.^I^ETonjdfi
Najstarejši ggrUlovenski dnevnik v Oblo
NAK
Oglasi v tem listu
»o uspesni
XXVII
LETO
XXVII
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldeat Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 8, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER! 55
jnieriska zračna ofenziva udarila Italijo in Francijo
JUGOSLOVANI V	štirje Francozi
Londonu se oglašajo
___kot izdajalci
odbor južnih Slo-
deči ^ ^ Londonu je izdal sle-JPi'o&la.s: •
ljudje izven svoje svetih	večjih in bolj
l"'ed L. 4	kot so bile one,
^anska'	jugoslo-
tietugK ^J^^Kracija potem, ko so jo. I,, v napadle Jugosluvi-na "ikoli se ni tako majh-%opgp ljudi tako pregrešila naro(] domovino in svoj j P Jugoslovan-^ Politična emigracija.
Grkiv,
in Slovencev v svobod-. .
Jah	silami, vsak v me-
tvu je bila, da de-
^'itev delokroga, za obno-"luirooi ■	demokratične
da pobijajo so-liogo- ^^oP%K&ndo, ki na vse Podpij,^	veča razdor in
v	bratomorne napade
, domovini
^avi tež
%niško
da seznanjajo javnost s pravimi
naroda, z nje-in trn,. ^^dčloveškimi borbami
kako j''',^'^'Si*acija iniela ne-I'ocjjig ° nalogo, ker so na-i Je bji^'^'^'^^stacije, s katerimi ' jjj, ^^^""^o^lavljena izdajal-fodjjg.	in kasnejše na-
je eiiod'^v^^ jasno dokazale, kaj Si'bov,	splošni program
1) '	in Slovencev.
Uiženje vseh narodnih „1^ osvobodilni boj in zma-
lioč
(?o
okupatorjem;
2)	v	. -
^Otj "^2enje vseh narodnih ®'^voboditev države od
tiarr--	klik w; «n +,o,i,a
let in ga nazadnje
)
''ie(3jj„°^®^^'® iskrene in lojalne ^elova«^ politike tesnega so-^^likimi zavezniki: 'J'io, 2 j ^'^nijo, Sovjetsko Ru-^^^®nimi ameriškimi dr-"li	svobodoljubni-
^'fažuu^^ ' ozira na so-i" »a pogubne /^0j7j,T"h 8il.
o Tin'! program, ki so !'4ncr' Srbi, Hrvati in in *0 po pravici čaka-
'Id
strani so se vodile ne-
ŽalijjQ ^'^^fi'acija izvede iiM: K emigracija ni bila kos
^Voji
eni
^8logi_
in prepiri o "imajo v tem tre-Ha d Prakljične važno-strani pa je klika, I^judi nenarodnih J'^clsko VI-	izigravala
f^l^ravii V*^'	prepire in
h ^Dciin , J^ežime nasilja in «>	Vm to brez objira
A ^ ^^terem se nahaja r.	brez obzira na
borbe
v. ,.^.-16 ta klika razbila . ^^ila ' '^nih strank in se-
šlK^^^avnii,^ ^ ? diplomatskih ^^ilctaf„ ill policajev biv-h ^1'ca	režimov,
Ni °	1941
J»l«o šli
^|^^lil}_ ^Sodovine, nego bi njihovo državo
%.^ka kiiLm	......1:
so nasi V najstrašnejšo
•<io^ -ua	katere poli
Qg. hi ivj,.v ^.^snovana na brata ^ znotraj in na iz-
^Ov M,
liN
v	in zavezni-
' ^Slovanov sAmih, zu-
v® uspe-
S\\ ^ 'ftozl svojega na-^•L dfv ^stvu, da se do-
80 f\ , JG'
® ali dve leti in pol
tajno, zahrbtno, po ovinkih, j vsled slabosti in neuvidevnosti politikov, to delajo od osmega avgusta 1943 javno, kot uradni zastopniki Jugoslavije.
Popolnoma so sprejeli reakcij ona i-ni velikosrbski politični program, ki ga preko izdajalca Nediča Nemci vsiljujejo srbskemu narodu, da bi onemogočili njegovo osvobojenje in obnovitev Jugoslavije.
Doma pomagajo Draži Mi-hajloviču, ki že dve leti vodi državljansko vojno okupatorju v korist in se pripravlja, da v trenutku nemškega zloma vzame v svoje roke birokratski vojni aparat diktature, aparat, ki je sedaj pod Nedičem v službi Nemčije.
Sistematično obrekujejo Narodno osvobodilno gibanje, ki je za ceno nadčloveških naporov in ogromnih žrtev uspelo, da ustvari borbeno edinstvo vseh narodov Jugoslavije in da ustanovi jugoslovansko fronto, ki s svojimi zmagami izziva spoštovanje in priznanje vojnih avtoritet zavezniških narodov. Izdajajo komunikeje, v katerih se radujejo nad izmišljenimi porazi Narodne osvobodilne vojske in nad. izgubami narodnih borcev in se odkrito veselijo nemških zmag.
Sistematično širijo lažne vesti v zavezniški javnosti, povzročajo zmešnjavo in vzbujajo vero, da vlada v naši domovini kaos in nesloga in to v trenutku, ko so jugoslovanski narodi doma ustvarili popolnejšo slogo, nego smo jo imeli kdaj'prej, in to samo zato, da bi naredili domovini in ljudstvu doma čimveč škode in tako sebi zagotovili svoje malenkostne sebične interese. •	^
Medtem, ko samozvana kairska vlada in oni, ki jo podpirajo aktivno ali pa s svojim molkom, izdajajo svoj narod, se doma širi gibanje, ki je navdušilo svet in pokazalo svobodoljubnim narodom izredne lastnosti našega naroda. Srčdi Hitlerjeve trdnjave Evrope, obstoji armada, ki po angleških uradnih podatkih zadržuje napadi petnajstih nemških in velik< število satelitskih in izdajal ski h divizij. V celi državi ob stoje demokratične organizaci je, vršili sta se že dve skupšči ni narodnih predstavnikov i vseh krajev Jugoslavije, osne vane so nove demokratične usts nove, ki sedaj upravljajo osvc boj ene okraje in bodo v najbliž ji bodočnosti upravljale cel svobodno domovino.
Prijel je čas za vse poštčm Srbe, Hrvate in Slovence v ino zemstvu, da stopijo odkrito nc strati narodnega osvobodilnegc gibanja proti izdajalcem, w, stran svobodne in demokratični Jugoslavije proti tiranskivi sa trapom v službi najhujših sovražnikov svojega naroda.
V tem trenutku, na zgodovin-; skem razpotju, molk ne pomenil odložitve rešenja, molk v tem trenutku pomeni odločitev za tiste, ki vodijo borbo proti narodu in proti Narodni osvobodilni fronti.
Narodno osvobodilno gibanje v domovini je pozvalo 10. decembra 1943 vse jugoslovanske državljane, neglede na to, kje bivajo, ngtj se brez odlašanja
ALŽIR, 7. marca. — Pred posebnim sodiščem Francoskega o-svobodilnega odbora so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo štirje stražniki nekdanjega koncentracijskega tabora, ki ga je vzdrževal Petainov režim v severni Afriki z a politične kaznjence.
Proces je trajal 16 dni. Bila je to prva obravnava, pri kateri so sedeli na zatožni klopi stražniki koncentracijskega taborišča, ki je bil organiziran po nacijskem načinu.
Od ostalih obtožencev, jih je bilo sedem obsojenih v dosmrtno ječo, dva sta dobila dvajset let zapora, dva deset let, eden pa je bil oproščen.
Na smrt obsojena četvorica je takoj vložila priziv na višji vojaški tribunal, ki ima v teku tedna dni podati svojo odločitev glede apela.
Novi grobovi
Amerika je dala ladjo Jugoslovanom
MALTA, 6. marca. — Ameriški tanker "Ohio" je bil danes prev/et od jugoslovanske mornarice, ki bo parnik, kateri je bil popolnoma prenovljen, rabila kot svojo poveljniško ladjo. (Tankerji so paruiki za prevažanje olja).
Tanker "Ohio", je dospel na Malto v ax gustu 1942. Bil je jako ra/bit, ampak oljni tovor na njegovem krovu je b i 1 nedotaknjen. Bil je p o d težkimi napadi, ko je phil š kon\ojem skozi Sredozemsko i? orje.
("Ohio" je bil zgrajen leta 1940 v Chesterju, Pa., za Texas Oil Co. Je to 9,624-tonska ladja, dolga 488 če\'ljev in n a svojem krovu je imela posadko 48 mož).
KAIRO, (). marca— Dva ministra jugoslovanske zame jne vlade sta bila poslana v London. To se smatra na Srednjem vzhodu kot prvi korak v važnem razvoju z ozirom na jugoslovansko ubežno vlado.
Kontrola cen je
i
prihranila narodu 89 milijard
Luka, zrakopiovska polja in kolodvori bombardirani
Vojaške operacije v Italiji na kopnem počivajo vsled silnega deževja in blata
i v
WASHINGTON, 7. marca. —
IOPA administrator Chester Bowles je danes imel radijski I govor, v katerem je izrekel svarilo, da je sedanje leto najbolj
kritično v celi vojni in da se	.
mora s programom za kontroli-; NiLAi: lliLJ, 7. mai ca. Allieilšlci bombniki SO (Igranje cen in racioniranje živeža iz svojih italijanskih baz zadali mogočne udarce nadaljevati, ako se hoče priti {nemškim postojankam v Italiji in Franciji, kar je nado-okom "črnemu trgu", dragi-imestilo neaktivnost na kopnem, ki je nastala v vojaških
operacijah pri Anziu in pri Cassinu radi silnega deževja in blata.
Ameriški bombniki, spremlja-*
ni od bojnih letal, so danes bombardirali mornariško ^ a z o v jToulonu v južni Franciji, s ka-
v,, v, ),■ 11 .Itere operirajo nemški submari-Nihce ne bo bolj vesel kot! .	.
OPA urad, je rekd administra- Pr««'	morskim
tor, kadar se bo moglo odpravi- "'»■» ' Sredozemskem morju.
ti vojne regulacije, ko bo vsak | Zračni napad na Rim Amerikanec zopet lahko zape-
nji in skrivanju živil
Bov/les je rekel, da je vladna kontrola nad cenami prihranila lani ameriškemu ljudstvu 89 milijard dolarjev.
Kontrola je iK)trebna
NOVE RUSKE
FRANCES TORKAR
Po dolgi in mučni bolezni je na- svojem domu umrla poznana Frances Torkar, rojena Gr-dadolnik, stanujoča na 15811.1 Huntmere Ave. Doma je bila ' "FBUE A C vasi Hrjul pri Vrhniki, kjer jCMAvL W JUiLllI pušča tri brate Valentina, Kar-j la in Petra, tri sestre Margare-j 11|/|\ A ||U||
to, Mici in Angelo ter več so-1UIVK AJIM m rodnikov. Tukaj je bivala 32 let in je bila članica društva V boj
. Druga	skupnia ameriških
Ijal SVOJ avto na gasoiinskoi, u -i	• • •, j
__... , ^ , bombnikov	le vpnzorila napad
postajo in naročil, da se tank! . ,	^
napolni do vrha, in ko bodo a-i""	»rakoplovBka po-
meriške gospodinje zopet kupi-
Ija in železniške naprave v pred-
n a oster
, , .____ ■ ,	1	u Hiestiu Rima, docim je ena na-
le v trgovinah vse, kar iih bo l , ,.	,
-	: daljna grupa ameriških bomb-
nih letal bombardirala dvoje kolodvorov — Littorio in Ostiense
št. 53 S. N. P. J., društva Waterloo Grove št. 110 W. C. in podružnice štev. 41 S. Ž. Z. Tu zapušča žalujočega soproga Lovrenca, doma iz vasi Koritno pri Bledu, tri sinove: Pvt. Lawrence, v San Diego Calif., Pfc. Steve, v Novi Gvineji, in podporočnika Adolpha, v gelo, Texas, polbrata
Prizadevanja nacijev, bi ustavili rusko ofenzivo, so zaman
dal
MOSKVA, 7. marca. — Nemci so danes v brezupnem poizkusu, da bi ustavili novo ofenzivo Rdeče vojske skozi staro Poljsko proti romunski meji, San An-lpo^vzeli več desperatnih proti-Johna; napadov s svežimi silami in no-
volja, brez racijskih znamk.
Ampak baš sedaj ima OPA urad pred seboj nalogo, da ljudstvo ščiti pred visokimi cenami in pred onimi, ki bi radi pograbili potrebščine, katerih pri-■ manjkuje, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi vlada ne kontrolirala trga potom racioniranja.
Stroški racijske kontrole: $1.14 na osebo
Bowles je med drugim odkril, da izvajanje racijske kontrole stane vsakega prebivalca dežele $1.14 na leto.
Ta vsota je bila izračunana nk podlagi stroškov za vršitev poslov OPA administracije, ki bodo v tekočem fiskalnem letu znašali $155,000,000.
Ro^zmana, vnuk/ Richarda i n j vimi oddelki tankov, ^mpak bili več drugih sorodnikov. Pogreb go povsod vrženi nazaj s težki-
ae bo vršil v soboto ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 East 152
mi izgubami v moštvu in opre mi.
Rdeča vojska prodira dalje, in
to na Calvarv nokoDaliane
St., v cerkev sv. Marije in na- j jg danes zavzela železniško po-
' stajo Podvoločinsk na stari poljski meji in 200 drugih naseljenih krajev.
Podvoločinsk se nahaja osem milj od Voločinska, železniške postaje na progi med Odeso in Lvovom, ki je včeraj padla v ruske roke.
Rusi obkoljujejo Tamapol S tem so Rusi razširili svojo jontrolo na tem vitalnem sek-;orju na 26 milj. Sedaj se nahajajo samo še 25 milj od važnega železniškega križišča v Tarna-polu na vzhodu, dočim so druge edinice Rdeče vojske na severovzhodu samo še 12 milj od o-nenjenega mesta.
Rusija zavrnila poljske predloge
LONDON, 7. marca. — Iz zanesljivih virov se je danes zvedelo, da je vlada v Moskvi zavrnila proti-predloge, ki jih je stavila poljska zamejna vlada z o-zirom na načrt, ki je bil predložen od Rusije za izravnavo mejnega rusko - poljskega nesporazuma.
Kot se poroča so Rusi zavzeli stališče, da je sporazum mogoč le tedaj, ako se iz poljske vlade izločijo gotovi anti-sovjetski elementi in ako se sprejme Curzo-jno oskrbovati, nova linija kot nova poljska meja.
Poljski proti-predlog
— prav v Rimu, skozi katera morajo iti vse pošiljatve za nemške čete, ki so v akciji južno od Rima.
Posadke, ki so se vrnile s bombnih napadov, so poročale o dobrih uspehih, Nacijska opozicija v zraku je bila v splošnem šibka, toda nad Toulonom so
Arnei'ikanci naleteli anti-letalski ogenj.
Ka/.bijuuje kolodvorov
Poročnik Earl Johnson iz Den-verja jc dejal, da so kolodvorske naprave v Rimu izgledule iz zraka zelo razdejane od prejšnjih napadov, da pa je bilo še vedno nekaj vozov na progah.
Parniki bombardirani
V luki Toulona so ameriški letalci zadeli več ladij in videli, ko je ena izmed njih eksplodirala. Ameriška letala so prepodila okrog 15 nemških bojnih letal, ki so skušala odvrniti napad na luko.
Na fronta^ pred Cassinom in Anziom je prišlo včeraj do o-^trih lokalnih spopadov, toda v splošnem so operacije na kopnem vsled nepopisnega deževja počivale.
Izročitev italijanskih bojnih ladij Rusiji je v dvomu; stališče Turčije je ovira
NEAPELJ, 7. marca.. — Ako zagrozil s resignacijo v znak bi Rusija dobila tretjino itali- protesta.
janske bojne mornarice, bi se Radikalni krojni na\duS?iu njena vojaška ih mornariška po-1 Med delavskimi krogi, zlasti zicija v južni Ukrajini zelo o j a- j med radikalno usmerjenimi ele-čila. S tem bi Rusija zopet dobi- menti, je bilo naznanilo o izročila popolno kontrolo nad Črnim |tvi tretjine italijanskih bojnih morjem in sposobna bi bila ce-^ ladij Rusiji, sprejeto z velikim lo podvzejti amfibijsko invazijo; navdušenjem. Izraža se želja, da Balkana, zlasti Romunije. ■ i bi se mogle te bojne ladje boriti Toda resen dvom obstoji, da strani Sovjetske unije z ita-bo Rusija dobila svoj del, ki ji ^ hjanskimi posadkami na njiho-je bil določen po razsulu Italije, j vih krovih.
„ J	• i. u ! V tem smislu so se izjavili
Turško dovolienie potrebno j'., • ,	.
I vodilni komunisti m socialisti.
Vzrok temu je Turčija. Do-1 ampak nihče še ni gotov, če se kler ona ne dovoli, italijanske"^ bo ta ideja uresničila.
bojne ladje ne morejo skozi'	-
Dardanele in Bospor.	\
Potrebno bi tudi bilo, da Ru-ji si dobijo nazaj ves Krim, pred-1 no bi se brodovje moglo pravil-
Kakor se razume, so Poljaki napram temu predlagali, da se Curzonova linija smatra le kot
I	liMioum osvobodilni
j borbi proti napadalcem in iz-j dajalcem, ker bodo v nasprot-nem^slučaju morali odgovarjati pred narodnim sodiščem kot izdajalci svojega naroda.
Naj vsi, stari in mladi, oni na visokih in oni na skromnih mestih razmišljajo danes o svoji osebni odgovornosti pred sodbo zgodovine. — Za Ujedinjeni odbor južnih Slovanov:
Dr. Bori« Furlan, dr. Rudolf Bičanič, Mihajlo Petrovič.
Kakih 50 nemških divizij je začasna demarkacijska črta, jedaj stisnjenih v trikotno o- končna rešitev mejnega spora zemlje v južnozapadni Ukrajini, i pa naj bi počakala, dokler ne bo kjer so jim za hrbtom Karpati' končana vojna.
in reka Dnjester.	} Poljski predlog jc baje tudi
vseboval sugestijo, da se na o-beh straneh linije postavijo za-
Naši fantje-vojaki
Diplomatski pritisk na Turčijo j
Sedanji diplomatski pritisk na
V ZADNJO CAST
Članice društva "Waterloo vezniški opazovalci. Grove" štev. 110 W. C., so pro-sene, da se v četrtek ob 8. uri zvečer snidejo v pogrebnem za-1 vodu Jos. Žele in sinovi, 458 E.
152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Tčrkar.
SEJA V petek večer ob 8. uri se vi"-ši seja direktorija Ameriško-ju-goslovanske tiskovne družbe.
Na 13-dnevni dopust je prišel Pfc Ludy A. Fabris, sin Mr.
^	v . . , ,in Mrs. John Fabris, 3720 W.
Turcno se naibrze izvaja zato,
, , . J	, , J-	il04 St. Na svoie službeno me-
da bi dovolila tem ladjam pro-. ,
. i 1 • T-v" J 1	isto v North Carolina odide v ce-
sto pot skozi Dardanele.	r ^	^ ^
J itrtek, dne 9. marca. Prijatelji V Italiji je naznanilo o razde- , , ..... ,
.	.. ga lahko obiščejo na domu. Nje-
litvi bojne mornarice povzroči- ®
lo zelo mešano razpoloženje, to pred vsem vsled tega, ker niso znane okolščine in fiogoji, pod katerimi se je ta sklep napravil.
gov brat John se nahaja v Pen-secola, Fla.., pri zračni sili, kjer bo v nekaj dneh dobil svojo komisijo kot pilot.
I Ravno isti dan kot Ludy, je j dospel na dopust Cpl. Stanley Badoglio grozi s resignacijo j Zupan, sin Mr. in Mrs. Leo Zu-
--i Kar se tiče uradnih krogov, | pan, 3636 W. lOT St., in sicer
V BOLNIŠNICI	j jih zlasti ježi, ker o stvari niso | za 15 dni, iz Tynoall Field, Fla.,
V University'bolnišnico se je ničesar vedeli, dokler ni pred-! kamor se povrne 11. marca, podal John Zetko, stanujoč na'sednik Roosevelt podal tozadev-	—
East 67th St., ter član društva j no naznanilo v Washingtonu. i Cadet Anthony A. Gole, sin ^t. 9 SDZ in društva Naprej št. Eno poročilo pravi, da je Ba-|Mr. in Mrs. Anton Gole, 911 E. 5 S. N. P. J. Člani društev injdogliova vlada naslovila na za-1232 St., Eucljid, Ohio, je prišel prijatelji so vabljeni, da ga obi- vezniške zastopnike zahtevo, za I domov na dopust za 6 dni. Pri-
ščejo, mi mu pa želimo rajšnje okrevanje!
sko-
pojasnilai Neka druga vest pa'jatelji so vabljeni, da ga obišče-trdi, da je Badoglijev kabinet jo na domu staršev.
STRAN 2.
BNAKOl'RAVNOSl
8. marca,
1944
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
am
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by rUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. OIiAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays , SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ........................................... ........................................... 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.00
JOŽA ŠELIGOJ:
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) .........................
For Half Year — (Za pol leta) ...........................
For 3 Months — (Za 3 mesece) .........................
Muzikant Francelj
Moderna oklopna oprema za viteze na
morju
.....$7.50
..... 4.00
..... 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) .....................................................
For Half Year — (Za pol leta) .........'...........................................
.....................$8.00
..................... 4,50
Kuteied as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
NASTOP GENERALA SIMOVIČA
Odprti nasjtop generala Simovica za maršala Tita in Jugoslovansko osvobodilno vojsko ima izreden značaj. To bo pospešilo jasno opredeljenje našega ljudstva, posebno v Amerikf, a to predvsem Srbov, za partizansko stvar.
Naša emigracija je bila težko razočarana nad dogodki v Jugoslaviji, ki so privedli do podpisa trojnega pakta. Ob priliki tega podpisa so poslali mnogi ugledni predstavniki Jugoslovanov v Ameriki svoje apele v stari kraj, da pot^varijo in opozorijo kneza Pavla na posledice ter vzbude naiod na odpor proti sklepanju in podpisu pakta z osiscem. Pokojni Nikola Tesla je poslal tak apel knezu Pavlu, Louis Adamič pa Vladimiru Mačku, istota-ko je poslala apel in opozorilo Hrvatska bratska zajedni-ca ter še drugi posamezniki in organizacije. Ti apeli so pokazali občijtje našega človeka v tej deželi. Kot demokrat je, kot soj-odniki naroda, kateri si je ustvaril v svetu ugled, so Amerikanci jugoslovanskega porekla čutili na sebi madež in stud vpričo tolikega ponižanja, ko je prišla vest, da je večina tedanje jugoslovanske vlade zaključila, da se na Dunaju podpiše tripartitni pakt pred Hitlerjem, Macuokom in Cianom.
In bas v času občutenja najhujšega ponižanja je do-šla vest o previ-atu v" Jugoslaviji oziroma v Beogradu, dne 27. marca 1941. Namesto Cincar Markoviča in Cvet-koviča je prišla na čelo državi iz revolte porojena vlada Simovica. Iz ponižanja in potrtosti smo prešli v omamo radosti. V tem razpoloženju se ni mnogo izpraševalo kako in kaj se je cela stvar izvedla, ni se gledalo na podrobnosti — videlo se je le veliko gesto naroda, instinktivno revolto poštenega, nesebičnega ljudstva proti nilsi-Iju in ponižavanju, katerega Hitlerjev novi red prinaša narodom. Nismo tedaj mnogo vpraševali, kakšna je bila vloga, ki jo je igral pri preobratu Dušan Simovič — v očeh sveta je on takrat predstavljal in simboliziral ono, kar je narod završil z zgodovinskim prevratom 27. marca 1941.
Samo Dušan Simovič je imel v tistem času opredelje-
Nikjer nima doma in ko je bil še sam, se je potikal iz gostilne v gostilno, od vasi do vasi. Polfeti in pozimi je bil enako oblečen; brez suknje v debeli jopici ; pozimi se j e od mraza tresel, poleti mu je od vročine teklo po vsem telesu.
Muzikant Francelj! Vsak o-trok na vasi in povsod po okolici ga je poznal. Na glavi je nosil kapo, potisnjeno globoko na oči, pol obraza pa so mu pokrivala debela očala, tako da so se njegove oči skozi nje videle kakor bi bilo volcvske.
%Iu%ikant Francelj! Vedno je bil oblečen v sivo obleko, zakr-jjano, polno madežev od vina in drugih dobrot, ki so prišle preden j, kadar je igral kaki imenitni družbi ali pa na ohceti . . .
Ljudje so ga imeli radi. Doma je bil iz Doline in je Od svojega močno rejenega očeta podedoval vse obleke, ki jih je nosil na veselicah, na svatbah in ob drugih prilikah; recimo, ko je fante iz občine spremljal na nabor.
Muzikant Francelj! Hlače so mu zadaj visele do kolen, preveliki čevlji so se zakrivili na koncu in škripali tako, da si mislil, da gre mimo tebe posebne vrste godba. O, ne Francelj ni bil samo takrat muzikant, kadar je raztegnil harmoniko, ki jo je kakor pravijo ukradel nekemu pijanemu Amerikancu v mestu. Če si šel mimo njega, ti je udarilo na uho njegovo neznosno smrčanje, ki se je zlivalo V'čudovite disakorde s skri-
tega konca vasi. Da, sprva je bil celo nekako ponosen na svojo ženo, ter je zmerom mi-3HI, da nikdar ne bo mogel dobiti nobenč. Držal se je doma, in harmonika je šla za nekaj zednov na zapeček.
Ali preden je prišel advent je spet pograbil svoje ljubljene jrgle in jo mahnil v dolino, kjer je stala žaga in so se zbirali v bližnji gostilni delavci. Tu je bilo vse drugače kakdr pa gori na vasi, kjer se fantje tudi ob zvokih harmonike ne morejo razvneti in se dekleta tišče po kotih kakor ne bi imele nobene trdnosti v no^ah in nobenega u-panja več v življenje.
Francelj je igral delavcem in delavkam v dolini! Ti so znali živeti, znali so ceniti delo in radost, dočim si po teh hribih med njivami, ki so komaj tolikšne kolikor je od cerkvenih vrat do malega oltarja, vi-


' ~\ti > ' ' ,

Slika predstavlja nov tip oklopne opreme, ki jo ra-. ibijo mornarji. S to opremo se mornar obvaruje pred maj-hnimi koščki šiapnela, trenutnimi opeklinami in proti ek-splozijami pod vodo. Opršma tehta le tri funte 12 unč in ogrne ves život razen obraza in rok, ter je dobro podložena.
upognjeni |n utrujeni vračali s polj in doma legli največkrat tudi brez večerje samo zato, da si ohranijo te krpe njivic; zjutraj pa so že pred soncem vstajali in šli na polje, ki je ležalo še vse v rosi ali v slani.
Francelj se je izneveril tej pusti skalnati zemlji. Francelj je rajši poslušal akorde, ki so priplavali poleti sem od Tisov-cev, pozimi pa jih je burja ubirala v krimskih gozdovih . . .
Na vasi je čudovit mir. Pokopališče za naseljem se je zlilo z vasjo v eno samo gluho tišino. Po hišah nimajo kruha. Polje
panjem njegovih izpodvihanih ] ni rodilo, ker ga je ožgalo son
čevljev.
"Kam,pa, Francelj?"
obsegu. Več kot 300 klubov,)^ i čivaiišč in zabavišč je vzdrževati za naše vojake v ^ jini. Krvno plazmo je treba prestano pošiljati na fronte. In predstavniki križa morajo še v naprej vsemi oddelki vojske, ter Z"i' vi m i in bolnimi člani ske in mornarice. Oddelki B čega križa morajo biti tudi pol noma opremljeni za proti vsaki nesreči in nadlegam, ki se morejo P'"*''' ti ti v njihovih okrajih.
Rdeči križ je vaš Rdeči On pomaga našim vojakom civilistom v potrebi ravno kot bi vi to storili, ako bi i® priliko. Njegovo delo končno in postaja bolj vsakim dnem vojne.	. '
Le ako vsi pomagajo kar morejo, bo lahko Rdeč' j, nabral za svoj fond v letu vsoto, katera mu jei Pomagajo naj vsi tako, da ^ vojnim beguncem v tujiii''^^jj šim boreči m se možem in ter našemu civilnemu stvu nekoliko olajšane ke, ki danes mučijo svet. Kadar že padajo
vasi, je pod Franceljevo hišo ob- [ Pomlad prihaja čez rdeče stre-stal. Nikjer na :'asi ni srečal he, preko slamnatih hiš, ki na
več časa pošiljati pomoc po svetu. Ko je na težko nemu vojaku treba

žive duše, od nikoder ni prišel ne vzdih ne kletev; sredi otrple
njih mah zeleni. Pomladni vetrovi preganjajo burje, ki ved-
in mrzle vasi, ki je" imela v hi-; no tišje pojo svojo mrtvaško šah samo gor ko, ni pa imela i pesem.
kruha, si zaslišal le obupan; Kdaj boš zaigral odrešilno pe-smeh, si zagledal bleda lica o-j sem, Francelj?
trok ob oknih — in v vse to soj Kadar pride pomlad? ti udarili na uho veseli zvoki j Pomlad prihaja. Piihaja med Francljeve harmonike.	j hiše, prihaja v srca in na vrto-
Ali se je takrat spomnil kdo,! ve, stopa na vrhove in v otroko-da bi Franci ju povedal, naj za- j ve oči; pomlad izvablja iz vej
ce in si videl samo skale; ved- igra ljudem pogrebno pesem? ,cvetove m s travnikov slana be
O, da!
: ži . . . Pomlad je novo pesem, je
pn
do-
transfuzijo, takrat je ze p reka sn o iskati okrog ^ ki bo daroval svojo kri, f strežnico, ki mu ba streg' vojak sliši o težavah	.
krat mu je treba hitro P, ga ti.	. ^iji
Ameriški Rdeči križ do pomoč, kadar in kjerkoli treba^. Naprej in naprej ba sprejemati kri od cev; treba je rekrutirfti čarke za vojsko in moi'H^^ ^ treba je pošiljati	jfJi
tiici'"

lavce Rdečega križa m -gačne pomoči v taboriščni' je vzdrževati bolnice
"Na Breznice grem igrat na v pozni ziftii, ko je burja odpi-i Samo Francelj ni zaigral po-i^^^i*^	zraste novo življe-i i^oj^ih poljih po vseni
' no enake spomladi, na jesen in
i Samo Francelj ni zaigral po- i
ohcet!''	hala sneg z njih.	jgrebne pesmi, ker je bilo v njem:"-j® ' ' ' ^°vo življenje za Ma-j Ko se vlaki trčijo, ko
Tako je odgovoril in zraven' V dolini so ustavili žago in j preveč tegobe, da bi zadržal sol- ^	Marijo in za vse,,	mesta, ko
zasmrčal, da se je stresla kame-'nekaj sto delavcev je šlo nazaj j ko bi na svojo vedno ve=elo'^^	| tlemi je in za sabo
nita zemlja • pod njim in sam' v hribe, v raztrgane bajte čakat | harmoniko pritisnil gumbe za,
nisi vedel, ali je glas dala zem-' kruha in dela.	' ^
Ija in se je stresel muzikant' Francelj sedi z Matildo na pe-

njej in čakajo, da vzklije v sve-jyiio ranjenih in poškodo^' J
I pogrebno pesem ...	^	bodo si-1 tedaj vsako odlaganje 1'^/
: Takrat je vendarle nekdo pri- ll''®	=iW°'«tane življenja.
_ ,.	.	1, v. .	v ,	4. , • -D •• 1 • I nanje vsi tisti pogledi, ki ščine za take orimere .,|ir
I-rancelj, al. pa je Mo narobe^c. i„ premišljuje, kako bo „a,ael vasovat k njemu. Pmel	obsojajo. Pomlad je nova pe-lei križ^^JvpA'':'/
J«	""i®''-	"»"-ugaee, vse | najstarejs. fant .z vasi, Goren.!- ;^ da nam zraste novo življe-! „„sti Seni delavci
Pojdite no! Francelj ni vero- lepše; kako bo spet kruh pojčev Feliks. Tisti, ki je že v s ve- j	^ • v . y
val v čudeže in v nobeno resni-'vseh bajtah in se bodo otrocijtovni vojni in vs^elskih jarkih' g ^ Francelj! Zapoj pesem! nLZIf^Skorstor
r\ In C r\ i*/^ Hrtili	nr/tcii cf n v,, ^ ./-vv.X	K : r, v*	. Vv ■;4-^-w.-i ^	lr*»7€ll ^Y\ GO f O VY1 /^rlxTQ/^ll 'TrCir»r»-\r O +1 ^	i: J I	I	I L 1 LClfWJ
ki so jo učili po vasi stari ^ norčevali iz njega: bajtarji in j ležal in se tam odvadil verovatipomladi
n.ii" Ijo

ljudje. On je bil sprt z vsem vaški veljaki.	j v ljudi in v obljube, da bo en-
svctom, ki je hotel imeti naj Francelj igra na harmoniko I krat še vsem dobro.
zemlji mir in živeti tako, ka-'c:amo tih6 melodije in n'^egovi! O, da! Francelj je za trenu-! kor zapovedujejo stara pisma,' ženi Matildi kapljajo solze iz o-' tek kar prenehal s svojim pojo-
tako kakor so %vedeli naši star-1 M.
ši od svojih očetov in dedov. | Ne. shši se jok.
nje, ki mu je omogočalo, da je mogel igiati v očeh sveta	nista'poje in Fr
vlogo, kakršno se je od njsga pričakovalo. Po rocrj kib, | mogla. Francelj je igral ob ne-'kakor bi nc in to pravi Srbijanec, po poklicu armadni general ter biv-; deljah popoldne v eni ali drugi! žek bas.
čim mehom. — Kmalu sta s Fe-Harmonika liksom zapela. Vrstile so se do-ancelj smrči zraven,' mače in tuje pesmi, Feliks je; nekdo poleg ubiral te- j prepeval sicilianske in Francelj
ga je spremljal . . .
KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA
OŽ'
■ kar je treba in kar je da je izguba življenj
.]
j Da bi Rdeči križ jo dolžnost napram ' in
. bi
našemu narodu, podi)or(). V teku 1(^44 .»f
5,000'</
Ši šef generalnega štaba, šef avijacjje, itd., a po pi epri - j oštariji in njegova harmonika j v zibelki zajoče mala Mari-I Takrat je celo Matilda prene-; seca marcu nabiralo za fond. ki' sko in mornarico.
' tji Hc Rdečemu križu omo- treba zbrati okrog O,""- _ jgočilo nadalje\ anje delovanja| rov krvi. Vsak mescc ^ v naslednjem letu, se bo v me-! zbrati 2,500 bolničar)^
bf »b
čanju pa blizu demokratskim elementom — kot tak je bil sprejemljiv in ppzdiavljen. Kar je bilo kasneje v zamejstvu in kakšni so bili vzroki vladne krize v tem poznejšem času, ni potrebno tu omenjati. Dejstvo je, da je Simovič od početka januarja -1942, po položeni ostavki kot načelnik vlade, živel v Londonu docela ločen od političnega delovanja zamejne vlade. Dejstvo je dalje tudi, da se je zamejna jttgoslovanska vlada v Londonu sčasoma bolj in bolj oddaljevala od vlade, ki je idejno predstavljala 27. marec ter je končno to idejo docela zavrgla pod vladnim predsedništvom Božidara Puriča. Odtlej ni vlada v zamejstvu niti formalno več predstavljala sedemindvajsetega marca in je s tem zgubila zadnjo trohico legalnosti. Ona se je v vsem odvrnila od naroda in tako oddaljena ni predstavljala niti najmanjše .sestavine ideje 27. marca, pač pa je bila pripravljena, da kompromitira še težje naiodno borbp. Vlada Puriča je postala filijalka
je privabila okoli njega več lju- j ja.
di — posebno mlfidih — kakor j Muzikant Francelj igra . ^ pa jih je zmogla župnikova j mehovih pojo same vesele božja beseda.	| poskočne pesmi. Francelj ne \
Francelj je bil od nekdaj re-jdi male Marije, ki ne more d vež. Od mladih nog se je klatil j biti več mleka pri mami, p okoli po beznicah in gostilnah, i Matildi.
igral in prepeval, da mu je na! Pomladni sneg pada mimo koncu glava omahnila na meh,! ken. Na cesto legajo zvoki ha dočim so prsti še zmerom gi-1 monike, pomešani z jokom ms bali in skakali od gumba do Marije in njene matere Matild gumba. Življenje se zanj ni prav Vmes se zaganja burja sem , nič spremenilo.	1 krimskih gozdov in odnaša
To življenje ni postalo dru- spet prinaša Franceljeve pesr gačno niti tedaj, ko se je oženil na cesto.
■n vzel kruljavo Matildo z dru-' Kdor je takrat hod.'l po na
:hala z jokom in je Marija v zi-, naj doseže v,soto 200,000,000 do-lslati okrajne direktorje
-X-.;	I lai'jev. Predsednik Roosevelt je'ga križa in drugo izvežbi^'^^^/
odredil marec kot mesec Rde-: š.t\'0 v vojne in pomoi'^i^^' čega križa, in edino v tem času janke ter ijostaviti bu
,se bo nabiral denar za križ.
Rdeči da pomagajo našim ji/
1 '\\l' A
vojakom in njihovim Vsota denarja, ki jo je Rdeči ako se doma pojavij"
.križ navedel za zbiranje v nje-; Tudi v tem Rdeči gov fond, je bila odrejena po vrši svoje delo.	i ,ti ,
! daljšem natančnem pregleduj Tudi doma mora možnih potreb za vse okrajno, biti vedno v pripravlje"^'^],/ narodno in mednarodno delova-' magati je treba v nesi'^"; nje Rdečega križa. Od te vsoto^ dar se pripetijo. Vcžbii*;' je 140,000,000 dolarjev potreb-, ba pomožne bolničurKe ' .p#
vlade v Kairu in diplomacije sploh, katera skuša lag a. svetu, da je partizanska borba naperjena proti Srbom Minister vlade, ki je ostal ves čas zvest ideji 27. m a Nedičeve vlade v Beogradu, ker brani zaeno z njo ista j ca in na strani naroda, Sava Kosanovič, ni več osamlje načela ter se nahaja na fsti fronti proti Osvobodilni bor 18i bobranovi udarci in Fotičeve intrige ter podtikanja, d
110 ZH financiranje narodnega| Ijcvati z drugimi rr'#] in med narodnega ' delovanja ;■ i)o(hičevalnimi tečaj'-I 60,000,000 dolarjev .pa bodo ra- delati jiukete za voj"^
bili okrajni oddelki za nadalje-! |)ri])ravljati zavoje	\
vanje svojeg:a dela. V tem je z mnogimi drobnimi
bi, ter se v resnici bori prpti bistvenim interesom naroda južnih Slovanov, s čemer je takorekoč v resnici izstopila iz zveze Združenih narodov. Na terenu pa narod medtem ])odpira partizansko borbo Titovih sil ter s tem na najveličastnejši način udejstvuje idejo misli, kateri je dal brez pomišljanja vso svojo podporo 27. marca 1941.
Korak generala Simovica, kot predsednika vlade na-
je "ustaš," ''pravoslavni Hrvat," komunist, republikane, itd., bodo odslej letela tudi na armadnega generala Du-
.jt;l
! vključeno vse delovanje Rdeče- ministracije te velike o ga križa mirnega in vojnega ča-| cije.
sa, tudi financiranje središč j Vse delovanje za nabiranje krvi t<?V za
rvi, za izdelavo| se vzdržuje iz fonda ia vzdrževanje nih daril in volil. V okrajnih vezi poizvedovalne marca, katerega jc služIjo, ki omogočuje ljudem iz Roosevelt ])rok]amii"j "'" te dežele zvezo s sorodniki in Rdečega križa, moralo'j
:zavojev
In tranceij jv /.-ttigiai. igrar^j^
o-	, ,	. - nii, - TI .. je nbvo ))e?em, ki je nihče ni ra-
sana Simovica, kateiega ime je Srbobran m diplomacija	niti sam, ne Matilda, ni
se do včeraj postavljala vzporedno z imenom kralja Po-;* popotniki, w s„ hodili.mimo	v okupiranih ti , .,voi f„„,i
tra m Mlhajlovica.	,	, po zamrzli cesti. Samo mala Ma-	j
Korak generala Simovica je smiten udarec sovini- se je smehljala v razdreti, g^canja kampanja Rdečega potrebe večje kot so
stični propagandi Srbobrana in Srbske narodne obiane. ^	koles, smehljala se k,	nabiranje denarja v in-ej. Vaš ))rispl!vek
rodnega prevrata v letu 1941, je bil neobhodno potreben; Zdaj namreč ne more nihče več sumiti o tem, da ie Na- "tihnda bur- mesecu marcu spada med naj- ral nadaljevanje il^ " ^	I	' ^	, ia okrog voglov m so se razta- K»i......................................______ i...,-.- o
za 194/1 rV
pruj. ker

in njegov pristop k pai tizanskemu pokretu ter njegovo rodni osvobodilni pokret edini pravi predstavnik si-bske-'-jaie gipe na^oknih ožigosanje oniji, ki delajo proti temu pokretu, kot izdaj-niki, je docela logičen ter spodbija prizadevanja Nediča,
bolj važne v vsej njegovi zgo- Rdečega križa. S svo.i'"^
dovini. To iz \ z roka, ker nje- boste pomagali
reši C
r/
ga naroda. (United Committee of South Slavic Amer-' Zaigraj, Francelj: naprej! No-^jrovo delovanje za vojsko in človeških ži^djenj. icans, 1010 Park Ave., New York, N. Y.)	vo pesem!	mornarico neprestano, rasle v vsi!
.Waxca, 1944
E N A K O r It A V N O.a I
s j'K A '
Odpoved nesrečne zene
ROMAN
Po W. Hauffu priredil Franjo Kolenc
v (Nadaljevanje)	iben se je čudil, kako je mogla
j tako mirno in potrpežljivo pre-tJKiPoved staregra strojnika se r^^Pr^atano krickuijt stnoje-J ^sničila. V soboto je bil ™°za. Vsako zeljo mu je iz-
v aOQi
Baron, ki
je bil se je v za-
polnila in skrbela za vse.
jezil radi Probnovega in' droben je bil molčeč. Nekako uspeha pri sestav- Potrtega se je čutil. Od onega Ijen	J® bil vesel. Uža- večera, ko je Jožefi izdal svojo
rad ®^"^oyubje se je umaknilo zgodbo, je postal zopet nemiren. Veli?"' izdal zastonj tako Zdelo se mu je, da se vračajo mT- I^ojstra in pomoč- dnevi bolesti, ko je srce ta-bogato nagrabil. Za ne- plakalo za izgubljeno srečo, i; pa je povabil vse sosede Jožefa je opazila njegovo potr-da bi mlin s slovesno ^OBt in bilo ji je težko, da za
njega ta dan ne bo vesel. Ko je mož za trenutek izginil, je hite-
otvorili. Nedeljsko
ia h gostu, se mu ljubeznivo nasmehnila in ga prosila, bi bil vsaj nekoliko vesel. Froben jo i je hvaležno pogledal in se ji bo
SHE CAN COOK






ko predmetov, da sjo morali za- Froben je ostrmel, ko je sli-! četi z odkupovanjem. Za sodni-1 šal razsodbo. Ni vedel, ali sa-j ka je biljt soglasno izvoljena Jo- nja, ali pa je izrečena zahteva I zefa. Nalagala je različne kaz-^ resnična. Obledel je. Faldnerjev , ni in bila je pri tem tako iznajd-1 vzklik pa mu je z rdečico pobar-' Ijiva, da se je vse omizje smeja- |,val lica. Nevoljno ga je pogledal ■ lo. Ko je držala v roki neki in se je proseče ozrl na družbo, I Frobnov predmet, je nekaj tre- da bi odstopila od te zahteve. I nutkov razmišljala. Ni vedela, ,Usmiljenja ni naseT.
j kako kazen bi mu naj naložila , — Povejte zgodbo pont des I za odkupnino. Naposled se je o- artskega dekleta! — so klicali
i glasila.
od vina razgreti gostje.
i — Za odkupnino naj pove ne- , Jožefi se je stemnilo pred oč-
ko resnično zgodbo iz svojega mi, ko je slišala ime Pont des
j življenja — je dejala tiho, a ,A.rts. Zaklicala bi, da je sodba
vendar odločno.	neveljavna, da umakne prejšnjo
Družba je sprejela razsodbo zahtevo, a bilo je prepozno.
;z glasnim odobravanjem. Fald- Vzbudila bi preveliko pozornost,
■ ner je bil ženine pgmetne raz- zato je molčala in s strahom
!|Sodbe tako vesel, da je začel plo- pričakovala, kaj bo sledilo.
i skati in ko je videl, da se Fro- ...............
GnHign Dorothy Stewart, USCGlJ j ben obotavlja, mu le klical:
(W) heads the Cooks and Baker.s'	, v« ... , v .
School for SPARS at Palm Beach. ■ — ^0- kaj cakag? All hoces,
_' da jaz povem mesto tebe krat-
Coejrfery Dayton Daily Ncivs Mrs. Alma McKowen is a welclor in an aircraft plant at Trov, Ohio. She is buying: War Bonds to Back the Attack of her husband aiiu three brothers, all seeing active duty on the lighting fronts.
Buy yonrSharein 1%/; ^
sho r, JUtro je bilo kra-fava	se je, da celo na-
^^idnerju na roko.
ie	solnce ie razlilo mor-
Sozdove^^ liišo, polja in lestno nasmehnil. Saj je še bolj ros biseri so se, svetli- trpel, ko jo je zrl pred seboj. Vi, J2 ~ ^ ^^Pljice na zeleni tra- njo, ki mora toliko trpeti in ki spev n, °	prihajal ptičji je tako podobna oni drugi iz
Eku.|^*!;očen in lep.	j davnih sajij ---
je bila	vesel. Vsa hiša ga Gostje so se polagoma začeli
vilo je k^i	vsakem opra- zbirati. Prihajali so od vseh
^Salojiu^	Poveljeval je strani in mnogo je bilo med nji-
^ °bednici, ukazoval v rni takih, ki praga Faldnerjeve K	v vrtu, na dvo- hiše še nikdar'niso prestopili. |
^^jveč ^	muha je bil. Jožefa je vsakega sprejela.s pri- j
^^Vsod	trpeti Jožefa. ^ jaznim smehljajem. Obraz ji je i
Vse način	petami. Na ^ sijal. V preprosti obleki, ki se je ■
Biti bi jv,^ "iučil ubogo revo. oprijemala vitke postave, je bi-žganimi orala v kuhinji, da bi la zelo lepa, tako da je vsakega Mjeia^ ^ dekle in tudi sama na prvi pogled očarala in marši- 1 gna] y ^ h °	jo je na- kateremu gostu je obstal pogled j
j® nanovo na njej. Baron je bil ves srečen, | nad' n"	P^ j® že kri- ko so mu možje stiskali roko in j
(k bj	Sre k vhodu, niu šepetali, da ima pri hiši pra- i
Soste I^omagala sprejemati vi zaklad. Jožef o pa so občudo-
Jozefa
je, molče trpela. Fro-
OJVr(\aji^
: vale tudi starejše gospe. Niso ' mogle verjeti, da mlada žena 'sama oskrbuje gospodinjstvo.
Faldnerju je obraz žarel. Njegovo samoljubje je slavilo zma-
g:'
RACIJSKI KOLEDAR
; sti. Oči so se ji ustavile na ko zgodbo iz tvojega življenja ?
■Frobnu. Ves zamišljen je kora-, Morda zgodbo pont des artske-:kal za drugimi. Mlada žena bi dekleta?
mu zaklicala, da naj ostane, ker j_______
je tako sama in zapuščena, a!
molčala je. Ko je družba izgini- ^
; la se je obrnila in hitela, da bi 1
:i.pol„lla moSev ukaz _ - | PROCESIRANA JEDILA Zzelen« znamke črk K,
1 Mracilo se je ze, ko so se iz-;i iv/i „ •• 1 • 1 ....... ^	'
i letniki vračali proti domu. Ko-j '	racijski knjižici st. 4 so veljavne do 20. marca.
; maj so stopili na dvorišče, so, ^ znamke A-8, B-8, C-8, D-8 in E-8, v knjižici št. 4
začudeno ostrmeli. Pred njimi,®® vsaka veljavna za 10 pointov do 20. maja.
I se je dvigala zelena lopa, o ka- i MESO, SIROVO MASLO, SIR, MESO V KONZER-
teri prej ni bilo ne duha ne slu- VAH itrl	- i v •	, •. . >
U„	.......I v/vn, Itd. — Kjave znamke crk Y m Z v knjigi št. 3 so
CeL'/U
A.%, A/t, C .
n>n On//

ha. Jožefa jev nekaj urah priča-' rala na dvorišče pravi raj. Vse , je bilo zeleno, vse v cvetu in I gostje se niso mogli načuditi njeni iznajdljivosti. Celo baron sam je strmel. In ko je "slišal, I kako družba slavi njegovo lepo : mlado ženo, je pozabil na to, da I ji je on pred odhodom nekaj ^drugega zabičal. S smehom se ji je približal, jo poljubil na če-Jo in se ji zahvalil za preseneče-inje.
Večer je bil lep. Listje je skrivnostno šumelo. V lopi je I bilo glasno. Družba je sedela pri i obloženi mizi. Gospe so segale po sladkarijah, gospodje pa so .praznili kozarce in kmalu je zavladala med gosti razigrana ve-
s ®ACK THE ATTACK BUY
BONDS.'

ali vidiš, da taka vzgoja, ka-1 jo videl svet in se prišteva med: gelost. Zjasnilo se je tudi čelo . go, ko je iz tolikih ust slišal, da! kor je moja, dela čudeže? Na ! izobražence, tako prostaški. ^ mlade gospodinje. Zvonko se je je imel pri izbiranju žene tako j splošno sem popolnoma zado-, Obed je bil gotov in gostje so' smejala šalam in ko so gostje srečno roko. Za trenutek je celo j voljen z njo, toda — je nada- ^ se vsedli krog dolge mize. Jedi-1 izrazili željo, da bi radi igrali i-na to pozabil, da Jožefa ni zajljeval važno m je naglasil vsa- la so bila izvrstna, vina prvo- gro na zastavo, je radostno iz-njegovo hišo, ke;- ni dobra go- j ko besedo, ko da bi izgovarjal, vrstna m jeziki so se kmalu raz-j javila, da bo tudi ona igrala, spodinja, marveč sanjari in; kako zuljensko resnico — ako i vezali. Prvo besedo je seveda i Njen zgled je potegnil za seboj vzdihuje pri čitanju čustvenih' bi ji skrivaj ne bil i^magal v! i^el gospodar sam. Govoril je i tudi Frobna. Za trenutek je po-romanov. Domišljal si je, da je , vsem, kaj bi bilo iz njel Upanje ; deset drugih in ko se je hrup- zabil na svojo žalost.
njegova zasluga, da vzbuja mla-, Pa ™am, da se poboljša.	| no zaumejal, so se kar steneIgra je bila vesela in živa.
da žena s svojo lepoto in gibč-' Froben je požrl jezo, ki mu zamajale. Gostje so ga z vese- j Kmalu je bilo zastavljenih toli-nostjo tako občudovanje.	i	v srcu po teh bc-: poslušali, le gosge so sra- i
— Vidiš — se je preril k sedah. Čudil se je, kako more i "^"^^Uivo povesile oči, ko je pu-^
Frobnu in mu radostno šepetal biti mož plemenitega rodu,	Kako neslanost.
' Popoldan so se gostje dvignili in se podali k novemu mlinu. Vsa okolica je odmevala od glasnega smeha. Šalam ni bilo / a ^ '	ne konca ne kraja. Vsi so bili
' razgreti od dobrega, vina in ve-, seli razigranosti so dajairduška s petjem. Samo Froben ni bil vesel. V družbi ni našel sorodne : duše, :cato je zaostal za drugimi
veljavne do 20. marca. Rdeče znamke A-8, B-8, in C-8 knjižici št. 4 so veljavne vsaka za 10 pointov do 20. maja.
SLADKOR — Znamka št. 30 v knjižici 4 je veljavna za 5 funtov sladkorja do preklica. Znamka št. 40 je sedaj veljavna za 5 funtov sladkorja za vkuhava-nja, in sicer do 28. februarja, 1945. Znamka št. 31 postane veljavna s 1. aprilom.
čevlji Znamka št. 18 v racijski knjižici 1 je veljavna do 30. aprila. Znamka št. 1 na strani z aeroplani v knjižici št. 3 je veljavna do preklica.
GASOLIN Znamka st. 10. v knjižici A je veljavna do 21. marca. Znamke v B in C knjižicah so veljavne vsaka za 2 galona dokler se jih ne porabi. Nove B-2, B-3, C-2 in C 3 znamke so veljavne za pet galonov gasolina. Ime države in licenčna številka mora biti zapisana preko vsake znamke, ki se jo odda za gasolin.
TAJERJI Prihodnji pregled tajerjev avtov, čigar lastniki posedujejo A knjižico, je do 30. marca; za one z B knjižico do 30. junija; z C knjižico do 31. maja. Ko-mercijalna vozila morajo dati tajerje pregledati vsakih 6 mesecev ali ko^ prevozijo 5,000 milj, katero je preje.
OLJE ZA KURIVO — Kuponi 3, 4, in 5 so sedaj veljavni. Št. 3 poteče na 13. marca. Za vsak kupon dobite 10 galonov olja.
ŽGANJE — Deveta perijoda za nakup žganja poteče 1. aprila.
i^ea Cross Airport Canteens Serve
American and United Nations Flyers


S'Mtf
USE MORE POTATOES mm
Fill out your menus with our plentiful crop of this fine, nutritious food.
SAVE MONEY. Buy « p«ck or mor« dt a time. NOW, before our big new crop goes to watte. Store • bushel or tv/o in a cellar, closet, back porch, garage . . . any dark, cool place where the temperature doesn't rise above 60 degrees or fall below 40 degrees.
SAVE_RATjONSTAMPS. Plentiful, unrationed potatoes make up for many Karce, rationed foods. A little imagination and lot* of potatoes wi# enable your family to eat heartier meals, on lew mortey, and fewer ration stamps than if you buy scarce foods.
AjGREAT^^IERGY^^ Potatoes contain Vitamin C, Vitamin Bi,^
C _other importan# m!n#r#k. Keep up your fam*
^ ^ >y'» Mergy on tk# Horn* Front at our armed forces do


^ y o* the RghHng Fronh wMfc nwe potetoesl
""•"fKisfu-enn
.V
'	Watch the family go for hash brown
^^^^^^^^^powoe^TTrSakfait. Petat* hash i* a great meat' s«v*r. So » potato cruit on meat pie. Serve potato KMip or salad for lunch. Ramembar potato pancakes or ituffod potato## for dinnar ... not to mention the Big TIwm ... xpw* boHtd, b#li*d, ar fried.'
________POTATO P # AND K3^%
1.	Whw* paring, koap paring thin. Par# put k#f*f# cooking.
2.	Don't soak. You only soak out minarak and vitamin«.
3.	Us# cooking liquid. Don't drain down sink. It contains food values.
4.	Buy mealy kind for baking and mashing. -
5.	Buy waxy kind for salads and er#amim»
AT _ LIA f T A PECK or POTATOjIS YQDA YI
in zamišljeno korakal med zelenim poljem.
I V mlinu je Faldner zelo oži-: vel. Porosno je stopil k novemu I stroju in začel govoriti o vsem ; mogočem. Povedal je vso dolgo i zgodovino, kako ga je dobil, ka-; ko so ga scstavali. O svojem ne-1 uspehu je seveda previdno' molčal. Ker Frobna ni bilo med navzočimi, se mu ni bilo treba bati, da ga izda. Gostje so občudovali novi stroj in so barona : hvalili^ kako jo podjeten. Ko se je jjregled stroja končal, se je podala družba v bližhji gog;d, da bi se v hladni sonci nekoliko ohladila.
Jožefu se spvehoda ni smela udeležiti. Baron ji je naročil, da mora v odiotnosti gostov pripraviti večerjo' in ji je zabičal,, da mora biti vse'v-. redu, četudi njega ne bo duma, dij, bi pripra-; ve nad'^oroval. Uboga žena je bolestno vzdihnila. Obrnila se je, v stran, da bi zakril^ solze, ki; so ji zalile oči. Mož se ni-zmenil! za njeno bol. Odhitel je 'zyi go-1 sti in v naslednjem troniitku 86! jc že slišal njegov hrupni glas.; •luzefa, ic dvignila , gliivo . ill žq,-j
; '.!<> /.1'Iii iJM "iili!iii.j1n(nn|t\ gn. '


I'Olli Ainiy and	men puusv bctwcfii flights lor a snack at a
Red Cross niobili- caiUt-en near Washington, I). C. (above left). Above riitht: Inside " I he Hut", Newcastle Air liase s Canteen volunteers serve coffee and saiidwiches. Itijjht: A IW Cross ^vorker helps satisfy a eudet's man-si/,ed appetite alter a cross-country hop.
SCANNING the rod and blue pencilled autogvapbs that li'aiisfoi'incd Uw walls ol' the Ft.
\Vorlh, 'I'exas, airporl'a Red Cross Canteen into a fjlobal bulletin Ixjan], a Hiitisli ucc liiifievcd over bis American cup of coll'ec. Names of hundreds of flyers, many from distant countries, were there,
Sonic idontified world-famous birdmun.
"Hey, Englinh! Your iplane is liMviritf," n Yank yelled tliroutfb I he door.
"English'' sped to the door,
wheeled, scribbled his own name on the wall, waved and was gpne,
cup ii) hand. A nioHient later the plajic taxied by. Head and shoulders out one window was the Briton waving the half-eniply cofl'ee mug.
"Almowt forgot this," he called,
"I'll briiiK it back, next Highl over!" . . , And he did.
.\t the reijue.st of the Army,
Red Cross operates more than a hundred airport canteens where United Nations airmen bound fyr AlTlca, Cliina. Knt'land, Italy and the South Pacific slop in for hot food scrveil twenty-four hours a day by American women volunteer,s.
Kor Himif, Ibis is tlwii' lirsi l<<h(e o f American ho.spil;ilil.y,
I'^or Anil''; lc;i|i Hyct')-, il' •^crvic?
with' II borne touch. i'u\*iii'%
man.v treidb, Imjui tlw "■lUciml
Airport which serves the nation's capital to others scattered all over the United States, the Canteen Corps sets up its eiptipmenl in rooms, or even shacks, provided by the Army. Where no suitable place is available, mobile canteens roll up to the fields.
The convenience of Canteen service to the Army prompted Capt. .John W. King, commander of Naval Air Ferry Command, to uak for the same hel)). "If thesi; services are provided," he said, •'the American Red Cross will be helping the Navy by speeding up the pilot's time and sending him on bis way; in much better spirits." The Ked CroiiVanswered with more cttnteens.
Milestone in the saga of San Francisco's Red Ci'oss airport Canteen Corps was their millionth sandwich—the perennially popular "ham on white"—presented recently to one of their more than four thousand daily visitors. And with It went coH'ce as well as cigarettes and fruit donated by local citizens.
The job of a canteen volunteer
took, tJie canteen over. They talked about home, the war. friends, and future hopes. Tliey helped decoTate a Christ mas-t ree in' the canteen lounge, tjne, gingerly hanging the la.-^t (n naim nt. said, "Don't mind me il 1 snili'le. 1 alivays helped Mom do tbi.s at home and it makes me kind of homesick."	^
Rejiairs completed, t he plai.c took o If. I,e>s than an houi later the radio announced the bomb.r bad craslii d nem .Council l-Xulf <.
Not only flyers rei-eive R ,1
doesn't end with counter service; i t^ros.'i cant(;rn serviei . The Co.'jis' her aim is I v make, her sijvei- i IPji.ttUO members are train, il winged "customers" feel at home, ! especially for group feeding in l''.aeli lliirbl' forms its own every- Hi-.ristei's, U' is aho de\ eloping; d«v -drama.	an iniporlant ; er\ ice on I he honw
(I rounded for .-.cveral da.> - .iii-i. front; ^,«r\ iny \''houl luurh*«;, au;' I'cl'org r'hiit.lnia>j fui renwir: at. provicliric refrp.tlim«nt-« for troop H '"•nil""!	f 'li'.v ^ trains at ■ avisui =tv^piii| yoiuts.

aiN^ISOPKAvmOJlt
Š, marca, 19
VRAŽJE DEKLE
Zgodovinski roman JLKA A^AŠTETOVA
(Nadaljevanje)
"Cc mi dovolijo, gospod grof, ostanem tu in si ogledam njihovo ma])e. Silno me zanimajo."
"Prosim, gospodična Marija!"
Posmeh- ji je zaigral• okrog usten, ko so se gospodje vidno oddahnili in zaprli vrata za seboj. Sedla je v ložo k oknu, položila mapo na mizico predse in se zagledala skozi okno.
Njene misli so bile pri njem, pri Matiji--Kje je? Ali biva še na gradu? Ali — ali je odšel že v samostan?
Vsa zamišljena ni opazila, da so se vrata počasi odprla in je vstopil — Graj žar. Zapil je vrata in obstal pri njih.
Nejasen občutek 'je prisilil Marijo, da se je o z r 1 a . Ni se zdrznila — kakor v sanjah je zrla naravnost v njegove sive o-či.
"Ah, vi?" je dejala brezbrižno mirno, dasi ji je zastajal dih.
Pristopil je.
"Vedel sem, da ste tu, Marija. Govoriti moram z vami."
Primaknil je nizek naslanjač in sedel.
"Ali se vam je že kdaj zgodilo, da je kdo izgovoril besedo, ki vas je pekla noč in dan in ste jo poizkušali pozabiti, pa niste mogli • preko nje ? Glejte, takšna beseda je mene zadela."
Ni ji gledal v oči. Gledal je, predse in si napol zaslanjal o-braz z roko, ki jo je opiral ob naslonilo. Strme je Marija zrla vanj. Tesnoba jo je legala na srce. Beseda? . . . Da, da, že ve.
Tiho je nadaljeval:
"Bojazljivec ste mi rekli, človek, ki nima poguma, d'!a bi sprejel borbo z življenjem. Nikdar mi ni bilo do tega, kaj mislijo drugi o meni. A vaše obsodbe ne prenesem. Zdi se mi, da z njo v duši ne morem oditi za samostanske zidove. Marija, poizkusite m e razumeti; Vem,-če človek vstopi v samostan takrat, ko najbolj hrepeni po življenju — je to zločin nad samim seboj — kakor samomor. Ampak — če se človek s tem svojim činom izognp drugemu zločinu, še mnogo hujšemu — ali je še obsodbe vreden? Marija, povejte,'ali ga še obso-
ja?"
Dvignil je pogled k njej.
"Ne razumem vas," je odvrnila skoraj šepetaje in ga gledala z velikimi očmi.
"Recimo, da jo oni človek šibak, bolehen, da je okusil že vse bridkosti bede, vsa poniža-
nja siromaštva, vse bolečine lakote, jih okusil že v nežni mladosti, kot študent In pozneje kot umetnik in — in stoji zdaj pred tem, da lahkomiselno potegne v bedo še drugo bitje, ki ga prej ali slej stare njegova zla usoda, morda bednega brezdom-•skega umetnika. Marija, ali me še obsojate, če pojdem v samostan?"
Obrnila je pogled od njega. Vsa bleda je bila in nemo je odkimala.
Cula je, da je vstal.
Ni se ozrla. Njene oči so bile vroče od zadržanih solza.
"Z Bogom, Marija!"
Iztegnil je roko.
Ni se ozrla in ni videla njegove desnice. Le ustne so se ji zganile, a glasu ni bilo iz njenega grla.
Še je postal . . . povesil roko. Kako mu je bilo? Dozdevalo se mu je, da mora ha mestu u-mreti . . . Ali je razumela, da je ravnal tako, kakor mu je nalagala njegova sveta dolžnost do nje, ki jo je ljubil? Ali je razumela ?
Sklonil je glavo, se obrnil in tiho odšel.
Pred vrati se je spomnil: povedal bi ji še to, da mu nudi njegov vstop v samostan edino možnost, ostati v Krškem v njeni bližini, kajti njegovo delo pri grofu Strassoldu je bilo končano". . .A zamahnil je z roko.
Marija pa je v sobi ječe iztegnila lahti po mizi in skrila glavo mednje.
Ainilo je nekaj tednov.
Na klopci za Savo, nasproti Valvasorjeve hiše, je sedela Marija Troštova. Veter ji je ščepi-ril široko krilo in se igral z njenimi moško ostriženimi, prosto na ramena padajočimi lasmi. Njene temne *oči so zrle, zagonetno zastrte, prezirljivo v svet, na široko, kalno vodo.
--Čemu to prazno življenje? .. .
Marija je vzdihnila. Njen pogled je splaval na strmino, kjer je gospodovalo nad mestom mogočno zidovje krškega gradu, in na nasprotni breg, kjer se je dvigalo hribovje, polno zelenih vinogradov in belih zidanic — Sremič. In zopet se ji je vračal pogled na kalno vodo, na široko Savo, na tovorne ladje, ki so se prevažale po njej: po Savi navzdol obložene z oljem, železni-no, oblačilnim in drugim blagom, po Savi navzgor pa polne žita in hrastovine s Hrvaškega
' NAZNANILO
%
i Y
r X t

I.
Mr. in Mrs. Joe Yakos
sporočata, da sta prevzela
JEAN'S TAVERN
731 East 185th Street
kjer postrežeta svojim gostom z najboljšo pijačo in prigrizkom.
Se priporočata za naklonjenost
Pazite na oglas za formalno otvoritev

Za delavce
DOUGHNUTS MEAN HOME—Here Red Cros* clubmobile girli out donghnuU to an American Ranger Unit not far from • European battle front. An American girl and tinker« like Iila mother make# boosts a loldier't morale.
p' El
ter vina iz Krškega in Vidma.
Na bregu, pod Marijo, se je ustavila ladja, obložena z zaboji in črnimi vrečami. Petero mož je Marija opazila na ladji in izpod bavtare se je zdajci dvignila ženska postava, kmeti-ško dekle.
"Ho—ho! Marija!"
Kakor blisk je bila Marija po bregu navzdol.
Možje so z drogovi približali ladjo k bregu. Eden izmed njih, i širokopleč velikan v visokih škornjih, je pograbil kmetiško dekle in jo prenesel z ladjo čez obrežno plitvino na suho.
"Katka!" je Marija stresla prijateljici roko. In podala jo je še dolgemu Drejcu.
"Nisi se m e nadejala, je-li? Ha! Glej, pripeljali smo gospodu baronu izbranega oglja, ki so jim ga oče obljubili. Ali še kuhate tiste coprnije?"
"O, še. Pa bolj po malem. Gospod baron že nekaj tednov boleha. Kar nič se mu ne ljubi."
"Potrlo jih je. Saj smo dostikrat-mislili na vas vse. Oče so se sprli z novim bogenšperškim gospodom. Vendar so nam gospod dovolil, da smo prodali kočo in se izselili. Oče so kupili ladjo in se pogodili z brodniki. Zdaj so že drugič na poti iz Zaloga v Sisek. To pot so vzeli mene s seboj. Tam zunaj Krškega 3e pogajajo za koliko ob cesti. Bržkone jo kupijo. Zaradi mene se tukaj naselijo, ker pravijo, da tu hitreje ozdravim, v kraju, kjer trta zori."
"Seveda," ji seže Drejec v besedo. "Tu se pozdraviš. Tu ni take zime kakor v bogenšpe^"-skih hribih."
"O, Katka! Ne moreš si mi-' sliti, kako sem te vesela. In zdaj ostaneš pri meni, dokler si ne uredite novega doma?"
"Če smem?" ,
"Nu, seveda!"
"Dsejec, ali ne greš povedat gospodu baronu, da smo jim pripeljali oglje?"
"Aha! Saj res!"
Ozrl se je proti ladji.
"Kar na breg ga bomo znosili," je bradat možak zaklical z ladje.
"Gašper!" je Marija pomahala z roko.	"
"Za vami smo prišli," je zakričal starec.
"Prav. Saj mi je bilo dolgčas."
Marija je spoznala še drugega moža na ladji — Janeza. Nemo je stal; se z dolgim drogom upiral v prod in nepremično zrl ,v Marijo.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
OSKRBNICE
Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave, PLAČA .$31.20 NA TEDEN
I	Delni čas:
j 1588 Wagar Rd., Rocky River I Tri ure dnevno, 6 dni na teden i PLAČA $9.90 NA TEDEN
' Če ste sedaj zaposleni pri o i brambnem delu, se ne priglasite
EMPLOYMENT OFFICE
ODPRT 8 zj, do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah *
Izkazilo državljanstva se zahteva
THE OHIO BELL TELEPHON E CO.
700 Prospect Ave, Soba 903
Dr. Presv. Srca Jezusovega
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše, 1082 E. 72 St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60 St.; nadzorniki: Anton Pozelnik, John Znidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3 staro poslopje, Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6. do 8:30 zvečer.

Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Išče se
3 čedne sobe s kopalnico; za eno osebo. Kdor ima za oddati naj sporoči po telefonu: MU. 7485. želi se dobiti v okolici St. Clair in Superior Ave., med E. 62 St. in Ey 105 St.
Preiščemo oči iii umerimo očala
Dr. Albert C, Evert
Optometrist 13301 Miles'Ave. (nad Woolworth's)
Ure: 8:30-5:30 pop.—ob sredah do poldne—ob večerih po dogovoru LOngacre 5464
MI plačamo
več gotovine za vaš rabljen avto. Tudi , kupimo pokvarjene, ožgane ali zavržene avte. 13411 St. Clair Ave., GL. 6786.
in$t~A99š'»t^9 mnmrJhfi
•	v!
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	Tel.: KEiunore 3118


Mali oglasi
CE POTREBUJETE aovo itreho ali pa če Je treba vaSo streho popraviti, @e obrnite do nas. Iz-rršimo velilut In majhna dela na tr-KOTSkih poslopij In domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave.
CH. 837«-«371 Ob večerih: ME. 4767
VINARNA ODPRTA
Cenjenim rojakom sporočam, da je
Nottingham Winery
na
17721 Waterloo Rd.
sedaj odprta od 2. pop. do 6. zvečer
Thomas Krasovec
Dekle
dobi Y najem opremljeno sobo; lahko si kuha in pere. Najemnina $2.50 tedensko. Vpraša se na 996 E. 64 St., zadaj, zgoraj.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FUBNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
ČE JE TREBA
vašo streho pokriti z vročo smolo in gramozom (gravel) ali pa z azfaltom, obrnite' se naS v tem delu zanesljivo in najstarejšo firmo v naselbini.
KATZ ROOFING CO.
861 E. 72 St. GA. 2115 Podnevi ali ob vegeriK
Za delavce Za delavce
W1LLARD DELA SO DOBRA DELA
Pred vojno je tu bilo 71 oditi, vseh Willard delavcev 10 let in več.
ZA TO MORA BITI VZROK
Dela so sedaj na razpolago za nekaj mož— v starosti med 18. in .55. letom.
Hand Molders Grid casting strojni operatorji Assemblerji za nočno delo
To je vojno delo, toda izdelujemo enake produkte tudi v mirnem času.
VISOKA PLAČA OD URE z avtomatičnim poviškom po 4. tednu dela na produkciji.
Veliko nadurnega dela ako želite
WILLARD
STORAGE BATTERY CO.
246 E. 131 St. (blizu St. Clair)
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni T tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77'/20 na uro
Ženske 62 ^c na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva.
Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
DELA#
LATHE
Izkušeni in
EXTERNAL 9.0^ GRINDERS
Nočno delo
Plača od ure poleg
Prednost imajo stanova''^ zapadni strani
The Yoder C'
r.*
W. 55th and Wal^R'

MOŠKI
Splošno tovarniško in kovaško delo
Plača od ure poleg "overtime"
Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St.
PREKLADA0 ORODJA
m
PACKEBJI

18-45
za delo na 2, šiftu kot inšpektorice steklenic, za polnitev in sortiranje
48 ur tedensko, delo ob nedeljah, a ne ob sobotah Dobra začetna plača od ure z poviškom v 30, 90 dneh, 6 mesecih in enem letu.
Stalno delo, letne počitnice
The Telling-Belle Vernon Co.
3740 Carnegie Ave.
m AXIS
Delo znotraj in z'
STROJNI OPERATOR^
MACHINE TOOl-SHEET META^'
Plača od ure
The White Motor Corn E. 79 S+.
od St. Clair A^e-
Hotelska shiz
48 ur na teden
Tedenska pl^^^
THE WEDELL
1434 W. 6 St.
POMIVALCI MOŠKI IN
45 do 60 let ^ Posodo se pomiva s Tedenska plača
Zglasite se pri zadnj^'^
Hotel Sta#
Euclid^^^
Kupujte vojne bonde valne znamke, da bo oslšče In vse, kar ono
E. 12th! &