Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. .Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg ačitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila; se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strari 32 K, na '/s ttrani 16 K, na 1/4 strani 10 K in na >/„ strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi * Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske, Obseg-: Snujmo živinorejske zadruge! — Zboljšan način cepljenja v precep — Sestava mleka ter škodljivi vplivi na mleko, iz kterega se dela sir. - Enketa za vinstvo v Novem Mestu. — O napravi ter porabi gnojnih gred. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — fnserati. Snujmo živinorejske zadruge! Naša živinoreja napreduje. O tem pričajo premo-vanja, semnji itd. Po nekterih naših krajih pa venderle ni opaziti pravega napredka, in tega tudi toliko časa ne dosežemo, dokler se naše živinorejske razmere ne urede nekoliko bolj. Ti nedostatki obstoje poglavitno v tem, da še vedno primanjkuje plemenih bikov, potem pa, da se rabijo v enem in istem sodnem okraju, da celo v eni in isti občini biki različnih plemen, naj že bodo pripravni za zboljšanje domače govedi ali ne, kakor tudi slednjič, da se na odbiranje in dobro rejo plemenih živalij — krav in telic — premalo važnosti polaga. Pri tem seveda največ trpe mali posestniki. Ti so prisiljeni, da rabijo bike, ki so v njih okolici, naj so že dobri ali slabi, pripravni ali nepripravni. Da v takih okolnostih in razmerah živinoreja ne more napredovati, zlasti ne ona malega posestnika, je več kakor očividno. Ako se deželni zakon za povzdigo živinoreje iz-premeni, kakor je to nasvetovala enketa, ki je lansko leto v tej zadevi zborovala v Ljubljani, izpremeni namreč v tem zmislu, da se imajo stroški za nakup plemenih bikov zanaprej pokrivati ravno tako iz občinskih blagajnic kakor druge potrebščine, in da se ima dežela razdeliti v plemenske okraje, v kterih se bodo smeli licencevati in rabiti le biki določenega, do-tičnemu kraju prikladnega plemena, potem je upati, da se tudi pri nas zboljšajo živinorejske razmere. Ob tako urejenih razmerah je pričakovati, da se število potrebnih bikov hitreje popolni in da se preneha z vpeljevanjem in rabo vseh mogočih tujih plemen. Najbolj izdaten in zares pravi napredek se bo dal pa tudi v tem slučaju doseči šele potem, ako se živinorejci sami začnemo nekoliko bolj brigati in zanimati za razvoj naše plemene živine in ako sami začnemo skrbeti zato, da dobimo prave bike v naše kraje. V to svrho pa je treba, da se združimo in d a snujemo živinorejske zadruge. S takimi zadrugami bodemo najprej dosegli, da se naša živina v posameznih krajih v svojih lastnostih in životnih oblikah zenači in da s tem pridobi tisto vrednost, ktero ima plemena živina po drugih krajih. Pri naši živini se plačuje sedaj le meso, ker ji manjka prave vrednosti za pleme. Kakor hitro se pa naša živina s pomočjo zadružnega delovanja zboljša, zenači in utrdi v svojih dobrih lastnostih, potem bo tudi ona zadobila tisto toli cenjeno plemensko vrednost, ktero moramo sedaj z dragim denarjem plačevati po drugih deželah. Take zadruge bodo imele pa tudi to v svoji skrbi, da bedo posredovale pri prodaji doma izrejene plemene živine. Kako ugodno vplivajo zadruge v obeh teh ozirih drugod, nam dajejo najlepši izgled sosednje dežele, ki so s snovanjem zadrug največ pripomogle, da se sedaj živinoreja po teh deželah tako lepo razvija in živina za tako lep denar prodaja, V naših razmerah naj bi se snovale pred vsem zadruge za vzdrževanje bikov. V zajemnem delu z občinami bi take zadruge lahko veliko pripomogle, da bi se že enkrat ugodno rešilo vprašanje o potrebnih bikih. Ž nakupom pripravnih bikov bi take zadruge najbolj ugodno vplivale na zenačenje in zboljšanje živine v posameznih okrajih. V krajih pa, kjer so razmere za živinorejo bolj ugodne, kjer se nahaja dosti vnetih živinorejcev in tudi že precej lepe in bolj zenačene živine, tam naj bi se snovale živinorejske zadruge v širšem pomenu besede. Po takih krajih je želeti, da se ne skrbi samo za pripravne bike, ampak tudi za to, da se z odbiranjem lepih in dobrih krav prireja tudi dobra goved za, pleme, ktere pri nas še povsodi primanjkuje. Na Dolenjskem bi bilo snovati take zadruge pred vsem v Temeniški dolini, kjer bi se za pleme lahko prirejala prav lepa goved. Na Gorenjskem so razmere v tem pogledu v obče ugodnejše. Na Notranjskem in ostalem Dolenjskem pa kaže snovati pred vsem zadruge za vzdrževanje bikov. Kakor hitro bi se po teh krajih živina v svojih lastnostih zboljšala in zenačila, naj bi take zadruge svoje delovanje razširile in naj bi se ukvarjale tudi s prirejo in prodajo lepih plemenih žival ij. K. Zboljšan način cepljenja v precep. Najstarejši način požlaht-njevanja sadnega drevja je gotovo cepljenje v precep. Po njem je gotovo dobilo požlaht-njevanje sploh, naj je že izvajamo kakorkoli, ime cepljenje, ker se pri tem podloga razcepi ali razkolje. Dasi je ta način najstarejši, pa ni najslabši, marveč je v gotovih slučajih celč najboljši. Najboljši je pa, če moramo požlahtniti zelo debele podloge, bodisi divje ali pa take, ki so že enkrat bile požlahtnjene, kterih sad pa nam ne ugaja in jih precepimo, da zaplodimo boljšo vrsto. Precepljenje starejšega, že rodečega pa vender še mladičnega sadnega drevja je dostikrat prav velikega gospodarskega pomena, kajti veliko bolj se nam izplača, če tako drevje precepimo, kakor pa, če je izkopljemo ter nadomestimo z drugim, prav mladim. Da pa bode ta način cepljenja res koristen, ga je treba zvrševati pravilno, zboljšano, ne pa po starokopitnem načinu. Zboljša se pa ta način lahko večstransko; prvič v tem, da se čepičem ne delajo sedla, kakeršna kažeta črki s, s' na podobi 7., ampak da se cepiči prirežejo nalik zagozdi, kakeršno kaže podoba 8. Z delanjem sedel na cepičih se le čas trati in se cepiči slabe, da se laže odlomijo. Ne prime se pa sedlan cepič prav nič bolje kakor zagozdnat, marveč še slabše in se ne prime tako rad, ker navadno špranje v podlogi ne izpolni tako popolnoma. Na kar je pa pri vtikanju cepičev v podlogo treba posebno dobro paziti, je to, da se tako globoko vanjo vtaknejo, da se rezne ploskve cepičeve zagozde popolnoma skrijejo v nji in da se na obeh straneh cepičeva lubad nekoliko nazaj zaviše. Pri vtikanju cepičev v podlogo je nadalje paziti na to, da sta prva, spodnja popa cepičeva tik nad rezno ploskvijo podloge Doter obrnjena, ne pa ven. Na to je treba paziti zaradi tega, ker se cepiči le tedaj, če jih tako umestimo, debele na znotraj in se precep na podlogi hitro zaraste. Ako se pa prva dva popa ven obrneta, potem se cepiči debele na zunaj, in precep na podlogi se vsled tega zaraste pozno. Pravilno v podlogo vtak-njena cepiča nam kaže podoba 9. Glede dolgosti cepičev bodi omenjeno, da jih marsikje puščajo veliko predolge, kar cele šibe. Kakor predolgi cepiči, ki imajo 10, 12 ali še več popov, niso pravi, tako tudi ne prekratki, ki imajo le 3 do 4 očesa. Najprimernejše število popov je 6 do 8. Take cepitve ni treba obvezovati, podloga drži že sama cepiče dovolj trdno v precepu. Tudi se ne priporočajo razna mazila in ovoji, kakor ilovica, mah, cape ali slama, kakor so po nekod v navadi. Najpripravnejše, najčednejše in najboljše mazilo za zamazanje požlahtnitev je mrzlotekoča cepilna smola, ki se naredi iz 25 delov smrekove smole, iz 5 delov špirita ter nekoliko loja. Taka smola se kar s kakim čopiSem namaže na rane po-žlahtnitvi, in vse je pri kraju; ni treba ne mahu, ne cap, ne obvezovanja. Da se pa cepilna smola ne zaleze v precep na podlogi, naj se čez njo položi košček trdega popirja ali pa suhe lubadi, nikoli pa ne sveže, kajti sveža se na solncu posuši, se skrivi in veter jo odpihne. Marsikje, kjer imajo ostre zime, se zelo priporoča, da se požlahtnitve pred zimo oblože s suhim mahom ter ob vežejo s srobotom, kajti skušnja uči, da v takem podnebju požlahtnitve prav rade pozebejo. R. D. Sestava mleka ter škodljivi vplivi na mleko, iz kterega se dela sir. Mleko je zmes vode, tolšče, sirnine, raznih drugih beljakovin, mlečnega sladkorja in raznih solij. Povprečno je v 100 kg kravjega mleka 87-3 kg 3'5 „ sirnine....... 3-5 „ raznih beljakovin (skute) 0-5 „ mlečnega sladkorja . . 4-5 „ raznih solij ..... 07 „ skupaj 100 kg Kak sirar bi utegnil dvomiti o pravilnosti tega računa, ker se povprečno za 1 kg dozorelega sira potrebuje 12 kg mleka, oziroma ker da 100 mleka 8 kg sira in se to razmerje torej ne sklada z gorenjim računom, ki kaže, da je v iOO kg mleka 7 kg sirnine in tolšče. Pomniti je treba, da je v popolnoma dozorelem siru tudi veliko soli in vode. Sicer pa moramo pripomniti, da sestava mleka ni vedno enaka; tako je na pr. mleko novomolznih krav manj tolsto kakor mleko krav, ki že dolgo molzejo. Sestavo mleka predrugačijo tudi razna močna krmila, Podoba 9. kakor tudi krma s polja in travnikov, ki raste pod raznimi podnebnimi vplivi, na različnih tleh in s pomočjo različnega gnoja, sosebno umetnega. Ker je mleko zmes raznih snovij, zato je neprenehoma podvrženo raznim vplivom in izpremembam. Da se izdeluje prav fin in zelo okusen sir, je prvi pogoj dobro, zdravo in tolsto mleko. Zaradi tega naj sirar strogo zahteva oddajo le takega mleka, gospodarji naj pa v svojo korist skrbe za tako mleko in naj je zlasti obvarujejo pred nakisanjem in razkrojitvijo. Potrebno se nam zdi opozoriti na nektere okoliščine, ki na mleko škodljivo vplivajo. Mleko bolnih, zlasti na vimenu bolnih krav je vedno slabo, cel6 če žival dobiva močna zdravila. Mleko utrujenih krav, bodisi če jih vpregamo ali daleč ženemo, ni dobro, posebno kadar jim je vroče ali če trpe žejo. Vsa krmila, ki se lahko skisajo, posebno oljnata, kakor sezamove in podzemeljskega oreha tropine, na-rede mleko za sirarstvo manj sposobno, ako pri krmljenju ne skrbimo za največji red in največjo snago. Vrhu tega taka krmila povzročajo premočno kipenje sira in tudi vplivajo na njega okus. — Svariti je tudi pred krmljenjem bolnega ali gnilega krompirja, bodisi sirovega ali kuhanega, pred nezrelim in gnilim sadjem in pred napajanjem krav s siratko. Umetna gnojila, ki imajo v sebi mnogo žveplene kisline, narede klajo, ki slabo vpliva na mleko. Škodljivo je tudi, ozelenelo travo polivati z gnojnico, če se potem gnojnica na travi posuši in se onesnažena trava poklada. Seno ali trava, ki se na kupu segrejeta in taka pokladata, naredita mleko, ki se rado skisa. Na mleko nadalje slabo vpliva zaduhii, vroči zrak v prenapolnjenih, nizkih in slabo prezračenih hlevih, nesnaga na živalih ter pri molzenju, hitro, nepopolno in sirovo molzenje, vsled česar v vimenu zastaja mleko, ki lahko zgreni ter dela volčič na vimenu. Mleko krav, ki se gonijo, ni dobro, in istotako naj se ne rabi za izdelovanje sira mleko krav, ki so se otelile, predno ne preteče 9—10 dnij. Prvo mleko po teletu pa ni celo zanič. Mleko krav, ki imajo kmalu storiti, ni več dobro za sir, kakor hitro postane močno grenko ali slano. Tudi prestano mleko, ki je bilo v vimenu 24 ur, ni za sir. Na mleko zelo slabo vpliva nesnažna posoda. Leseno posodo je treba skrbno izpirati in vsak teden z lugom izpariti. Najboljša je pocinjena ploščevinasta posoda, a tudi ta naj se nadomesti z novo, kadar je že zelo obrabljena. Škodljivo je, če mleko v vročem letnem času med molžo stoji v vročem, zaduhlem lilevu. V tem času naj se mleko ročno nosi iz hleva, in če je količkaj mogoče, naj se hladi z mrzlo vodo. Pri prenašanju mleka v sirarnico naj posode ne-bodo prepolne in zaprte, ker se sicer mleko zaduši in skisa. Pa tudi povsodi v sirarnici je paziti na največjo snago in red; prostori, kjer se hrani mleko, naj bodo vedno dobro prezračeni in tako prirejeni, da se da mleko hladiti. Za hlajenje mleka so najboljša lesena ali cementna korita, ki so napolnjena z mrzlo vodo, ali pa taka, skozi ktera teče mrzla voda in v ktere se postavlja mleko v posodah. Umen sirar bo pa mleko, ki pride v sirarnico, vedno natančno opazoval ter ob potrebi tudi preiskal. Preiskava v sirarnici pa ni omejena le na določitev tolšče v mleku, ampak mora določiti tudi duh in okus mleka, njega kipelno silo ter njega večjo ali manjšo zmožnost zasiriti se (zakrkniti). Enketa za vinstvo v Novem Mestu. (Dalje.) Drugo vprašanje je bilo: a) Kako uspevajo na Kranjskem dosedaj pomnoževaue ameriške podloge: «) riparija portalis, /?) solonis, 7) rupestris nionti--kola, d) hibridi 1 b) Ktera teh vrst je najpriporočljivejša in zakaj ? O teh točkah je poročal tehnični voditelj v Novem Mestu g. Boh. Skalicky. Njegovo poročilo se glasi: Ameriške trte, ktere danes, rabimo za podloge, so bile vpeljane iz Amerike, deloma so pa nastale s križanjem ameriških trt z našimi domačimi. Če hočemo določiti, ali se kaka vrsta priporoča, moramo upoštevati troje lastnostij, in sicer : 1.) kako kljubuje trtni uši, 2.) kako se sponaša glede zemlje in podnebja in 3.) v koliko je sorodna z domačimi trtami. Izprva se je gledalo le na to, da se dobe vrste, ki se upirajo trtni uši. Sedaj pa vidimo, da imajo to lastnost več ali manj vse ameriške trte ; glavno je torej, da določimo vrste, ki dobro uspevajo v naši zemlji in v našem podnebju. Vsaka ameriška trta pri nas ne uspeva enako. Pokazalo se je, da vse ameriške trte slabo uspevajo v zelo apnenih in mokrotnih legah, dočim se lepo razvijajo v dobrih, rodovitnih, kreme-novo ilovnih, ne pretežkih in mokrih in ne preapnenih zemljah. Ker so se rodne ameriške trte pokazale kot malo-vredne, so začeli saditi le divje, nerodovitne trte, ki močno rastejo. Dandanes pomnožujemo večinoma le troje podlog, namreč riparijo, solonis in rupestris. 1.) Na Kranjskem so najprej pomnoževali malolisto riparijo, t j. riparijo sovaž. Najstarejše cepljenke na ti podlogi so v občini Velika Dolina v krškem okraju; stare so približno 12 let. Tam uspevajo te cepljenke dobro in tudi dobro rode. Tam hvalijo tudi ameriški vrsti fijalo in elviro, vender se ti vrsti ne moreta priporočiti, ker le malo kljubujeta trtni uši. Večletne skušnje so pokazale, da so velikoliste vrste mnogo boljše od malolistih ter da so prve mnogo manj občutljive posebno proti apnu kakor maloliste; zato se pa sedaj pomnožujejo le velikoliste riparije. Biparija prav dobro uspeva skoraj povsodi na Kranjskem, je torej najpriporočljivejša podloga. (Poročevalec je imel s seboj mnogo vrst zemlje iz raznih vinorodnih krajev na Kranjskem. Poudarjal je, da je kranjska dežela, ki spada v okoliš apnenih planin, postala tako znamenita vsled čudne tvorbe apnene prsti. Vinorodni kraji na Kranjskem so večinoma iz razpadlega apnenca in škrilnika. Vender tu ni tako apnenih zemelj kakor bi se mislilo, marveč so vse bolj ilovne.) Tako so na pr. vinorodne prsti v vipavski in vremski ali reški dolini iz sprhlega škrilnika in imajo redkodaj čez 10°/0 apnenca v sebi, če pa škrilnik popolnoma sprhne, postanejo iz njega težke zemlje. V Belikrajini (Dolenjsko) nahajamo rdeče do sive, na železu bogate ilovne zemlje, ki imajo precej malo apna v sebi, čeprav so na apnencu, iz kterega so nastale. Najde se pa tudi škrilnik, ki je popolnoma podoben onemu v vipavski dolini. Isto se lahko reče o večini krajev na Dolenjskem. Bele, jako bogate zemlje se nahajajo okoli Rake, Št. Jarneja in Bele Cerkve. To so ostanki mehkega, kredi podobnega sprhlega apnenca. Večkrat se pripeti, da imajo take zemlje v teh krajih po 40 do celo 80 °/0 ogljikovokislega apna v sebi. Mislilo bi se torej, da riparija v teh zemljah nikakor ne more uspevati. Vender pa 41etne cepljenke prav dobro uspevajo v vinogradih okoli Bele Cerkve. Nasprotno pa nahajamo okoli Rake in Št. Jarneja, kjer so zemlje poleg tega, da so zelo apnene, tudi jako vlažne, da riparija in tudi na riparijo cepljene trte rade blede. Ta izprememba prihaja najbrž odtod, da je v suhih krajih voda izprala ogljikovokislo apno v spodnje plasti, ki trtnim koreninam niso pristopne. Da je to res, kaže dejstvo, da iste trte prva leta po rigolanju šibko rastejo in blede, dočim se poznejša leta popolnoma izpremene. Da pa voda apno izpere, dokazujejo votle ali luknjičaste apnene krogle, nahajajoče se na površju zemlje. Po dosedanjih izkušnjah se torej z gotovostjo lahko trdi, da velikolista riparija uspeva povsodi na Kranjskem, kjer zemlja ni preveč apnena in ne pre-vlažna. Riparija je posebno proti mokroti jako občutljiva. Prav dobro uspeva v rumenih ali rdečih, na železu bogatih, ne težkih glinastih zemljah, dočim v težkih, ilovnih in vlažnih zemljah kaj slabo raste. 2.) Soloni s. Tndi to trto so pričeli zadnja leta zelo pomnoževati na Kranjskem. Ona posebno dobro uspeva v težkih škrilnikovih ali lapornatih zemljah na Vipavskem. Ker se pa ta vrsta kaj nerada okorenini in tudi cepitev nerada sprejme, jo v drugih krajih opuščajo. Sade jo le tam, kjer riparija več ne uspeva bodisi zaradi vlage ali apna. 3.) Od trt rupestris se najbolj sadi ru-pestris montikola, ker ta popolnoma nadomešča riparijo v zelo apnenih, pa ne prevlažnih zemljah. Mokre zemlje ji sploh ne ugajajo, zato v njih bledi in napravlja samo stranske izrastke ter raste grmičasto. 4.) Križanke (p o 1 u t a n i, h i b r i d i) so nastale z umetnim oprašenjem žlatnih trt s cvetnim prahom ameriških trt. Pri nas se o teh ne more še nič določnega povedati. Poskusi so se naredili s 4 takimi hibridi. Križanka aramon X rupestris ganzin št. 1, uspeva v zelo apnenih zemljah prav dobro, Mogoče, da bo tudi v drugih zemljah dobro uspevala, ker ima pol lastnostij žlahtnih, pol pa divjih trt.*) Kar se pa tiče sorodstva ameriških trt z domačimi, žlahtnimi, je pripomniti, da ena in ista vrsta ne uspeva enakomerno na raznih podlogah; tako na pr. pri nas rode vse na riparijo cepljene trte, dočim se o rupestris montikoli in tudi o solonis to ne more trditi. Nasprotno se je pa zopet opazilo, da raste in rodi na solonis cepljeni beli burgundec skoraj bolje kakor na riparijo cepljeni. Sorodstvo trte rupestris montikole do naše trte je precej veliko, zato pa tudi te cepljenke dobro uspevajo. Na Nižjem Avstrijskem imajo glede sorodstva in uspeha večje sitnosti, na kar pa zelo vpliva ondotno mrzlejše podnebje. Škoda bi bilo torej, ako bi se ta vrsta popolnoma zavrgla. *) Iz teh navajanj lahko vsakdo sklepa, da ni mogoče vselej z gotovostjo reči, ta vrsta bo uspevala v tej, ta v oni zemlji. Zato smo večkrat poudarjali v tem listu, kadar se je priobčil kak spis o tem, da naj vsakdo, predno svoj vinograd pravilno zasadi, posadi nekoliko raznih vrst in naj potem pomnožuje tisto vrsto,"ki najbolje uspeva. Ako jemljemo v poštev vse tu navedene izkušnje, se lahko reče, da je za naše kranjske vinorodne razmere najboljša podloga velikolista riparija (portalis). V peščenoilovnih. ali tudi lapornatih, ne premokrih, pa tudi ne presuhih in kamnitih legah in zemljah naj se sadi velikolista riparija, ker ta v imenovanih zemljah dobro uspeva in isto tako vse na njo cepljene trte. Ta podloga je za naše razmere najboljša. Solonis naj se sadi v zemljah in legah, o kterih riparija vsled prevelike vlažnosti ali preapnene zemlje več ne uspeva. Rupestris montikola je za zemlje, v kterih prvi dve ne uspevata. Križanke se za splošno sajenje sedaj še ne morejo priporočati. Glede sponašanja lažnih vrst na razne podloge bo pozneje mogoče dati natančnih pojasnil in navodil, ker se sedaj preskušajo v državnih in deželnih ter od dežele podpiranih uzornih vinogradih. Temu poučnemu poročilu je pl. Lenkh pripomnil, da se križanke mnogo bolje zoperstavljajo peronospori kakor naše domače trte. Vodja Dolenc je izjavil, da v šolskih nasadih glede uspevanja teh za podloge priporočenih vrst ni našel nikake razlike. Potovalni učitelj Gombač je omenil, da je velikolista riparija res ena najboljših in najpriporočljivejših podlog za večino zemelj ter da trto solonis kozavost ali črni palež jako napada. Nato je tehnični voditelj Skahckv še dostavil, da je trto berlandieri popolnoma opustiti. Vsi poročevalčevi predlogi so bili sprejeti. (Dalje prihodnjič) 0 napravi ter porabi gnojnih gred. (Konec.) Na dno gnojnih gred pride svež gnoj, in sicer konjski, ki je najtoplejši. Gnojne grede, napolnjene s svežim gnojem, imenujemo gorke gnojne grede. Ako pa vzamemo z listjem pomešanega konjskega ali govejega gnoja, potem se pa toplota počasneje razvija, in take grede se imenujejo napol gorke grede. Aka pa vzameš že rabljenega gnoja, ki daje malo toplote, je pa taka greda mrzla gnojna greda. Spomladi, oziroma konec zime, priredimo prve gnojne grede za vzgojo solate, retkvice, kreše in korenja. Za vzgojo teh rastlin zadostuje nad gnojem 15 do 17 c'n debela plast dobre povrtne zemlje. Zemlja ne bodi prevroča, in njeno površje bodi k večjemu 6 cm oddaljeno od oken. Solatnih sadik si moraš seveda že prej v tružicah vzgojiti iz semena. Sadike sadi v vrste po 10 do 12 cm narazen, v vrsti pa po 6 cm vsaksebi. Ne sadi pregloboko. Pikirane korenine ne smejo biti podvihane. Pazi tudi, da osrčje sadik ni blatno od zemlje. Retkvico potikaj med solato, zrno od zrna vsaj po 1 cm narazen. — Ako pa nimaš solatnih sadik, pa ravnaj na pr. takole: Kadar je greda primerno topla, vsej naredko korenja, vmes pa retkvice. Na posejano seme pospi na rahlo zemlje in potem vsej prav naredko solatno seme, ktero zopet pospi z malo zemlje ter z deščico rahlo pritisni. Ako je bila zemlja suha, poprši posejano gredo dobro z mlačno vodo. Ker so retkvica, solata in korenje enolike visokosti ter potrebujejo enoliko toplote in vlage, zato se najbolj ujemajo; le na to je paziti, da ima vsaka rastlina dovolj prostora, zato jih je treba vedno redčiti ter pleti. Po setvi bodi greda eden ali dva dni odeta s slamo ali z deskami; ako je pa v njej soparno, morajo biti okna na gorenji strani dvignjena kakega pol centimetra, in to tudi ponoči, da odhajajo škodljivi plini. Ako se vzlic temu naredi na prsti plesen, potresi do-tična mesta z moko iz lesnega oglja. Kakor hitro pa rastlinice pribodejo iz zemlje, naj pa dobivajo kolikor le mogoče veliko svetlobe, in okna naj bodo vedno snažna. Ravno izkalivše rastlinice so najobčutljivejše, zato jim je razen svetlobe treba tudi veliko svežega zraka. Največji mraz in najslabše sneženo vreme nas ne smeta strašiti, da bi vsak dan vsaj malo ne ve-trili, drugače rastlinice znore, t. j. prva dva, t. j. ka-lična lista ne poženeta tik zemlje, ampak stojita na dolgem peclju. Take rastline pa niso zanič. Ako se pripeti iz enega ali drugega vzroka, da vse rastlinice znore, je najbolje, gnojno gredo drugič obdelati in obse-jati. Vzrok norenju je lahko tudi prevroč gnoj, pregosta setev itd. Če pazrasto čvrste rastlinice, potem jih je pridno pleti in zalivati ter pridno prevetrovati. Ako je zemlja suha, škropi jo v pri čet ku s po-tano (torej ne mrzlo) vodo bolj poredkoma, potem bolj po-gostoma. Toplina v gorki gredi bodi podobna majni-kovi po kakšnem gorkem dežju. Kakor s solato je ravnati tudi s kolerabami, s karfijolami in z ohrovtom. Te rastline vzgojimo v gnojni gredi iz sadik, ktere smo vsejali jeseni, ali pa če v prav gnojno gredo med solato posejemo nekoliko njih semena. Ker se hitro razvijajo in se kmalu dotikajo oken, zato jih bode z uspehom silil le tisti, kdor ima zaboj za gnojno gredo tako narejen, da se da dvigati, torej da ni zidan, ali pa, če je lesen, da ni v zemlji pritrjen. Kadar se zaboj dvigne, ga je treba na zunanji strani, če je mraz, z gnojem, drugače pa z zemljo obložiti. Mnogokrat je slaba zemlja vzrok, da rastline ne uspevajo. Takrat pomaga polivanje z razredčeno in dobro prekipelo gnojnico, a paziti je, da se pri tem rastline ne poškrope, ker jim to škoduje. Taka gnojnica se najbolje pripravi, če se kaka posoda napolni z mehko vodo, vanjo pa obesi vreča, napoljnjena s krav-jakom. Dokler se rastline v gnojni gredi niso dobro vko-reninile, toliko časa jih ni močno zalivati, ampak le poprševati. Ko so pa rastline zemljo že s koreninami prerastle, takrat pa zalivaj vselej, kadar je potrebno, toliko, da dobi vsa plast skozi in skozi dovolj vlage, a pazi, da se ne dela blato. Po nepotrebnem pa tudi ne zalivaj, in nikar naj te ne moti gorenja suha zemlja, ampak pobrskaj in poglej, kakšna je zemlja spodaj. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 5. vprašanje: Na vprašanje, ktere hruške so dobre za mošt, nam je gospod Fr. Praprotnik, nad-učitelj v Mozirju, sledeče sporočil: „Po mojih dosedanjih izkušnjah je za mošt najboljša hruška „ozimka", ktera je tudi po Koroškem zelo razširjena. Ta hruška ima lepo piramidno rast, rodi obilno, ima belo in sočnato meso ter daje izboren mošt, ki se vedno draže plačuje kakor tepkovec." Imenovani gospod nadučitelj se je ponudil, da rad priskrbi cepičev te hruške. Vprašanje 8. Ali je kakšna razlika med oljnimi tropinami, ki jih oddaja _družba in med tistimi, ki se dobe iz naših domačih oljaren. Domače so na drobno po 3 — 4 gld. metriški stot dražje kakor družbene, in moja ži- vina, ki se je privadila družbenih, domačih niti več jesti noče. Kaj je temu vzrok? (L. R. na V.) Odgovor: Med družbenimi lanenimi tropinami in onimi iz domačih oljaren je edina ta razlika, da so domače manj iztisnjene in imajo zato nekaj več tolščobe v sebi, vsled česar je mttriški stot 50 h do 1 K več vreden. Domače lanene tropine so torej pravzaprav več vredne, a ravnanje z njimi v mlinih, oziroma v stopah, kjer se pri drobljenju segrejejo, naredi, da se pokvarijo in postanejo žirke. K temu pa še pride, da so tropine premalo posušene in se zato še laže izpridijo. Trgovci i domačimi tropinimi vrhu tega hranijo zmlete tropine po več mesecev v vrečah, kjer se morajo izpriditi. K temu pa pride še sleparija prekupcev, ki vozijo zmlete lanene tropine okoli po deželi in jim primešdvajo vsakovrstne rtči, tako n pr. prst, ter jih z vodo škrope, da se v roki čutijo bolj voljne. Domače lanene tropine so torej najmanj tako dobre kakor tvorniške, a ne smejo biti pokvarjene ter s kako drugo rečjo pomešane, če Vaša živina ni hotela jesti domačih tropin, so bile gotovo že žarke; pred takimi pa Vas svarimo, ker so zdravju škodljive. Naša družba ima v zalogi le toliko tropin, kolikor jih utegne v 14 dneh oddati, in tudi odjemalci naj nikar ne kupujejo velike zaloge. Vprašanje 9. Odkod pride, da se mi iz smetana noče umesti presno maslo. To se mi je letos Ž9 petič primerilo, Navadno pinimo 2 — 4 ure, a sedaj potrebujem ves dan ali pa še več Kaj je temu vzrok in kako odpomorem. (I B. na F.) Odgovor: Če se smetana noče umesti, je vzrok neprimerna toplina in nepravilno pinjenje. Smetana v pinji naj ima 15° C topline ter sme biti pozimi par stopenj toplejša, poleti pa par stopenj hladnejša, ker se potem toplina med pinjenjem sama uravna. Ako se pini pregorka smetana, n. pr. 20 do 25 stopenj topla, kar se, žal, dostikrat zgodi, se maslena tol-ščoba zmehča in zmaže Pinjenje traja neprimerno dolgo časa, presnega masla pa se malo dobi; maslo je belo, siru podobno, malo trpežno in manj okusno. Pozimi se zopet pini premrzla smetana; maslena tolščoba postane trda in drobljiva, tolščobne krogljice se nerade združujejo in pinjenje tudi neprimerno dolgo časa traja Navadno ostane precejšen del smetane neiz-pinjen v mleku. Gori omenjeno, za pinjenje potrebno toplino ima pa smetana redkokdaj kadar pride iz mlečne shrambe; Treba jo je torej do te topline privesti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako pridno meša, se je nekoliko gotovo preveč pregreje, in vsled tega se pokvari. To pouzroči deloma zasirjenje mleka, in nasledek je ta, da pride sir v presno maslo, kar ga ne dela le neokusnega, ampak tudi netrpežno Smetano privedemo s tem do primerne topline, da jo pustimo nekaj časa v primerno toplem prostoru Ako jo je treba prav hitro segreti, jo lahko postavimo v posode z gorko vodo, ali pa prilijemo toplega mleka; ako jo je pa treba sliladiti, jo lahko postavimo v mrzlo vodo, ali pa ji dodamo majhnih kosov čistega ledu. Torej, če je za pinjenje pripravljena smetana pretopla ali premrzla, ni se treba bati truda, smetano privesti do primerne topline V poletnem času je treba pinjo splakniti z mrzlo, pozimi s toplo vodo, predno se prične pinjenje, Merodajna je tudi hitrost, s ktero pinimo; ona zavisi od topline in od pinje same. Pregibanje v pinji mora biti toliko hitrejše, kolikor mrzlejša je pinjena tvarina. Najhitreje je treba piniti sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano in še počasneje kislo smetano. Prehitro pregibanje v pinji naredi izdelano presno maslo mehko in slabo, zato se moramo tega ogibati. Kolikor bolj se pinjenje bliža koncu, toliko bolj se mora s hitrosjo ponehavati, in sicer tako, da je končna hitrost k večjemu polovica začetne hitrosti. Kot splošno vodilo naj veljd, da se sme pinja k večjemu do s/5 svoje vsebine napolniti. Ako je v pinji preveč smetane, ni le pinjenje težavno, ampak se tudi smetana speni. Združenje tol- ščobnih kroglic se s tem ovira, toplota se poviša, maslena tolščoba postaja mehka; končno se vendu mora del smetane odvzeti, ako se hoče priti do zaželenega uspeha. Z natančnim cpazovanjem časa, ki se rabi za pinjenje, hitrosti in topline, pri kteri se je najbolje piniJo, se dobe pravila za vsak slučaj posebej, kterih se je treba redno dobro držati. Vprašanje 10. Z grmovjem in trnjem obrastlo zemljišče sem lansko leto dal otrebiti in 30 cm g'oboko prekopati. Na ta prostor sem zasadil sadno drevje ter sem novino posadil s krompirjem, ki je prav dobro uspel. Sedaj hočem ves prostor posejati s travno mešanico, ki naj traja več let. Kakšno travno mešanico naj vsejem in s kakšnim umetnim gnojem naj pognojim? Zemlja je suha ter mtSanica gline, apnenca in peska. (T. v G) Odgovor: Prostor spomladi pognojite s hlevskim gnojem in preofjite ter vsejte travno in deteljno meianico pod kakšno jaro žito, na pr. pod ove3. Za tako zemljo vzemite na 1 ha po-setve na pr. 3 kg zelene detelje (trifolium pratense perenne), 4 kg rumene detelje, 3 k g rožičkaste nokote, 18 kg pahovke, 4 kg angleške ljulike, 10 kg pasje trave, 5 kg senožetne la-tcvke, 4 kg medene trave, 5 kg trde bilnice in 2 kg rosulje. — Sejte pa raje pregcsto kakor preredko, in sicer posebej deteljna semena in posebej travna, Kadar je žito poclvlečeno, je le le sejati deteljo in travo, ki se lahko podvlečejo in če mogoče povaljajo. — če ste podorali hlevskega gnoja, ni treba prvo leto nobenega gnoja več. Drugo ali prznejša leta pa gnojite s Tomasovo žlindro ter kalijem, in če vidite, da manjka dušika, tudi z gnojnico ali prav previdno s čilskim solitrom. Vprašanje 11: S čim se govedi najlaže odpravijo UŠi, ne da bi bilo sredstvo živalim kaj škodljivo ? (A. L. v P) Odgovor: Najboljše tako sredstvo je tobakova voda, ki se naredi, ako se 1 del tobaka skuha v 20 delih vode. Ko so uši mrtve, je čez kakih 5 dnij zopet treba mazati, da se ugonobe tudi uši, ki prilezejo šele iz gnid, kterih tobakova veda ni umorila. Vprašanje 12. Kako je odstraniti mah s travnikov, oziroma, kako se zabrani njega rast? (Urš. sam. v L) Odgovor: Mah se odpravi z obdelovanjem, t. j. s pre-vlačevanjem in gnojenjem travnika. Zgodaj spomladi je travnik prevleči z brano ter izruvani mah pograbiti, ki prav dobro služi za steljo Z brananjem se pa mah ne odstrani le in ovira v njegovi rasti, temveč se tudi zgoreDja plast zrahlja in prezrači, kar zelo pospešuje rast detelje in trave. Poleg tega je pa gnojenje tudi potrebno, sicer rastline ne morejo uspevati. Kimske rastline petem same mah zaduše; če pa ne dobe v zemljih redilnih snovij, potem pa le životarijo in deloma usihajo ter tako delajo prWiener Zeitung« z dne 24. istega meseca, žt. 291.), ministerstvo za notranje stvari ukazuje tako: Ker se je še nadalje zanssla svinjska kuga v tostransko ozemlje, je uvažanje prašičev v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, prepovedano: I. iz Ogerske: a) iz županijskih sodišč: Puszta, Sokoroalja, Toszigetcsili-zkoz (velika županija Cyor) Csakatornyja. Perlak (velika župa-nija Zala); b) iz kraljevega svobodnega mesta: Gyiir; II. iz Hrvaške in Slavonije; a) iz okrajev: Grubišno polje (velika županija Bjelovar-Kri-ževci), Novi, Ogulln, Slunj, Vrbovsko (velika županija Modruš-Rieka) Daruvar, Pakrac (velika županija Požega), Varaždin (velika županija Varaždin), iaska, Karlovac, Pisarovina, Samobor (velika županija Zagreb); b) iz kraljevega svobodnega mesta Varaždin. Predstoječe prepovedi stopijo takoj v veljavnost. To se vsled razpisa zgoraj navedenega ministerstva z dne 30. decembra 1899. 1, št. 44.381, in dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 27. decembra 1899. 1. št. 19.684., razglaša v natančno izpolnjevanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne .3. januvarija 1900. Št. 339. R a z g 1 a s. Z ozirom na sedanje stanje svinjske kuge na Kranjskem je c. kr. namestništvo na Dunaju z razglasom z dne 4. januvarija t. 1., št. 117.043. iz 1. 1899., prepovedalo uvažanje prašičev iz političnega okraja Črnumelj na Spodnje Avstrijsko. Uvažanje klalnih prašičev iz ne zaprtih okrajev Kranjske na Spodnje Avstrijsko je dopuščeno samo po železnici na pcstaje, najbližje tistim krajem, kamor so prašiči namenjeni. S teh postaj je prašiče potem, če je živinozdravnik našel, da so zdravi, na vozovih prepeljati na kraj njih namena ter jih je tam, ne da bi se smeli poslati kam drugam, kar najhitreje zaklati. Uvažanje plemenskih in užitnih prašičev s Kranjske na Spodnje Avstrijsko je prepovedano dotlej, dokler se ne ukaže drugače. Ta ukazila se ne dotikajo železničnega prevoznega prometa kranjskih prašičev skozi Spodnje Avstrijsko. To se daje na občno znanje ter ob enem razveljavlja tu-uradni razglas z dne 5. aprila 1898., 5061. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 12. januvarija 1900. Št. 575. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega izkaza o živinskih kugah deželne vlade v Sarajevu o razširjanju nalezljivih živinskih bo-leznij v okupacijskem ozemlju in o zanesenih kugah vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 6. januvarija 1900., št. 841., deželna vlada dotlej, dokler so ne ukaže drugače, 1.) zaradi svinjske kuge prepoveduje uvažati prašiče iz okrajev Kladanj, Bos. Novi, Prnjavor in Dolnja Tuzla; 2.) zaradi ovčjih koza pa ovco iz okrajev: Sanskimost. Bos. Novi, Petrovac, Bihač, Cazin in Krupa okupacijskega ozemlja na Kranjsko. Te nove odredbe stopijo 12. dan januvarija 190 0. 1. v veljavnost in se namesto onih s tuuradnim razglasom z dne 15. novembra 1899., št. 17.254., objavljenih, ki se s tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da bi se prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882. L, št. 51., in transporti, med kterimi bi se našla tudi samo ena za omenjeno kugo obolela žival, zavrnili na oddajno postajo. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 11. januvarija 1900. Št. 1352. R a z g 1 a s. C. kr. namestništvo v Pragi je z razglasom z dne 16. t. m., št. 7311., glede na to, da se v okraju Črnomelj večkrat pokaže svinjska kuga, prepovedalo dotlej, dokler se ne ukaže drugače, uvažati prašiče s Kranjske na Češko za plemenske, užitne in trgovinske namene. Dopuščeno pa je uvažati za zakol namenjene prašiče iz neokuženih krajev v klalnice nastopnih mest: Asch, Ustje, Bilin, Brunov, Most, Budejevice. Ilotebor, Nemški brod, Dobran, Heb, Loket, Falknov. Mirov, Jablonec, M one. Hum-polec, Jičin, Kadanj, Karlovi vari, Kladno, Klatovi, Kolin, Kraljičin dvor, Landskron, Laun, Litomerice, Marijanske kopeli, Melnik, Mi-levsko, Nahod, Novi Bydžov, Novo mesto ob M , Pardubice, Pel-grimov, Pisek, Podebrad, Rumburg; Žatec, Slani, Semil, Strakonice, Domažlice, Toplice, Dečin, Trutnov, Turnava, Warnsdorf in Praga (Holeševice). Vpeljane prašiče je od postaje tistega kraja, kamor so namenjeni, z vozom prepeljati v klalnico ter jih tam najkasneje v šestih dneh zaklati. Prestopki te prepovedi, ki stopi v veljavnost dne 22. januvarija 1 900. 1., se kaznjujejo po zakonu z dne 21. maja 1»82. 1., drž. zak. št. 51 To se daje na občno znanje. C kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 23. januarja 1900. Listnioa uredništva. K. T. v H. Popolnoma pravilno urejena, vsaj za naše razmere, je na Kranjskem in menda sploh na avstrijskem jugu, le mlekarska zadruga v Dol. Logatcu V zadrugi poslujeta dva popolnoma izučena mlekarja, ki sta praktiško izvežbana, a sta dokončala tudi dveletno mlekarsko šolo. Zaradi vstopa praktikanta v imenovano mlekarno stupite v zvezo naravnost z zadrugo. L. Z. v J. Takih zahval ne moremo sprejemati v list Veseli nas, da imate tako izboren uspeh s krmljenjem oljnih tropin in . Bog daj, da bi pokladanje močnih krmil postalo pri nas,,splošno, kajti brez njih ni umne živinoreje. Več kakor take zahvafe morejo koristiti dobri vzgledi. J. P. na B. Dub po karbolineju, ki Vam je prišel po popisanem načinu v žganje, se ne da več odpraviti. T. v G. Kako se rabi umetni gnoj v vinogradu, najdete obširno popisano v Gombačcvi knjigi »Novo vinogradništvo«, ki se dobi pri naši družbi za 80 h. A. L. v P. Drenova seč ni dosti vredna. J. G. v G. Pot, ki pelje skozi Vaš kozolec, morete preložiti le v dogovoru s tistimi, ki so opravičeni do tega pota M. Z. v K. Zakaj je tele poginilo, iz Vašega pisma ne moremo posneti, in kako to v bodočnosti preprečiti, Vam tudi ne moremo svetovati, ker ne vemo vzroka, zakaj je tele poginilo. Da je imelo tele v črevih skuto, še ni znak bolezni. Ali je bilo tele zaprto, ali je imelo drisko? J. S. v V. L. Kokosovi orehi rasto le v najbolj vročih krajih. A. P. v Z. Zasebnikom nikjer ne dajejo podpor za vodovode. Stroje za dviganje vode prodaja J. Kune v Moravski Beli Cerkvi (Mahr. Weisskirchen). A. Z. v T. Oprostite! Na Vaše vprašanje smo Vam sicer že pismeno odgovorili, a ob enem Vam tukaj še posebno povemo, ker se to tiče tudi mnogo drugih, da ni čuda, če se kako vprašanje založi, kajti v enem in istem pismu naročate razne reči in ob enem stavite vprašanja za »Kmetovalca«. Naročilna pisma ne pridejo uredništvu v roke in se hranijo pri naročilih, zato se lahko pregleda ali pozabi na vprašanje Zato lepo prosimo, v takem slučaju vprašanja spisati posebej na košček popirja. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe "^^jip" vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. .Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. Učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na l/s strani 36 K, na >/_ strani lu K in na »/« strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi * Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 31 januvarija 1900. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K 110.— h do K 120,— h; nemška detelja (lucerna) K 110 — h do K 120.— h; gorenjška repa K 60-70 h; laneno seme. domače ozimno K 31,— h; konopno seme K 36.— h do K 36-50 h; kuminovo seme K 64.- h do K 66.- h. Fižol: Rudeči ribniški K 18.60 h;, rudeči Hrvat K 17,— h; prepeličar (koks) K 20 — h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na pjodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 26,— h do K 34.— h. „ „ brez dima sušene K 34,— h. do K 40,— h. Orehi domači: K 34.— h do K 36.— h. Ježice nove: K 7 — h do K 9.— h za 100 klgr. Med čist: po K 82,— h Kože. Goveje, težke nad 40% po K 80,— h do K 84.— h „ težke od 30 do 40% „ „76.-,, „ „84,- „ » Iahfee „ „ 80.- „ „ „ 82.- „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.14 za kg. • Kozličeve kožice po K 1.70 h do K 1.80 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 64 h za kg. Druge vrste 34 do 5, 5, 4, ki se gonijo z nogo ali pa na gepelj priporoča Ivan Komatič, glavni zastopnik tvrlke Schindler Ljubljana, — Francovo nabrežje št. 1. — Ljubljana. 1Cene nizke! (18—1) Detelj no seme. Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto sente ukrenila ie posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, družba naročila bode le toliko deteljnih semen, kolikor bo naročenih. Naročeno seme je pregledan« od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 1 E 20 v, 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, radeče detelje stoji 1 K 40 v. Naročila se sprejemajo samo od udov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena »brez predenice*. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. (4-2) Ravno tako oddajala bo podpisana družba pravo rusko Ianeno seme j in sicer kilogram po 36 vinarjev. Naročniki naj se za navedena semena takoj oglase pri podpisani družbi. Naročitvam je priložiti vsaj polovico zneska za naročeno blago kot aro. Naznaniti je natančno: naročnikovo bivališče, zadnjo pošto, oziroma železniško postajo. HManj kot 5 kg se po pošti ne razpošilja!! Naročila je prijaviti: c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXX*XXXXX C. kr. priv. občna ^^^^ zavarovalnica Assieuracioni Generali v Trstu u s t a n o v I j e « a leta i8ji je največja domača (tuzemska) zavarovalnica, kajti zaklad družbe znaša več kot 153 milijonov kron avstr. velj. — Zavarovalnica je izplačala za škode, kar obstoji, do kouec leta 1897 čez 633 milijonov kron avstr.-og". velj. Družba zavaruje (13—2; 1. 2. za človeško življenje v vseh mogočih načinih. V teku leta 1899 je bilo vloženih 11408 ponudb za zavarovanje na življenje v zavarovalnem znesku K. 84,600.332*53; zoper požare pri vsakovrstnih posestvih in imetjih. — Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim zavodom in graj-ščinam dovoljuje družba 20% popustka od čiste imovine. 3. zoper škode pri prevažanju na sohem in na vodi, 4. zoper poškodovanje zrcalnih oken in zrcal, 5. zoper telesne nezgode na račun: „Prve občne zavarovalnice zoper nezgode na Dunaju", 6. zoper škodo vsled toče na račun: „0gerske akcijske družbe z?, zavarovanja proti škodi po toči in za pozavarovanja". Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče št. 4 v Sevnikovi hiši. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx