog 30 mladih, ki imajo od oktobra dalje možnost svoj prosti čas aktivno preživljati ob nedeljskih družabnih aktivnostih. Kot pojasnjuje predsednica Alenka Petrovič, si člani društva nedeljske popoldneve krajšajo bodisi s športnimi (košarka, odbojka, badminton. namizni tenis), bodisi z družabnimi igrami, kot sta kartanje in Človek ne jezi se. Mladi se ob nedeljah popoldan med peto in sedmo dobivajo v prostorih ZAF centra v Markovcih, med četrto in šesto pa jim je na razpolago šolska telovadnica. V bodoče se nameravajo družiti tudi v novi večnamenski dvorani v Bukovcih, kjer naj bi igrali tudi mali nogomet in rokomet. Stroške, ki jih imajo z najemom dvorane ali telovadnice, si prisotni razdelijo in jih krijejo kar sami. Sicer pa predsednica društva napoveduje, da jih v prihodnje čaka vrsta novih aktivnosti. "Prihodnje leto nameravamo pripraviti proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, materinskem dnevu in dnevu državnosti. Ker pa smo mladinsko društvo, pa bi v toplejši polovici leta radi izvedli tudi veseloigre. Z domačo osnovno šolo se dogovarjamo za izvedbo računalniškega tečaja, v prihodnjem letu pa se nameravamo udeležiti tudi kviza Mladi in kmetijstvo." Sicer pa je markovsko društvo mladih pripravilo v začetku decembra v prostorih ZAF centra v Markovcih zimske kreativne delavnice. Otroci, predvsem osnovnošolci, so na delavnicah izdelovali božične in novoletne voščilnice ter okraske, ki sojih nato podarili osamljenim in ostarelim. Mentorji kreativnih delavnic so bili: Alenka Petrovič, Sabina Sakelšek, Gregor Zmazek in Spela Strelec. MZ Dan odprtih vrat župnije .vv. Marko ŽUPNIJSKI DAN PRI SV. MARKU Na prireditvi so zapeli markovski cerkveni pevci. "Župnija naj postane kraj žive vere," priporoča Sklepni dokument Plenarnega zbora na Slovenskem. Pravi tudi, naj cerkev in župnišča vsak župljan doživlja kot skupen župnijski dom. Da bi ta sklep uresničili, se je župnijski pastoralni svet (ŽPS) odločil za slovesno praznovanje župnijskega dne oziroma dneva odprtih vrat. Na praznovanje so bili povabljeni vsi farani. Na nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva, smo se v popoldanskih urah zbrali v cerkvi sv. Marka, kjer so pevci cerkvenega pevskega zbora (CPZ) zapeli litanije Matere Božje. Vsi navzoči smo prejeli Pri kaminu je bilo najbolj toplo. blagoslov z Najsvetejšim. Po zahvalni pesmi smo se odpravili na župnijsko dvorišče, kjer je otroški pevski zbor Zvonček zapel dve pesmi. Domači župnik je blagoslovil dela, ki so bila opravljena v minulih letih (novi veroučni prostori, garaža, dvorišče, okolica). Blagoslov se je zaključil z združeno pesmijo CPZ in otroškega pevskega zbora Podaj mi roko, moj brat in Marija skoz' življenje. Začel se je veseli del župnijskega dneva. Povabljeni so posedli za bogato obložene mize, polne raznih dobrot (meso, kruh, zelenjava, pecivo - darov faranov in dela pridnih rok društva podeželskih žena) in žlahtne kapljice, sadov Haloz in dara dobrih vinogradnikov. Marsikdo se je zadržal ob kaminu, kjer je bilo bolj toplo in se je točilo kuhano vino in pivo. V prijetnem vzdušju smo ostali do večernih ur. Prvi župnijski dan je lepo uspel, marsi- kdo se že veseli drugega. Vsega tega veselja ne bi bilo v takšni meri brez požrtvovalnih žena in deklet, mož in fantov, pevcev in vseh darovalcev dobrot. Posebna zahvala gre podjetju Castro in Pivovarni Ptuj. Hvala vsem, ki ste na to župnijsko slavje prišli in tako preživeli prijetno popoldne v družbi veselih ljudi. Evangelist Luka pravi: "Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar." Ker je tudi pri nas precej ostalo, smo nekateri nadaljevali z župnijskim slavjem še v ponedeljek. Janez Maučec, župnik Prvi november SLOVESNO OB POSTAVITVI SPOMENIKA ŽRTVAM VOJN Prvega novembra, na dan mrtvih, se vsaj v svojem spominu, če že ne z obiskom pokopališča, spomnimo pokojnih prijateljev, znancev ali sorodnikov. Ob letošnjem dnevu mrtvih je občina Markovci na pokopališču pred nov spomenik žrtvam vojn svečano položila prve svečke. V kulturnem delu ponedeljkove komemoracije so se mladim recitatorjem iz osnovne šole Markovci pridružili še pevci markovskega moškega pevskega zbora in godbeniki markovske pihalne godbe. Zbrane ob spomeniku, kije posvečen vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev, pa je nagovoril tudi župan občine Markovci Franc Kekec. MZ Župan Franc Kekec, podžupan Franc Kostanjevec in občinski svetnik Stanko Majcen so na pokopališči v spomin na pokojne občane prižgali sveče in položili venec. Na martinovo v Bukovcih FRANC KUKOVEC - VAŠKI KLETAR Otroci so sodelovali na otroških kreativnih delavnicah. Na martinovo je pred gasilskim domom v Bukovcih potekala tradicionalna prireditev Vesela jesen. Prireditev v čast svetemu Martinu so letos v Bukovcih pripravili že sedmo leto zapored. Nalogo prvega vaškega kletarja so v Bukovcih zaupali Francu Kukovcu. Poleg občine Markovci in vaškega odbora Bukovci so pri organizaciji letošnjega martinovanja sodelovali tudi člani tamkajšnjega kulturnega in gasilskega društva, predstavniki turističnega društva -sekcije Bukovci - in članice aktiva podeželskih žena Bukovci. Nagovor v čast moštu in svetemu Martinu je pripravila predsednica kulturnega društva Silva Pilinger, v kulturnem delu prireditve pa so tudi tokrat zapeli in zaigrali bukovski ljudski pevci. Osnovnošolka Anja Hameršak je v čast letnemu času recitirala pesem o jeseni, ki jo je spesnila kar sama, zbrane na četrtkovem martinovanju pa sta nagovorila tudi župan občine Markovci Franc Kekec in predsednik vaškega odbora Bukovci Danilo Bezjak. Kljub dolgoletni tradiciji praznovanja martinovega so v Bukovcih letos prvič posvetili vaškega kletarja. To nalogo so zaupali Francu Kukovcu, ki se s svojimi 68 leti ponaša tudi z nazivom naj starejšega koranta v naši občini. Mošt je v vino prekrstil markovski farni župnik Janez Maučec. Sočasno s praznovanjem godu svetega Martina so bile v Bukovcih za mlade nadebudneže organizirane tudi otroške delavnice, ki so jih vodile Silva in Janja Pilinger ter Vesna Strelec. Na delavnicah so otroci iz jesenskih plodov in pridelkov izdelali številne domiselne izdelke. MZ Po tem, ko so poželi, so tudi zvejali... in se prav lepo imeli V PRVENCIH NI NIKOLI DOLGČAS Po tem, ko so v Prvencih v vročih poletnih dneli na star način ročno poželi žitno njivo, so v minulih dneh požeto žito še sšopali in zvejali. Skoraj dvajset gospodinj in gospodarjev se je tudi letos zbralo na Sponovi domačiji v Prvencih, kjer so žitne snopke najprej stepli, se pravi ločili zrnje od slame, nato so žito sšopali in nazadnje še zvejali. Delo v Šponovem skednju je trajalo kar dva dni, organizatorja obujanja pristne kmečke dediščine in običajev pa sta tudi tokrat bila Prosvetno društvo Prvenci-Strelci in vaški odbor Prvenci. Seveda pa so se Prvenčani prav veselo zabavali tudi na martinovo, ko so pred vaškim domom pripravili tradicionalno martinovanje na prostem. Kot je povedal predsednik vaškega odbora Janez Golc, so vaščani zbrali kar za dva sodčka mošta, ki so ga nato prekrstili v vino. Nagovor v čast moštu in svetemu Martinu je pripravil domačin Ivan Golob, za dober okus ob kozarčku vina pa so organizatorji ponudili tudi pečene kostanje in domač pasulj. MZ 4t \ CM A “v iHH L & 93 let Genovefe Vajda JO KREPI DELO NA POLJU? Genovefa Vajda iz Bukovcev je rojena 26. decembra 1911. V Bukovcih smo obiskali Genovefo Vajda, ki bo na letos na Štefanovo praznovala 93. življenjski jubilej. Genovefa Vajda, po domače Roclikova Fefa, izhaja iz družine sedmih otrok. Pot življenja jo je združila s partnerjem Leopoldom Vajdo, s katerim sta se poročila leta 1939. V zakonu se jima je rodilo pel otrok: Ivana, Janez, Leopold, Rozalija in Marija. Medtem ko je Genovefin mož Leopold kot skrben oče 30 let opravljal poklic mizarja, pa je sama bila v vlogi matere in gospodinje. Da si je prislužila še kakšen dinar, se je redno odpravljala tudi na tržo. 93-letna Genovefa danes živi s hčerjo Ivano, sicer pa je tudi ponosna babica šestim vnukom in devetim pravnukom. "Meni ni nikoli dolgčas," pravi Vajdova in dodaja: "Podnevi rada sestavljam puzle, berem knjige ali časopise, gledam nadaljevanke, redno pa spremljam tudi televizijski dnevnik. Poleti me še vedno lahko srečate na polju, saj sem navkljub svojim letom še vedno sposobna opravljati delo na njivi. Odkar se spomnim, me je v rokah spremljala motika, sicer pa za takšno starost moraš tudi zdravo živeti. Po mojem nič ne škodi, če si po obedu privoščiš kakšen kozarec vina." MZ Vajdova ni naj starejša občanka občine Markovci. Najstarejša v občini Markovci je Katarina Kostanjevec iz Bukovcev, po domače Vrbanova Kata, rojena 21. februarja 1911. Najstarejši moški v občini Markovci pa je Anton Kunčnik iz Zabovcev, rojen 30. decembra 1913. Po 26 letih ponovno zbrani SREČANJE ILGOVE RODBINE V začetku oktobra smo se po 26 letih spet srečali sorodniki Ilgove rodbine. Nekateri smo bili na tem srečanju prvič, drugi drugič. Srečanje smo pričeli ob 13. uri v farni cerkvi svetega Marka, kjer smo darovali sveto maša za vse pokojne člane Ilgove rodbine. Danes nas je živih 176 figovih. Največ nas je ostalo v markovski občini, nekaj jih je v Mariboru, na Vranskem, v Framu, Slovenski Bistrici in na Ptuju,v Švici, prišli pa so tudi Ilgovi iz Nemčije. Tja jih je odneslo življenje. Najmlajši član Ilgove rodbine je Klara Kitak, kije bila ob srečanju stara komaj tri mesece, naj starejši udeleženec pa je bil Jakob Ciglar iz Maribora, ki šteje 70 let. Drugače je najstarejši Milan Zieglar, ki živi v Švici in šteje 75 let. Po sveti maši nas je pred cerkvijo čakala Laura, ki nas je za spomin še fotografirala, tako da bomo čez nekaj let lahko zopet pogledali skupinsko fotografijo in rekli: “Ja, tako velika pa je bila Ilgova rodbina leta 2004.’’ Nato smo se vsi skupaj odpravili v vaški dom Prvenci, kjer nas je na začetku pozdravil Janez Petrovič, ki danes živi na Ilgovi domačiji. Po uradnem pozdravu in kosilu smo se zabavali ob zvokih tria Žamet. Čas na srečanju nam je hitro mineval in ker nam je po plesu zadišalo nekaj sladkega, smo se posladkali s torto velikanko, ki jo je spekla Silva Petrovič. Torta je predstavljala drevo Ilgove rodbine. Kot se spodobi, sta prvi kos odrezala najmlajša sestrična Matilda Petrovič in najstarejši bratranec Jakob Ciglar. Da pa bi si vsak izmed naše rodbine lahko predstavljal, kako izgleda Ilgovo drevo življenja, je poskrbel Slavko Vrtačnik, ki je v ta namen izdelal ravno takšno drevo. Za spomin na srečanje smo vsakemu izmed bratrancev in sestričen en izvod tega drevesa poklonili, da bomo vsi lahko tudi v naslednjih letih vedeli, kdo vse sploh je Ilgov. Srečanje seje nato raztegnilo do zgodnjih jutranjih ur in prepričana sem, da nam bo vsem ostalo v nepozabnem in čudovitem spominu. V upanju, da se še kdaj srečamo, smo se v ranem jutru razšli vsak na svoj konec. Alenka Petrovič Sorodniki Ilgove rodbine. Spomin na velikega človeka JANEZU PIČERKU V SPOMIN Kruta bolezen nam je letos, dan pred dnevom mrtvih, vzela dobrega občana Janeza Pičerka in povečala težo žalosti, ko še spomin ne pride do izraza. Čas, ki celi rane, pa je še prekratek. Izguba moža, očeta in dedka je za družino Pičerko zagotovo velika rana. Velika rana - praznina - pa je nastala tudi v občini Markovci. Ob zavedanju njegovega dela, s katerim si je zagotovil, da se ga bomo dolgo spominjali in se zavedali praznine, ki je nastala ob njegovi izgubi. Praznine, ki je nastala za Janezom, se zavedamo njegovi vrstniki, ki smo z njim ustvarjali sedanjost, in tudi mladi, ki so si z njegovo pomočjo nabirali znanje za prihodnost. Janez je svojo ustvarjalno pot začel po osnovni šoli v Markovcih. Kot Mlad fant s pozitivno lastno podobo je iskal pot v svojo bodočnost sam, saj takrat mladi niso imeli takšnih možnosti za izobraževanje, kot jih ima današnja mladina. Janez je želel čim prej priti do kruha. Kot naj starejši otrok v družini se je zavedal svojega položaja in želel tudi pomagati mami, bratu in sestri. Uspešno je končal poklicno kovinarsko šolo v Ptuju, postal strojni ključavničar, se zaposlil in vseskozi ostal zvest kovinarstvu. Po odsluženem vojaškem roku in z nekaj delovnimi izkušnjami seje z željo po pridobivanju novih znanj vpisal v večerno srednjo tehniško šolo. Z nenehnim izobraževanjem in novimi znanji pa so rasle tudi njegove odgovornosti in nove zaposlitve. Iz male delavnice se je preselil v Agis. V tem času pa sije tudi ustvaril družino, ki mu je postala podpora, vzpodbuda in mnogokrat verjetno tudi tolažba. Želja po novem znanju gaje kar naprej silila v študij. Kot izredni študent je končal višjo tehnično šolo v Mariboru in tako postal inženir strojništva. V Agisu je nato prevzel odgovorno delovno mesto. Svoje naravno poslanstvo - delo z ljudmi - je želel dopolniti z izrednim študijem na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Po tem študiju je še zmeraj ostal zvest kovinarski stroki, saj seje vpisal na mariborsko tehnično fakulteto. Pridobil si je naziv diplomirani inženir strojništva. Postal je strokovnjak za vzmeti in iz te stroke napisal mnogo strokovnih razprav in tudi knjigo. Postal je direktor tovarne vzmeti na Forminu in ji ostal zvest do upokojitve. Poleg vsega omenjenega pa je bil tudi izredni profesor na mariborski tehnični fakulteti. Mladina ga je poznala kot dobrega mentorja, strokovnjaka in pedagoga pri raziskovalnih nalogah, saj je znal mnoge mlade navdušiti in popeljati v svet znanosti. Po upokojitvi leta 1994 ni nehal razdajati svojega znanja. Sodeloval je z mariborsko fakulteto in Bistro Ptuj. Delo mu je bila uteha. Tudi pri ustanavljanju občine Markovci je njegov prispevek za elaborat rodil uspehe. Bil je odličen sodelavec in iskalec novih idej pri razvoju občine. Bil je vesel svojih uspehov, predvsem pa uspehov svojih Markovčanov, za katere je s svojim nepogrešljivim računalnikom brskal po internetu in jim pomagal pri razvoju. Za Janezom je nastala velika vrzel, ki jo morajo zapolniti predvsem mladi, katerim je bil vzor. Janez je dobro poznal zakonitosti življenja, predvsem narave. Ohranimo ga v spominu kot velikega človeka - Janeza Pičerka. Zupan Franc Kekec Iz matičnega urada MANJ ROJSTEV, VEČ SMRTI Slovenci smo se vedno zgledovali po državljanih držav zahodne Evrope. Občudovali smo nemško delavnost, švicarsko preciznost, italijansko spretnost (na primer pri gradnji prometne infrastrukture), Avstrijcem smo zavidali, ko so prišli na dan s podatkom, da iztrži Dunaj od turizma več kot vsa Slovenija. Nekaj teh navad in lastnosti smo hoteli osvojiti Slovenci, ki smo sicer veljali za pridne delavce, ko smo služili v teh državah marke, šilinge, lire ... V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja pa so te valute krepko dvignile življenjski standard tudi v Sloveniji. In če smo v časopisih teh držav že tedaj brali, kako zelo se stara zahodna Evropa, smo bili do teh podatkov brezbrižni, misleč da se to pri nas ne bo zgodilo. Kako smo se motili! Število rojstev iz leta v leto pada tudi v Sloveniji in tudi v naši občini. Časi, ko se je v treh paralelkah OŠ Markovci gnetlo od 25 do 35 učencev, so verjetno za vselej mimo. In kako je bilo letos? "Tudi tokrat ste zgrešili zastavljen cilj. Vložili in rodili ste le 33 otrok, lahko pa bi jih 60," bi dejala voditeljica TV kviza Najšibkejši člen. Zanimivo bi bilo pod drobnogled postaviti tri obdravske vasi: Markovce, Novo vas in Zabovce. Vse tri vasi imajo približno enako število prebivalcev. V teh naseljih ni zaskrbljujoča le demografska statistika, veliko bolj bode v oči podatek, daje iz leta v leto več odjav kot prijav, gradnja novih stanovanjskih hiš pa je prava redkost zaradi "zabetoniranega" prostorskega plana, ki se ni verjetno nikdar spremenil. Zato je v teh naseljih število smrti mnogo večje od števila rojstev. V Zabovcih je letos na primer umrlo kar 11 vaščanov. To je za srednje veliko vas, kakršna je Zabovci, visoka številka, če vemo, daje prijokalo na svet le pet novorojenčkov. Sicer pa se je v občini Markovci rodilo v letu 2004 doslej 33 otrok, od tega trije v Borovcih, devet v Bukovcih, štirje v Markovcih, trije v Novi vasi, dva v Prvencih, trije v Sobetincih, eden v Strelcih, trije v Stojncih in kot že omenjeno - pet v Zabovcih. Med novorojenčki je bilo 15 dečkov in 18 deklic. V letu 2004 je umrlo 41 občanov občine Markovci, kar v primerjavi s številom rojstev kaže na negativni naravni prirastek. V Borovcih je umrlo šest občanov, v Bukovcih pet, v Markovcih devet, v Novi vasi štirje, v Prvencih eden, v Sobetincih štirje, v Stojncih dva in v Zabovcih enajst. Število zakonskih zvez je bilo zanemarljivo malo - le 14. Za primerjavo morda podatek, da smo v predpustnem času (pred fašenkom) v 60. letih vsako nedeljo pred cerkvijo sv. Marka občudovali vsaj pet nevest, atraktivne kopjaše z muzikanti in prelepo okrašene paruče, ki so po opravljenem obredu v cerkvi vozili vesele gostovanjce v vse vasi naše fare. V nedeljo, 8. februarja 1958, je bilo kar osem mladih parov. Toda, kje je že to! Danica Tement VABILO Folklorno društvo Markovci vabi k sodelovanju mlada dekleta in mlade fante, ki imajo veselje do plesa, petja, šegavosti, nastopanja, maskiranja in so vesele narave ter radi spoznavajo tuje kraje in jim ni žal nekaj prostega časa nameniti ohranjanju ljudskega izročila. Če si vsaj nekaj od naštetega, se oglasi Milanu Gabrovcu na 041/739-268. PISMO IZ HROVAČE Prijat'li obrodile so trte vilice nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih np budi. Uradni del naše himne je takole odzvanjal v Hrovači, ko so jim prijatelji iz Bukovcev predstavili krst vina, ki ga imajo na dan svetega Martina. Gospod Jože Bezjak je dejal, da je to le tisti, veseli del obreda. Pri njih jih namreč obišče pravi dušni pastir in krsti mošt, ki bo postal mlado vino. Zaradi slabega vremena, ki je bilo tistega sobotnega dne, so obred pripravili kar pod zasilno streho na dvorišču. Tako nastopajoče kot Hrovačane je prepihalo do kosti, vendar jih je kasneje ponovno ogrelo mlado vince, ki so ga Bukovčani poklonili Hrovačanom v znak prijateljstva. Bilo ga je kar sto petdeset litrov skupaj s podarjenim sodom. Naznanili so začetek obreda. Vsi so prisluhnili glasniku, ki je slavnostno prebral, "sveti Martin je bil rojen v vojaški družini okrog leta 316 na Madžarskem ..." Nadaljeval je v slogu velikih govorcev in gledalce poučil o življenju svetega Martina. Simbolično sta gospoda Jože Bezjak in Ivan Horvat - Repek predstavila tudi vlogo duhovnika in ministranta. Gospod Mošt, ki ga je kot pravi profesionalec upodobil Vlado Bezjak - Petroč, je ves čas nagajal dušniku in se ni nikakor želel krstiti v vino. Mašo so zaključili s petimi litanijami, pri katerih pa niso molče ostali niti Hrovačani in so kmalu postali glasnejši od nastopajočih. Nekaj najbolj odmevnih še danes veselo odmeva po Hrovači. Npr. tista, ki prosi, da te po vinu nikoli ne boli glava. Po končanem obredu je Hrovačo preplavilo pravo štajersko vzdušje in že smo pomislili, da bodo svojo "ribnščino" zamenjali za štajersko narečje. Sledila je pogostitev v stilu kraljev in čeprav so izvrstno hrano pripravili tudi hrovaški kuharji, se nihče ni mogel upreti pravi štajerski goski z repo v bučnem olju. S polnimi želodčki so se prijatelji zavrteli v zvokih melodij domače glasbe in se nasmejanih obrazov odpravili nazaj v rodno Štajersko. Marušo Prelesnik ZBRALI SO SE GASILSKI VETERANI V soboto, 6. novembra 2004, so se že osmič zbrali gasilski veterani na rednem srečanju, ki ga organizira Območna gasilska zveza Ptuj Organizatorje z udeležbo zadovoljen, saj se jih je zbralo 145, kar je do sedaj največ in skoraj polovica vseli v že omenjeni zvezi. Dejstvo je tudi, da se življenjska doba daljša, prav tako pa v tem času postajajo gasilski veterani tisti, ki so vstopili v gasilske vrste pred 45 leti, ko je slovensko gasilstvo doživljalo pravi razcvet. Gasilski veterani se zberejo na povabilo predsednika zveze enkrat letno. Takrat se srečajo s svojimi stanovskimi kolegi širšega ptujskega območja (nekoč velike gasilske zveze) in se radi spominjajo težkih, a lepih časov. Iz njihovih ust je slišati marsikatero lepo zgodbo, ki se je ohranila zaradi lepe vsebine ali geste takratnih gasilcev, pa tudi katero žalostno, ki pa je zaradi časovne oddaljenosti že skoraj zbledela. Srečanja se prav tako radi udeležijo povabljeni župani in podžupani vseh štirih občin, ki sestavljajo gasilsko zvezo. V nagovorih županov je opaziti delček zmede ali rahlo tresoč se glas, kajti veterani poslušajo pozorno in na koncu nič ne rečejo, le z rahlim ploskanjem potrdijo povedane besede le-teh. Po pozdravnem nagovoru predsednika zveze Francija Vogrinca so spregovorili zbranim veteranom še predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, Janez Markovič, član predsedstva, odgovoren za delo gasilskih veteranov, Zvonko Glažar, poveljnik zveze, ki je v kratki video predstavitvi predstavil razvoj gasilstva v Sloveniji. Janez Liponik, član poveljstva Gasilske zveze Slovenije (GZS), in Janez Merc, član predsedstva GZS, pa sta govorila o razvoju in načrtih gasilstva v Sloveniji v naslednjih nekaj letih. V imenu županov je spregovoril župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Janez Liponik Aktivnosti v mesecu požarne varnosti GASILSKA VAJA POLJE 2004 Na seji poveljstva občine Markovci smo se dogovorili za aktivnosti v oktobru, mesecu požarne varnosti. Letos je bil moto reševanje ob morebitnem požaru na gospodarskem poslopju. Vsako leto PGD Borovci, Prvenci-Strelci in Sobetinci organizirajo v tem mesecu taktično vajo. Letos je bilo za to vajo na vrsti PGD Borovci. Taktično vajo smo planirali na velikem gospodarskem poslopju Janeza Veseliča. Pripravila sva jo poveljnik PGD Borovci Martin Zamuda in občinski poveljnik Marjan Mislovič. Vaja je bila načrtovana za 29. oktobra v popoldanskih urah. Regijski center na Ptuju je dobil sporočilo lastnika gospodarskega poslopja, da je nastal požar ob 17. 45. Aktivirano je bilo PGD Borovci. Društvo je izvozilo z orodnim avtomobilom GV1, pričelo se je gasiti in reševati v požaru. Domači poveljnik je ugotovil, da domače društvo ne bo moglo pogasiti velikega požara. Preko regijskega centra je aktiviral PGD Prvenci-Strelci. Takoj po prihodu so dobili nalogo notranjega napada z dihalnimi aparati. Velika verjetnost je bila, da so v prostoru ostali ljudje, ki so pakirali čebulo za prodajo. Lastnik je povedal, daje to delo opravljalo pet ljudi. Točno pa ni vedel, ali so se vsi rešili ali je kdo v gorečem objektu. Takoj za tem je bilo preko regijskega centra aktivirano PGD Zabovci z isto nalogo, vstop v notranji prostor in gašenje požara. Aktivirano je bilo tudi PGD Sobetinci, ki je črpalo vodo in gasilo iz podzemnega rezervoarja. Aktivirani so bili še gasilci iz PGD Zavrč in PGD Bukovci. Tudi ti dve društvi sta se opremili za vstop v notranje prostore, obenem pa imeli nalogo gasiti požar. V objektu sta bili tudi dve prazni plinski jeklenki, ki smo ju varno odstranili. V notranjem gorečem prostoru so gasilci našli ponesrečenca, trije pa so se sami še pravočasno rešili. Ponesrečenca sta bila lažje zastrupljena z dimom. Dobila sta ustrezno zdravniško pomoč reševalcev. Drugih poškodb in nezgod na vaji ni bilo. Vaja je bila končana ob 18.30 uri. Zbor vseh sodelujočih je bil pred gasilskim domom v Borovcih. V sami vaji je sodelovalo 48 gasilcev, 7 gasilskih avtomobilov, razvitih je bilo 20 B-cevi in 14 C-cevi. Uporabljenih je bilo 8 dihalnih aparatov in nosila za ponesrečence. Vajo sta si ogledala tudi poveljnik gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar in podpoveljnik Ivan Grahi. Martin Zamuda Če bi zagorelo v sobetinskih hlevih... SKUPNA VAJA CIVILNE ZAŠČITE IN GASILCEV OBČINE MARKOVCI Za zaščito prebivalstva na območju občine Markovci ima župan ustanovljen štab civilne zaščite (CZ), ki ga vodi poveljnik. Ta skrbi za izvajanje ukrepov v primeru naravnih in drugih nesreč v naši občini. Po statutu občine imamo komisijo za zaščito in reševanje, ki skupaj s štabom CZ in gasilci skrbi za varnost pred požari in elementarnimi nesrečami v občini. Gasilska zveza Slovenije je v mesecu varstva pred požari izdala priporočilo, naj gasilska društva dajejo večji poudarek urjenju pri reševanju požara na kmetijah oziroma gospodarskih objektih. Občinsko poveljstvo občine Markovci je izvedlo v ta namen, po programu izobraževanja, nenapovedano vajo na hlevih last Kmetijskega kombinata Ptuj v Sobetincih. Požar se je razširil na celoten objekt, zato je domače društvo poklicalo na pomoč vsa društva v naši občini, PGD Zavrč in enote civilne zaščite občine Markovci, kar je bilo tokrat prvič. Štab civilne zaščite je v naši občini usposobljen za tehnično reševanje ter prvo pomoč. Operativne enote gasilskih društev in civilne zaščite so prihajale na požarišče na klic vodje intervencije tovariša Janeza Horvata iz PGD Bukovci, ki je vodil celotno vajo. Kompletno akcijo pa so strokovno spremljali občinski poveljnik Marjan Mislovič, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar s svojimi pomočniki inštruktorji ter poveljnik civilne zaščite občine Markovci Ivan Golob. Vsi, ki so sodelovali v vaji, so imeli zelo težko delo, saj je bilo veliko poškodovanih delavcev, ki so v času nesreče v službi oskrbovali živino. Vse te ponesrečence je bilo potrebno rešiti iz gorečih hlevov. Gasilci, ki imajo opravljen tečaj nosilca dihalnega aparata, so opremljeni z dihalnimi aparati vstopili v notranje prostore ter rešili ponesrečence, ki jih je oskrbela ekipa prve pomoči civilne zaščite. Tehnični vod civilne zaščite je skupaj z gasilci pomagal pri reševanju živine iz hlevov. V vaji je sodelovalo 152 naših občanov. Takšne in podobne vaje so še kako potrebne, saj se s tem urimo in izpopolnjujemo za morebitne akcije nepredvidljivih nesreč. Brez vaj ni uspeha na odru, v pevskem zboru ali ansamblu. In tako je tudi pri gasilcih in reševalcih. Vaja dela dobrega mojstra in reševalca. Ivan Golob Športni pogovor z Janezom Janžekovičem »ZMAGOVALEC JE DOBIL ZABOJ TAKRAT POPULARNE KOKTE!" Nič kaj preveč zimski decembrski popoldan smo izkoristili za krajši pogovor z dolgoletnim športnim delavcem in nogometnim trenerjem Janezom Janžekovičem iz Bukovcev. Janez Janžekovič. Janez odkar živiš v sosednji občini Gorišnici te več tako pogosto v Bukovcih ne vidimo, pa vendar se domov v Bukovce najbrž še vedno rad vračaš ? J. Janžekovič: "Seveda, v svoji rojstni vasi trenutno res ne živim več, toda še vedno sem neločljivo povezan z ljudmi in dogodki v Bukovcih. Moje otroštvo ni bilo lahko, bi se pa lagal, če bi rekel, da me nanj ne veže tudi nekaj naj lepših spominov mojega življenja. Lepe spomine imam predvsem na svoje osnovnošolske dni, mislim, da sem se takrat doživljenjsko zastrupil z žogo, saj me je ta, tako ali drugače, potem spremljala celo življenje. Če se samo spomnim tistih prvih naših žogobrcarskih poskusov, za začetek nam je bil dovolj dober vsak pokošen travnik, cesta ali kar sosedov ograd. Takrat smo imeli v Bukovcih, ne boste verjeli, kar tri nogometne ekipe. Seveda ni šlo za organizirano igranje nogometa, pa vendar smo imeli tri ekipe: Blato, Asfalte in Spodji konec - Kolamerce. To smo imeli strašne boje, zmagovalec pa je dobil za zmago zaboj takrat popularne kokte." Če se pogovarjamo o začetkih organiziranega igranja nogometa v Bukovcih, si ne moremo želeti bolj poklicanega sogovornika, kot si ti, Janez. J. Janžekovič: "Ja, vendar ne pozabimo omeniti, da je prva pobuda prišla s strani Franca Meznariča in Franca Bezjaka. Takrat smo organizacijsko delovali še pod okriljem takratnega TVD Partizan Markovci. Leta 1977 smo se prvič registrirano pojavili pod imenom NK Bukovci in še isto jesen smo nastopili v takratni C-ligi MNZ Ptuj ter že kar v svoji prvi sezoni osvojili 3. mesto." Danes predvsem mlajši bralci Markovskega lista najbrž ne vedo, da današnje nogometno igrišče v Bukovcih stoji na temeljih bivše gramoznice "Hameršakove jame"! J. Janžekovič: "Na lokaciji današnjega igrišča v Bukovcih je bila pred tem igriščem res gramozna jama, ki se je po končani eksplotaciji uporabljala tudi za divje odlagališče odpadkov. No, od takrat ima naše igrišče tudi naravne terase oziroma je igralna površina nekoliko pod nivojem ostalega okolja. Del potrebnih sredstev smo pridobili od takratne KS Markovci, a brez ogromnega števila volonterskih delovnih ur mnogih Bukovčanov, ljubiteljev nogometa, ne bi šlo. Spomin na otvoritev z veličastnim programom in s skoraj 2000 obiskovalci je še danes svež in se ga rad spominjam." Kaj pa tvoja športna pot? J. Janžekovič: "Nisem začel v Bukovcih, kot bi si kdo mogoče mislil, pač pa v Prvencih, vendar sem za Prvence nastopal le eno leto. Več, štiri leta, sem igral za takrat že prav tako ustanovljen klub v sosednji vasi, v Stojncih. Resnično smo bili takrat ena boljših ekip ptujskega rajona, saj smo se lahko povsem enakovredno kosali tudi s ptujsko Dravo in Aluminijem, ki sta nas v organizacijskem smislu seveda krepko prekašala. No, po končani karieri pri Stojncih sem zaigral za domačo vas in nabral 350 prvenstvenih in skoraj enako število prijateljskih tekem. Bili smo super klapa, prijateljstvo, skromnost, predvsem pa ljubezen do športa in nogometa so nas povezovali prav vsak dan. Po aktivnem igranju sem po načelu "enkrat nogometaš - vedno nogometaš" nadaljeval svoje delo v športu in nogometu kot trener članske in številnih ekip mladih selekcij. Bili so vzponi in kdor vsaj malo pozna šport, ve, da so tudi padci. Najuspešnejša leta bukovskega nogometa tako v razvojem smislu kot v smislu športnih uspehov so bila leta od 1990 do 1993, posebej pa naj omenim leto 1980 kot leto, ko smo tudi v ŠD Bukovci doumeli, daje potrebno dati možnost mladim. Tako smo v tekmovanje prijavili prvo selekcijo mladih nogometašev. Da bo ta ekipa igrala celo v osmini finala pokalnega tekmovanja Slovenije z murskosoboško Muro, ni takrat še nihče verjel." Praviš, da trenutno kot aktiven član ŠD Bukovci ne deluješ več? J. Janžekovič: "Dve leti bo, odkar me v ŠD Bukovci ni več. Zelo rad pogledam sicer še kakšno tekmo, toda takrat - pred dvema letoma - sem ocenil, daje bolje, če odidem. Veste, kadar pride do razhajanj mnenj, kjer so v osnovi različne vrednote športa, ki jih jaz ne priznavam, me ne bo zraven. Imam pač svoja načela, predvsem pa imam rad nogomet in od tega ne odstopam." Prav te dni v Bukovcih dajemo v javno uporabo našo lepo večnamensko šport-no-kulturno dvorano. Ali je lahko to nov zagon bakovskemu športu? J. Janžekovič: "Ne samo športu. Mislim, da je dvorana lahko pomemben generator bolj vitalnega življenja vasi in okolice. Šport, kultura, gasilci in vaščani -prav vsi bodo lahko našli svoj interes, predvsem pa prostor za svoje dejavnosti. Dvorana naj ne bo sama sebi namen, treba ji bo dati vsebino in pravi namen." Kakšno bi bilo tvoje sporočilo bralcem Markovskega lista? J. Janžekovič: "Želel bi si, da si vsak najde svoj "nogomet", potem bo imelo vaše življenje smer, strast in potreben zagon. Srečno novo leto 2005 in vesel božič bralcem Markovskega lista." Robert Bezjak Polovica nogometne sezone 2004/05 je že za klubi nase občine STOJNCI SOLIDNO, MARKOVCI IN BUKOVCI V DRUGI POLOVICI Z zadnjimi tekmami mrzlega novembra se je končala prva polovica, jesenski del, tekmovanj v ligah, kjer nastopajo nogometni klubi naše občine: ŠD Markovci, Bukovci in Stojnci. Iztekajoče se leto 2004 je bilo za nogometne klube občine zahtevno, saj so se vsa tri društva poleg športne dejavnosti v polni meri ukvarjala z investicijami, s katerimi zadovoljujejo vse strožje kriterije nastopanja v različnih rangih tekmovanja. Kakšna izhodišča so si ekipe priigrale za spomladansko nadaljevanje prvenstava, pa več povedo dosežena mesta. Robert Bezjak MNZ Ptuj - mladina: Mesto Ekipa Krog Gol razlika Točke 1. Podvinci 7 + 41 19 2. Bukovci 7 + 24 13 3. Stojnci 7 + 5 13 4. Ormož 7 + 6 11 5. Rogoznica 7 - 10 9 6. Središče 7 - 16 9 7. Leskovec 7 - 14 3 8. Zavrč 7 -37 1 MNZ Ptuj 1. razred - člani: Mesto Ekipa Krog Gol razlika Točke 1. Podvinci 11 + 13 25 2. Dornava 11 + 13 21 3. Videm 11 + 5 16 4. Rogoznica 11 + 2 16 - 5. Slovenija v. 11 + 4 15 6. Gorišnica 11 - 2 14 7. Cirkulane 11 - 3 14 8. Hajdina 11 -4 14 9 Bukovci 11 - 5 13 10. Podlehnik 11 -4 12 11. Skorba 11 -8 11 12. Markovci 11 - 11 11 MNZ Celje 3. liga vzhod - člani: Mesto Ekipa Krog Gol razlika Točke 1. Zavrč 13 + 33 32 2. Veržej 13 + 16 24 3. Paloma 13 + 7 24 4. Pohorje 13 + 8 23 5. Crenšovci 13 - 1 23 6. Stojnci 13 + 8 20 7. Križevci 13 + 5 18 8. Holermus Ormož 13 + 2 17 9 Kovinar Štore 13 - 6 17 10. Šmarje pri Jelšah 13 - 3 15 11. Tišina 13 -4 12 12. Železničar 13 - 14 11 13. Bistrica 13 -23 9 14. Šoštanj 13 - 28 7 MNZ Ptu j - Mlajši dečki - U 12 Mesto Ekipa Krog Gol razlika Točke 1. Ptuj 24 + 144 68 2. Bukovci 24 + 74 55 3. Cirkulane 24 - 10 33 4. Zavrč - Ljudski vrt 24 + 24 31 5. Ormož 24 - 5 29 6. Stojnci 24 - 63 18 7. Markovci 24 - 164 16 MNZ Ptuj - Cicibani - U10: Mesto Ekipa Krog Gol razlika Točke L Stojnci 12 + 42 34 2. Dornava 12 - 12 13 3. Bukovci 12 -2 14 4. Zavrč 12 - 28 6 Zanimivo tekmovanje na OŠ Markovci ' ZBIRAJ KILOMETRE - OSTANI MLAD'' Analize gibalnih sposobnosti slovenskih otrok in mladine že nekaj časa ugotavljajo upadanje vzdržljivostnih sposobnosti. Da je res tako, potrjujejo tudi spremljajoča stališča mladih, ki dalj časa trajajoče vzdržljivostne vsebine športne vzgoje pogosto opisujejo kot nezanimive, dolgočasne in naporne. Tekmovanje Zbiraj kilometre, ostani mlad je namenjeno nekoliko drugačnemu navduševanju otrok za tiste vsebine, ki praviloma pri osnovnošolski mladini niso prav močno priljubljene, so pa z vidika pomembnosti za razvoj in kasnejše življenje nenadomestljivega pomena. S tekmovanjem želimo omogočiti, da bi otroci v šoli pridobljeno znanje s področja biologije človeka, teorije športnega treninga in ostalih teoretičnih vsebin znali uporabiti zdaj ali nekoč v svojem prostem času, recimo za sestavo osebnega trenažnega načrta, za razvoj kondicije, kontrolo telesne teže in podobno. Tekmovanje ima sistem motiviranja preko točk, ki se vpisujejo v zbirni plakat v avli šole in so vsem na ogled. Tekmovanje traja v jesenskem delu šolskega leta 2004 in se nadaljuje v spomladanskih mesecih prihodnjega leta do konca maja, ko se zaključi z velikim vrhuncem tekmovanja, obiskom velike tekaške športne prireditve - Teka treh src v Radencih. Zaenkrat je tekmo-vanje Zbiraj kilometre. ostani mlad naletelo na zelo pozitiven odziv pri učencih šole. Najuspešnejšim je uspelo v samo dveh mesecih zbrati že več kot 500 kilometrov. Jasna Novoselec, Tamara Rožman, Matjaž Leben, Niko Korošec in Martin Forštnarič iz 8. c so največji junaki tega tekmovanja. Robert Bezjak MOJ OCE Obiskujem zadnje leto Osnovne šole Markovci in pri slovenščini smo si v prvem semestru pridobili ustno oceno z govornim nastopom. Predstaviti smo morali osebo, ki nam je blizu in jo dobro poznamo. Odločil sem se, da bom predstavil svojega očeta. Pa preberite, kar sem ob miselnem vzorcu, opremljenim s fotografijami in ključnimi besedami, povedal o njem. Moj oče je Janez Verlak, vsi ga kličejo Janko. Rodil se je leta 1968 v Benzbergu v Nemčiji. Ima brata Branka, očeta Andreja in mamo Terezijo. Je oče treh otrok, in sicer treh sinov. Najstarejši sem jaz, sledi Marko, ki je star 10 let, najmlajši pa je Nejc in je star tri leta in pol. Oče je visoke in močne postave, temnih las in rjavih oči, za katere pravijo, da so iskrene. V mladosti je nosil dolge, goste in kodraste lase. Nekaj časa je bil zaposlen kot vulkanizer v Savi Kranj, sedaj pa opravlja terensko delo pri gradnji in montaži stanovanjskih hiš. Zaradi svoje močne postave je delal tudi kot redar po različnih diskotekah v bližnjih krajih. V prostem času rad igra namizni tenis, pogleda kakšen zanimiv film in se druži s prijatelji. Teh je veliko, saj je v njegovi družbi vselej prijetno in ni nikoli dolgčas. Zelo rad posluša srbsko glasbo, najljubša mu je pesem Plava ciganko. Uk\’arjal se je tudi s folkloro in zelo lepo pleše. Pred nekaj leti je zaradi bolezni umrla moja mama in z očetom smo ostali sami. Vesel sem, da si je našel svojo novo življenjsko spremljevalko Valerijo, s katero se tudi jaz zelo dobro razumem. Hvaležen sem ji, ker nas ima rada in ker mi je pomagala pri pripravi plakata za govorni nastop. Vsem bralcem pa želim prijetne družinske trenutke tudi v novem letu. Renato Verlak, 8. c MOJA BABICA Predstavila vam bom svojo babico in upam, da boste z veseljem prebrali moj sestavek. Moji babici je ime Genovefa. Rodila se je pred 64 leti kot drugi otrok skrbnih staršev. Odraščala je v revni družini v Bukovcih poleg svoje šest let mlajše sestre Mice in staršev seveda. Njena mama Otilija je bila skrbna gospodinja in dobra mati. Očetu je bilo ime Janez in po poklicu je bil kuhar, vse do pričetka druge svet. vojne. Takrat je moral zapustiti svojo družino in se odpraviti v vojsko. Po očetovem odhodu je v družini začelo primanjkovati denarja in vse tri so se morale odpraviti s trebuhom za kruhom. Za nekaj časa so se preselile k sorodnikom v Novo vas, tam je babica začela obiskovati tudi osnovno šolo v Markovcih. Ko se je vojna končala, se je njen oče vrnil in vsa družina je bila spet skupaj. V hiši je vladala ljubezen, a vseeno ni mogla ustaviti bolezni, za katero je zbolela njena mati. Po smrti je sestra spoznala bodočega moža, se z njim tudi poročila in skupaj sta se preselila v Nemčijo. Tako sta babica in njen oče ostala sama. Ko je bila stara 18 let, je spoznala fanta Kondrada, se čez dve leti poročila in rodila se jima je prva hčerka Milena. Čez šest let pa je privekal na svet še sin Ivan, moj ati. Babica je s svojim možem preživela 35 let skupnega življenja, a po hudi bolezni je umrl. Tako zdaj babica živi z nami, skrbi za gospodinjstvo, v prostem času pa izdeluje prtičke in se druži s prijatelji. Svojo babico imam zelo rada. Je oseba, ki je ne srečaš vsak dan. Predvsem je ljubezniva, prijazna in dobrosrčna, ki vsakemu priskoči na pomoč. Leonida Poljanec, 8. c MOJA SESTRA TEKMOVANJA Le kdo je ne pozna, ime ji je Anja, piše se Zupanič in je doma v Markovcih. Njene temno rjave oči se ji iskrijo pod temno rjavimi dolgimi lasmi. Malo večji nos in poudarjene ustnice se ji lepo podajo k njenemu podolgovatemu obrazu. Je vitke postave in temne polti. Visoka je 180 cm in tehta 65 kilogramov. Najraje se obleče v oprijete majice in hlače s širokim trapezom, največkrat so to kavbojke. Velikost svojih čevljev težko dobi, saj je dolgo stopalo podedovala po svoji babici - po mamičini strani. Najljubše obuvalo so ji Pumine superge. Anja je prva hčerka očeta Zdravka, ki je po poklicu komercialist, in mamice Metke, po poklicu višja fizioterapevtka. Ima 7 let mlajšega brata Valentina in mene, sestro Saško. V otroštvu je bila hudo bolna, dolgo ji niso odkrili bolezni celiakije. Zdravi se s strogo dieto. Ne sme jesti ničesar, kar vsebuje moko. Zdravniki so povedali, da jo ta bolezen lahko spremlja vse življenje. Bila je zelo živahen in nagajiv otrok. V osnovni šoli je imela prav dober uspeh in zelo si je želela postati medicinska sestra. A načrti so se spremenili, sedaj hodi v 2. letnik tehnične živilske šole v Maribor. V osnovni šoli je rada zaspala in tako zamudila kdaj pa kdaj tudi pouk, zdaj si pa tega ne more privoščiti. Vpisala se je tudi v šolo za fotomodel, saj je simpatična z vitko postavo. V prostem času rada zaigra na kitaro, loti se pa tudi peke peciva in ročne izdelave različnih izdelkov. Anja je zelo skrbna in odgovorna do svojega dela, je zgovorna, name se večkrat jezi. Do starejših ljudi je vljudna in jim rada pomaga. Zelo ceni prijateljstvo in druženje, ko pa pride čas učenja, hitro smukne v svojo sobo pred zvezke. Zelo se ponosna, da imam starejšo sestro, saj ji lahko zaupam svoje težave in zmeraj me zna potolažiti, če je potrebno. Ker je nežna po srcu, se rada igra tudi z Valentinom. In še nekaj - njena poslastica je ajdova kaša. Zanimivo, ne? Saška Zupanič, 8. c Meseca oktobra je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Udeležilo se ga je 31 učencev osmih razredov devetletke in osemletke. 10 učencev je osvojilo bronasta priznanja. Dve učenki. Tjaša Prelog in Urška Rojko, sta se udeležili državnega tekmovanja v Jesenicah. Osvojili sta srebrni priznanji. Mentorica: Danica Muršec Konec meseca septembra je potekalo tudi šolsko tekmovanje iz logike. Tekmovalo je 43 učencev, 14 jih je osvojilo bronasta priznanja, 8 učencev pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je potekalo oktobra na OŠ Središče ob Dravi. Učenci Anja Furjan, Maja Kostanjevec in Denis Mlinarič so osvojili srebrna priznanja. Na državno tekmovanje se je uvrstil Denis Mlinarič. Mentorica: Marija Petek Odlično so se izkazali tudi odbojkarji in odbojkarice naše šole. Konec novembra so se udeležili finala medobčinskega tekmovanja. Učenci naše šolske ekipe so si v Juršincih z gladkimi zmagami prisvojili zlato medaljo in s tem naslov medobčinskega prvaka, učenke pa so si v Žetalah prislužile srebrno medaljo. Mentorja: Drago Prislan in Robert Bezjak TEDEN OTROKA POD GESLOM: EVROPA MLADIM - MLADI V tednu od 4. do 10. oktobra se je veliko razpravljalo in pisalo o položaju otrok in mladostnikov pri nas in po svetu. Zveza prijateljev mladine je ob tej priložnosti še posebej izpostavila problematiko otrok in mladostnikov v evropskem prostoru in zagotavljanju pravic, ki jih določa konvencija o otrokovih pravicah. Tudi v vrtcu smo v tem tednu pripravili vrsto pestrih aktivnosti in tako polepšali dneve otrokom, ki obiskujejo vrtec in tudi tistim, ki ga ne obiskujejo. Ponedeljek smo pričeli z lutkovno igrico Zajčkova hišica in jo v četrtek zaigrali še otrokom izven vrtca ter učencem razredne stopnje. V torek je bil za otroke še en nenavaden dan, saj je EVROPI naša kuharica Darinka pripravila kosilo kar na dvorišču vrtca. Dišalo je po pečenem krompirčku in hrenovkah na žaru, tako da je vzbudilo tek tudi tistim otrokom, ki jim hrana sicer ne tekne preveč. Sreda je bila v znamenju izdelovanja lutk. Vsak otrok sije izdelal svojo lutko, z njo zaigral in si jo odnesel domov. Četrtek je bil še posebej pester, saj smo izvedli mini kros, v katerem so sodelovali otroci vseh skupin, tudi najmlajši iz jaslic. Navdušenja ni manjkalo, tudi navijačev ne. Medalje so si prislužili vsi otroci, ki so v cilj pritekli ali se prikobacali. Tudi petek je bil živahen, saj je bil v znamenju plesa, zabave, veselja in radosti. Tako je kuharica Darinka pripravljala kosilo. Vsem otrokom želim veselo, razigrano in brezskrbno otroštvo tudi v letu, ki prihaja. Cvetka Perčič, vzgojiteljica SPEKLI SMO ŽEMLJICE V sredo, 17. novembra, je bil poseben dan za učence 2.a razreda. Niso bili učenci v razredu, ampak peki v gospodinjski učilnici naše šole. Pri delu nam je pomagala mamica, po poklicu slaščičarka, gospa Ksenija Strelec. Vsi skupaj smo si najprej privezali predpasnike, nadeli bele kapice in umili roke. Nato smo zamesili testo za žemljice. Naredili smo majhne kroglice in jih pustili vzhajati 30 minut. Vsak je oblikoval svojo žemljico. Spekli smo jih v šolski kuhinji pod nadzorom naših kuharic. Rahlo ohlajene žemljice smo pojedli v razredu. Bile so najboljše - hrustljave, dišeče in naše. Darja Frangež, učiteljica JESENSKA VETRNICA V VRTCU MARKOVCI Kot vsako leto smo tudi letos v našem vrtcu pričakali prvi jesenski dan, a letos nekoliko drugače. Prireditev Jesenska vetrnica je bila namenjena skupnemu preživljanju prostega časa otrok in staršev. Otroci so že zjutraj nabirali jesenske darove in z njimi krasili prostore vrtca, nabirali pisano jesensko listje in ga nizali na vrvice ter se igrali z darovi jeseni. Se posebej so bili navdušeni, ko so se jim pridružili starši, saj so lahko skupaj ustvarjali v različnih delavnicah. Ustvarjali so z barvo, naravnim materialom, izrezovali, tiskali in se sladkali z jesenskimi darovi. Vse svoje umetnine smo razstavili v vrtcu in ustvarili pravo jesen. Vzgojiteljice pa smo poskrbele za presenečenje, in sicer z lutkovno predstavo Sadni prepir, ki smo jo zaigrale kar na dvorišču vrtca. Preživeli smo še en dan, lep in nekoliko drugačen, in otrokom seje zagotovo vtisnil v spomin. Želimo si še veliko zanimivih in domiselnih dni. Sonja Ambrož, vzgojitel jica DECEMBER JE V ZNAMENJU DECEMBRSKIH MO \-r Ž KUD Markovski zvon JUBILEJNI DESETI BOŽIČNI KONCERT Ves advent je čaroben in zavit v pritajeno skrivnostno pričakovanje. Adventni venček na mizi s svojimi štirimi svečami. Pozdravu sveč se pridružijo zvonovi, orgle in pesem. In prav pesem bo v božičnem času spet donela. Tako ob polnočki na božični večer, kakor vse naslednje dni. Vse dobre želje in pričakovanja bomo prenesli na naš, jubilejni deseti božični koncert, ki bo na Štefanovo, v nedeljo 26. decembra ob 17. uri v markovski farni cerkvi. Kot štiri sveče na adventnem venčku bodo tudi na koncertu zasvetile štiri skupine. V organizaciji kulturno umetniškega društva Markovski zvon se bodo predstavili: cerkveni pevski zbor .rv. Marko, pevci Jutranje zarje, vokalna skupina Kor in cerkveni otroški zbor Zvonček. Pridite med nas. Želimo Vam prijeten in doživet večer, ki naj doda majhen kamenček v mozaik zadnjih decembrskih dni. DM Zinka Vidovič, pedagoginja Tako je mala Angelika pisala Miklavžu. Tako kot minulo leto pa je tudi letos otroke naše občine obiskal Božiček in jih obdaril. Sicer pa je Božiček debelušen mož z dolgo belo brado in rdečo kapo ali kapuco. Na hrbtu nosi koš z darili, pomaga pa mu osem severnih jelenov, ki so vpreženi v njegove sani. Tisti med njimi, ki ima rdeč nos, se imenuje Rudolf; otroci verjamejo, daje prehlajen, drugi pa, da je rahlo okajen. Božiček v hišo ne vstopi pri vhodnih vratih, kot je to običajno, ampak se v notranjost stavbe spusti skozi dimnik. Ognjišče že od nekdaj velja za simbol doma, družinske sreče, zato verjetno ni naključje, da darila pridejo v hišo prav skozenj. Na božični večer mora Božiček obiskati mnogo domov. Akcija PODARI OBJEM tudi na naši šoli Prazničen december - želje in pričakovanja otrok, a na žalost se marsikateremu ne morejo izpolniti, predvsem zaradi materialnih stisk v družini. Zato Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira vsako leto humanitarno akcijo. Naša šola se je letos vključila že tretjič, prejšnja leta smo zbirali igrače in otroške knjižice, v letošnjem letu pa seje zbirala zimska športna oprema. Zbiralna akcija je potekala dva dni, in sicer v ponedeljek in torek, zadnja dneva v novembru. V trgovinah Baby center pa traja akcija po vsej Sloveniji še do 25.12.2004. V okviru šolske skupnosti in pod mojim mentorstvom smo zbrali ogromno zimskih oblačil in v torek popoldan smo staršem naših učencev ponudili možnost, da med zbranim poiščejo tudi kaj za svojega otroka, v kolikor je to potrebno, a žal je bil odziv slab - morda smo tako tudi pričakovali. S pomočjo pridnih učenk smo stvari spravili v škatle in jih poslali otrokom, ki jih bodo koristno uporabili. Po končani akciji bodo vsi otroci, ki so podarili oblačila, prejeli posebno zahvalo za humano delo. Največ darovalcev je bilo iz 4.a in 4.b. Naj vam jih predstavim: Miklavž, Božiček ‘ in dedek Mraz • najslavnejši decembrski možje. Čeprav so stari, ne stokajo, da jih zbada v križu. Še več, na ramenih potrpežljivo prenašajo težke koše, ki so polni daril. Čeprav živijo v snegu in ledu in službujejo pozimi, ne tarnajo, da jih kdaj zebe. Ne, v njihovem naročju je vedno toplo. V fari .v v. Marka pa se ohranja tudi tradicija blagoslova konj na dan sv. Štefana. V dobršnem delu katoliške Srednje Evrope je sv. Miklavž najbolj priljubljeni zimski svetnik. S posebnim pričakovanjem ga sprejemajo otroci, saj je sv. Miklavž tisti, ki otroke obdaruje, jih za pridnost nagrajuje, za nemarnost pa prepusti kaznim spremljevalcev, parkeljnov. Pa tudi sicer je sv. Miklavž ne samo v naših krajih, ampak v vsej Zahodni in Vzhodni Cerkvi že od 11. stoletja dalje v visokih časteh. Fotografijo smo posneli pred Špic Marketom v Markovcih, kjer Miklavž Že nekaj let zapovrstjo obdaruje pridne otroke. V hladnejši polovici leta pa se na lov odpravijo tudi lovci. Fotografijo smo posneli, ko je LD Markovci gostila pobratene lovce iz Bohinja. DRAGI tHiAVŽ! SPET JE PRE7EEL0 eno leto n SPET si T/ NA VRSTI PA OBDvRlS IlilOHE omott. ČE niSL/S. CA SEM DW0U PRIPMS IN Ml BOŽ ON- Darilo -p Kven CA) si žeum. letos a zelih r,N Angeli