Koroški Mesca marca je bila na zasedanju gveta Društva narodov v Ženevi velika razprava o varstvu narodnih manjšin. pri tej priliki je nastopil zunanji minister Nemčije dr. Stresemann kot vnet Eagovornik narodnih manjšin in njiiio .vega varstva. Briand, zunanji minister 'Francije, in Chamberlain, zunanji minister Anglije, sta z jasnimi in lepimi besedami raztolmačila stališče svojih držav v tem vprašanju. To stališčo sc 'dosti razlikuje od stališča Nemčije, ki jo v njenem prizadevanju za narodne manjšine ne vodijo toliko idealni, človekoljubni nameni, kolikor sebični politični nagibi za ojačcnje nemštva v Evropi in na svetu. Jasno je, da imajb Nemci s tem posebne namene napram Poljski, Čehoslovaški, Jugoslaviji ter Franciji. Sad dvednevne razprave — 6. in 7. marca — je bil ta, da se je izbral odbor treh mož (zastopnik Anglije, zastopnik Španske, zastopnik Japonske, ki je poročevalec), ki ima nalogo proučiti predloge Nemčije, Kanade in dru gih držav o postopanju z narodn.mi manjšinami ter o tem podati poročilo I_a zasedanju sveta Društva narodov v mescu juniju. Temu odboru so poslale posamezne idržave svoje spomenice, v katerih pojasnujejo svoje stališče v vprašanju ,varstva narodnih manjšin. Države majle antante (Čehoslovaška, Jugoslavija, ff.umu__ija) so poslale skupno spomeni;co. Njihovo stališče se krije s stališčom jfoljske in Francije. Pohiteli sta tudi frfemčija in Avstrija, da pošljeta svoji Bpomenici. Ti spomenici kar prekipevata vneme za varstvo narodnih manjlin, ki je naloga vsake civilizirane (omikane) države, ki mora vsled tega biti razširjena na vse države ter mora narodnim manjšinam zajamčevati pravico do svobodne in neovirane uporabe lastnega jezika v zasebnem in javnem življenju. Tako Nemci govorijo, deklamirajo in zabtevajo, kadar gre za varstvo nemških narodnih manjšin po raznih držaiVah, osobito po slovanskih državah. — Kako pa postopajo Nemci, kadar slo.vanske manjšine v nemških državah Eabtevajo svoje pravice? Slovenci na Koroškem so živ dokaz, kako Nemci dejansko izvajajo varstvo narodnih manjšin, o katerem govorijo tako človekoljubne in milobne besede. Slovenski jezik na Koroškem je brcz prava v javnem življenju. Uradi so mu vsi zaprti, izriva se tudi iz cerkva, kjer savzemajo mesta slovenskih duhovnikov Nemci, ki po rodu niso Korošci, marveč priseljeni od drugod, večinoma iz Nelnčije. Slovenskemu jeziku tudi ni rnesta v šolah. Niti ene slovenske šole ni na Koroškem, vse takozvane utrakvistične (dvojezične) šole so v rcsnici samonemške šole, kjer se slovenščina uporablja kot pripomoček za ponemčevanje v prvem šolskem letu, večinoma pa še celo šolsko leto ne. Pod vplivom Nemčije izven Koroške in zlasti vsled prigovarjanja Nemcev v Jugoslaviji so pred dobvima dvema letoma nemške stranke v koroškem deželnem zboru stavile predlog o kulturni avtonomiji (sarnoupravi) slovenske manjšine na Koroškem. Ta predlog je bil stavljen, ne da bi se prej bili o tem obvestili za?topniki koroških Slovencev. Tako eo se koroške nemške stranke takoj na početku ce!e svofe igre s kulturno avtonomijo postavile v na.protje s sklepom občnega zbora narod nih manjšin dne 11. juli.ia 1927, ki zahteva za reševanje manjšinskega vpra3anja sporazum s prizac.ctimi manjšinami. Slovenska manjšina na Koroškem pa ni bila niti V2_rašana za svoje mnenje, ko so nemške stranke izdelale in stavile v dešelnem zboru predlog o kulturni »avtonomiji«. Sredi mesca maja so bile o tom predlogu razprave v odboru deželnega zbora v Celovcu. K.jub temu, da Slovenci niso bili vprašani, ko se je sestavil in prodložil omeniani predlog, so se ven^ dar ucleložili razprave v odboru. Pojasnili so Nemcem, kako si Slovonci predstav.jajo avtonomijo, tor stavili k pred loženemu načrtu svoje spreminjevalne predloge. Ti predlogi so v popolnem skladu s sklepi kor.grcsov (zborov) narodnih manjšin. Zastopniki Slovencev so se postavili na stališče, da je nosilec avtonomije celokupno slovensko ljudstvo na Koroškem, ne pa kaka stranka. Na avtonomijo slovenskega ljudstva bi mora.a preiti uprava utrakvističnih šol. S tem bi se moralo tudi rešiti jezikovno vprašanje, t. j. vprašanje slovenskega učnega jezika in pouka v nemškem jeziku. Enotnost slovenskega ljud stva zahteva cnotnost pouka po vseb šolah, ki jih obiskujejo sjjiov. otroci. Nemci pa so slovenske preclloge o kulturni avtonomiji Slovencev odklo- nili. S tem so dokazali, da je njihov predlog o kulturni avtonomiji samo pesek, ki so ga hoteli nasuti v oči evropski javnosti, katera se zanima za usodo narodnih manjšin po posameznih državah. Niso imeli namena storiti zakonsko podlago za resnično varstvo slovenske narodne manjšine. Nasprotno so hoteli s tem zakonom slovenski manjšini škoditi. Pravice do narodnomanjšinske šole bi namreč naj bili deležni samo tisti Slovenci, ki so vpisani v narodni kataster (zapisnik). Pri sestavi tega katastra pa bi se od strani Nemcev vsakokrat vršila agitacija in pritisk na posameznike, da bi se ne dali vpisati v slovenski kataster. S kakšnimi sredstvi vršijo koroški Nemci tak šno agitacijo, dokaz za to je koroški plebiscit. Z njim so bili koroški Slovenci z raznimi obljubami in pretnjami na prosto ogoljiifani za svojo narodnost. Narodni kataster bi torej Nemcem samo služil za sredstvo, da bi število zavednih Slovencev od leta clo leta padalo, v isti meri pa bi rastlo število nemškutarjev. Slovenska kulturna avtonomija, kakor so si jo zamislili Nemci, bi naj bila sredstvo za razširjenje in utrjenje nemškutarije in za upropaščenja slovenske narodnosti. Ako bi bili zastopniki Slovencev spre jeli takšno kulturno samoupravo, kakor so jo ponujali Nemci, bili bi grobokopi slovenskega naroda na Koroškem Ponudbe posameznih nemških strank so bile v bistvu popolnoma enake. Li» beralnim nemškim nacionalcem (narod njakom) so zvesto stali ob strani nemški krščanski socialisti in mednarodni socialni demokratje. Kar se poslednjih tiče, na vsa usta povdarjajo svoje mednarodno stališče in svojo nepristranost v narodnih vprašanjih. V resnici pa so največji pomagači ponemčevanja in priganjači nemškutarije — takšni so bili v nekdanji avstrijski monarhiji, in takšni so tudi v sedanji Avstriji, zlasti na Koroškem. »Koroški Slovenec« pripominja v svojem poročilu o pogajanjih za avtonomijo, da se je pri teh pogajanjih pokazal najbolj nemškega zastopnik mednarodne socialdemokratske stranke. Glasilo koroških Slovencev zaključuje svoje poročilo s teml besedami: »Ideal vseh nemških strank je kataster brez Slovencev in slovenska šola brez otrok in brez učiteljstva — avtonomija na papirju.«