Leto XXIV., št. 36
(ipnraiMro; ijuDiHm, Puccini leva alici 9, Telefon St. »1-22 »«-23 M-*
tuwnuii oddelek Liufiliiu, Huccwik»» uU>
a 5 - 1 elei oc « )l-2». 31-26 Podružnic* Nove mesto: Liubiiaoska cesta 42 belluino eutuprtvc a >giaM a latti* ic •nozemstvo UPI ». 4. MILANI;
Ljubljana, trade IS« Sehrnarja 1944
preis — Cena 1.— I»
Der grosse AbwehrerSolg zwischen Pripjet
und Bernina
Dreissig Schützendivisionen und zahlreiche Panzerverbände nnier hohen Feindverlusten abgewiesen — Am Sonntag 127 ieindliche Panzer und 68 Geschütze bei Tscherkassy und Shaschkoü vernichtet — Die Stadt Luga geräumt
Aus dem Führerbauptquartier, 14. Febr.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Während südöstlich Kriwol Rog örtliche
Vngriftfe der Sowjets scheiterten, stehen "nsere Truppen westlich Tscherkassy und östlich Shaschkoff weiter in schweren Angriffs- und Abwehr kämpfen. Hier wurden gestern 127 feindliche Panzer und 68 Geschütz«? vernichtet.
Im Kaum von Shasehkoff hat sich die moselländische '.VI. Infanteriedivision unter Fährung des Generalleutnants Hochbaum besonders ausgezeichnet.
Hei Dubnow vernichteten Truppen einer ranzerdlvision eine durchgebrochene sowjetische Kampfgruppe.
Zwischen Pripjet und Bereaina haben die Bolschewisten ihre Angriffe eingestellt. I nsere Truppen haben hier durch ihre Standhaftlgkelt in der Zeit vom 16. Ja-utar bis 10. Februar, unterstützt durch Kampf- und Schlachtfliegerverbände der Luftwaffe, ununterbrochene feindliche urchbruchsversuche von 30 Schülzendi-/.sionen und zahlreichen Panzerverbänden creiteli und dem Feind hohe Verluste an ■Manschen und Material zugefügt. In den Kämpfen der letzten Tage hat sich hier 'le Sturmgeschützbrigade 244 besonders bewährt.
Boi Vitebsk und nördlich Newel brachen traente heftige Angriffe der Bolschewisten n erbitterten Kämpfen zusammen.
Zwischen Umen- und Peipus-See setzten »i^h unsere Truppen befehlsgemäß* und ru Feimie ungehindert in einigen Ab-ch.nltten weiter ah. Die Stadt Luga wurde diesem Zusammenhang nach Zerstörung . r kriegswichtigen Anlagen geräumt. In ■ n'ere-n Abschnitten scheiterten feindliche \n griffe, während eigene Angriffsnnter-•■>< hmtingen erfolgreich verliefen.
Im Gebiet von Narwa hat der Kampf an Heftigkeit zugenommen. Mehrere Einbrüche der Bolschewisten konnten abgeriegelt werden. Das erbitterte Bingen dauert an.
Der Gruppenkommandeur eines Jagdgeschwaders, Eichenlaubträger Hauptmann Barkhorn, errang am 13. Februar 1944 an der Ostfront seinen 250. Luftsieg.
Auf dem italienischen Kriegsschauplatz verlief der gestrige. Tag im Raum von Nettuno ohne nennenswerte Kampfhandlungen. Ortliche Stellungsverbesserungen konnten von unseren Grenadieren ohne stärkeren feindlichen Widerstand durchgeführt werden.
Kampf- und Schlachtfliegerverbände, sowie Fernkampfbatterien bekämpften auch gestern bei Tag und Nacht Sehiffsansamm-lungen und Ausladungen im Raum von Anzio und Nettuno, dabei wurde ein Handelsschiff von 6000 BRT durch Bombentreffer versenkt, zwei weitere Frachter mittlerer Grösse beschädigt.
Bei Cassino dauerten die schweren Kämpfe auch gestern den ganzen Tust über an. Ein erneuter feindlicher Einbruch Iiis in die Mitte de« Trümmerfeldes von Cassino wurde durch das hervorragende Grenadierregiment 211 Im Gegenangriff wieder restlos beseitigt.
Feindliche Flugzeuge bombardierten in der Nacht vom 12. zum 13. Februar die Stadt Rom, ohne militärische Schäden anzurichten.
Di« Luftwaffe führte in der vergangenen Nacht bei guter Sicht «»Inen zusammengefaßten Angriff starker Kampfflieger-Verbände gegen London. Durch Abwarf einer grossen Zahl von Soreng- und Brandbomben wurden ausgedehnte Brände hervorgerufen.
Velik obrambni uspeh med Pripjetom
in Berezino
30 sovjetskih divizij in številni oklopci oddelki odbiti Pri čerkadh in Žašksvu uničenih 127 sovražnikovih oklepnikov in 68 Upov — Mesto Luga izpraznjeno
Führer je v glavni »ta«, 14. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja;
Medtem ko so so jugovzhodno od Krivega Roga izjalovili krajevni sovjetski napadi, »o naše čete zapadno od Oerkasov in vzhodno od Ž škova še vedno v težkih napadalnih in obrambnih bojih. Le-tu je bilo včeraj uničenih 127 sovražnikovih oklopnikov in 68 topov.
Na področju Zaškova se je posebno izkazala mozelska 34. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Hochbau-ma.
Pri Ihibmi so uničile čete neke oklopne divizije neko prodrlo sovjetsko bojno skupino.
Med Pripjetom in Rerezino so prenehali b«>ljSevikt napadati. Tu so naše čete s svojo stanovitnostjo ln podprte z bojnimi letalskimi oddelki od 16. januarja do 10. februarja preprečile neprestane sovražnikove poizkus«- prodora, poJvzete » 30 strelskimi divizijami in Številnimi oklopiumj oddeiki, ter prizadele sovražmkn težke Izgub« ljudi in gradiva. V bojih zadnjih dni se je tu posebno odlikovala 244 brigada oklopnlh topov.
Pri Vtebsku hi severnu o«l Nevelja so v ogorčenih bojih propalili ponovni srditi napadi boljševikov.
Me<J I Imenski m in čudskim jezerom so se nase čete na povelje in neovirane cd sovražnika um 'ktiLle nadalje v nekat«-rih odsek h. Mesto Luga je hilo v zvezi s tem j>o uničenju vseh vojaško važnih naprav izpraznjeno. V oslnlih odsekih so se izjalovili sovražn'kovi napadi, «loclm so na£o ni-pad ln«* akcij«1' potekle Usp:*šno.
Na področ'u Narve je narasla silovitost j bojev. Več vdorov lH>ijš«*vlkov smo utegni- ! li zajeariti. Ogorčeni boji še traja/».	j
Skupinski poveljnik neke lovvke Jate m.
silec hrastovih listov stotnik Barkhorn je 13. februarja L 1944. dosegel na vzhodnem bojišču svojo 250. letalsko zmago.
Na italijanskem bojišču je potekel včerajšnji dan na področju Nettuna brez omembe vrednih bojev. Krajevne izboljšave postojank so na&i grenadirji utegnili izvesti, ue da bi jim dajal sovražnik močnejši od« por.
Bojni in borbni oddelki letal ter daljno-strelne baterije so tudi včeraj dan in nuč napadali zbirališča ladij in izkrt-evunja na področju Anzi ja in Nettuna. Pn tem je bila potopljena z bombnim zadetkom trgovska ladja s 6-006 brt., 2 nadaljnja tovorna pur-nika srednje velikosti pa poškodovana.
Pri Cassinu so se tudi včeraj ves dan nadaljevali težki boji. Ponoven »ovražuikov vdor do sredine cassinskih razvalin je bil v protinapadu od odličnega 211. greuajir-skega palka ponovno popolnoma odstranjen.
Sovražnikova letala so fcouìhar; ira'a v noči od 12. na 13. februarja mesto Ulin, ne da bi prizadela vojaško škodo.
Letalstvo je izvedlo v pretekli noči pri dobremu razgledu strnjen nr pad ruočnttt bcjiilh letalnih oddelkov proti Loiide.RU. Z odmetavanjem večjega števlia rnšilnh m zažigelnih bomb so bili povzroče«! pr«j«tra-ni ju/i- :ri.
Finsko v:<]o3 pmH£3o
Heis-'nki, 14. feor. DNB. Kakor javija finsko vojno poročilo z dne 14. februarja, je prišla na Karetek- <žlni ,n ožini Maa3e-k e ponekod do živohuh boiiv in spopadov med izvi niomr. Pri Rvkajiervi je l/l ot':b t napad manjfega sovražnikovega oddelka.
Prostozidarji in zlem Italife
Milan. 13. febr. »Republ'ca Fasciata« prebije italijanski dekumentarij o soudeležbi ita-janskega in mednarodnega prorstozidarstva pri /.(••mu 'Ital je. Gre za učinkov"te dokumente, kj dajejo jasen in neoporečen data»*, da je itaü-5:;n.v;o prestozidarstvo v duhu s vej e mednarodne fcrerovSčino Imele važno vlogo Teh «dem dokumentov, ki obsegajo povtlja, je bilo datj--anih v Londonu in šifriran h v francoščini. Datrani so od 1. septembra 1°33 do 15. de-Tf.br?, 1936. V dokumentih je sog'asno po--■m sklep tajnega prostozidarskega vesoljnega ripresa, da se dvigne z vsemi silami preti ; ?mu, da bo neizprosen v boju in v izbiri cistev proti njemu in proti narodom, ki ga dpiraja Kongres je z velikim zadovoljstvom rt jel na znanje neomajne prostozidarske vero •th onih bratov, ki so sami fašizmu pripadali jo pripravljen' vse tvegati, da uveljavijo 'ostozidarske ideile. Prisega, ki «» jo obnovili roke bratom 33. stopnje, dokazuje, da lahko con gres Se naprej računa z vsemi brati, ki pri-• dajo vojski in generalnemu štabu. V doku-ovt'Ti se nadalje izraža nejevolja, ker se ie a lov i 1 načrt, po katerem naj bi s pomočjo 'raštva narodov propalici abesinski vc-jni po-cd in bi tHxlniranje Franca v državljanski ojni moralo pomeniti katastrofo zs fašizem, talijanski prostozidarji so h:!i grajan: -n podani k redu. ker boti«", sicer zandi izdajst-.-a /ključen; iz vesoljnega Orienta. Nadalje jar-iajo v dokumentih, chi bo Sovjetska zveza anesijivo storila v vojno. Priznava da mora pristop tako mogočnega zaveznika pome-vi't£ zmago. Zato je pač potrebno delati vesel ■braz v tej grdi igri in v gotovosti lastnih koristi 'uajt: moč. da se koraka ob strani takš-•tga neusmiljenega sovražnika. Povelje se glasi, -is je potrebno izločiti sleherni povod na&prot--rev & pristaši bo!jSe\rkma. da se jim pomaga. xl:kor jim je potrebna, da se jim dokazuje vsaj navidezna dobrohotnost in da se z vso -rrevidnostjo poslužujejo onih maloštevilnih vratov, ki z njim simpatizirajo Nasproti Du-eju in fa^fetični ideji pa je potrebno hliniti r^poinc in brezpogojno vdanost. Razvoj Mu*-
solinijevega deta mora biti trke spretno »podpiran«, da bo to narodu prej v breme kakor v korist. Nadalje predlagajo, naj se komp'.icira upravni aparat in izzovejo zmešnjave. Moralni pomisleki prostozidarskih bratov morajo izginiti, kajti namen posvečuje sredstva Trenja v milici in vojski se morajo pospeševati, vrh tega pa pozivajo italijanske prostozidarje, naj se obogate na račun režima in s tem izzovejo gnev naroda. Musolinjevo prijateljstvo do Nemčije se mora z vseini sredstvi sabot rati. Nadalje da j t jo navodila za čim večjo omejitev živil, za zmešnjavo v razdeljevanju živil, za razvrednotenje denarja in za cn-iranje inozemskega uvoza, ebenem na uknzuje;o, da se morajo pri častnikih zastrupljevati prijateljska čustva do Nemčije. Počasi sc- morajo tudi ustvarjati predsodki proti Musso'iniju. Politični in vojaški uspehi demokratskih prjateljev se morajo poveličevati, fašistični pa zmanjševati. V6t rnc;denti, k: nastajajo v stik h italijanskih in nemikih čet, se morajo dramatizirati in tako preprečiti sleherno tovarištvo med obema vojskama Vse Italijanske vesti, kj se tičejo vojnega ustroja, se morajo sporočati prijateljskim narodom. Potrebno P« je tudi, da stoje na čelu vojaške informacijske službe in posebno oddelka proti vohunstvu prostozidarji. Brat je v generalnem štabu bi morali za vojsko več rekvirirari. krkor je potrebno, in tako izzvati med prebivalstvom mržnio proti vojski in nejevoljo nasproti režimu. Tudi če s*> skladišča vojske polna, je potrebno, da vojaki občutijo pomanjkanje. Krivda za to mora pasti na vlado in vojaške vodje S kraljem, ki je že kot prestolonaslednk simpatiziral s presto- ! zidarji, se mora bit; v stalnem stiku in ga peča sn obdelovati. Komisariat za vojno proizvodnjo mora biti brezpogojno zaupan zanesljivemu prostozidarju, k' mora skrbeti, da bodo prostozidarji pri razdelitvi surovin industrijcem dobival? nijvečje količine Dobave :n ladijska natovarjanja morajo b:ti pravočasno cd vojake obveščevalne službe sporočene demokratskim silam, da jih utegnejo pravočasno prestreči.
Eajl med Prlpjstem in Ber&dno
Pretresljive razmere na Siciliji
Kaj so napravili Anglosasi iz nekoč cvetoče dežele
ženeva, 13. febr. Pod naslovom. »Sicilija danese pnobčujc angleški tednik »News 3t ? teman and Nation? poročilo nekega ;ingle;ikega vojaka. Invazija na Sicilijo, prav: med drugim, ni bila za Anglijo zase preizkuSnja toliko v vojaékem kakor v političnem pogledu. Politično se je naloga jasno odražala. Hoteli so si pridobiti - mpatije S'cilijancev in dokazati njim in svehi, da so »atlantska Tstina« jn slične demokratske obFube živa resničnost
.Medtem pa so zavezniki popo'noma odrekli, r druge strani pa s? SiciFjanci nikakor niso želeli izprememb. kakor srv si predstavljali Angleži ali Američani. Zato »o bile zavezniške čete sprejete molče in na povsem drug načn, Vakor so pričakovale Tudi ÀMGOT n. izpolnila pričakovanj, ki so jih gojili, in do> oktobra so že začela priman jkov ati živ la Danes je že pravilo re*na pomanjkljiva prehrana Že davno je prebivalstvo prenehalo vpraševati, kdaj bodo zaveznik: dobaviti živila, in namestu tega je prišlo v mest h. kakor na prmer v Més-sini. co demonsitracij stradajočega prebivalstva.
Najtehtneja dokaz, da zavemk: niso učinkovito premagali prehranjevalne knze, je pretresljiva pojava prostituc:je žen^t. Prav tako ni brk? uspelo AMGOTu da bi nudil vsaj nrni-mum soc'a'ne oskrbe s'cl'skemu prebivalstvu, zdravstvena oskrba pa je često popolnoma izpadla.
Končno čitamo v Sanku, da }e vsa organizacija AM GOT« zgrajena na popolnoma napač-
nih temeljih. Izhaja namreč iz zmotnega nazi-ranja, da bc utegnila cd zunaj vsiliti demokratsko obliko tujemu narodu, nc da bi dala narodu najmanjše pravice do samoodločbe.
Berlin, 14. febr. DNB. Med Pripjetom in Beresino že tedne poizkušajo boljševiki prebiti nemške postojanke proti severu v smeri na Bobrujsk. Nemški grenadirji, ki so branili svoja odporna gnezda in maloštevilne trdne mostove v močvirjih, so razbili vedno znova strnjene sovražnikove oddelke in jih vrgli nazaj. Sovražnik je doslej navzlic uporabi nad 15 divizij utegnil doseči le nekaj majlwiih vdorov, ki pa so pod nemškim nadzorstvom. V zadnjih dneh pa je nastopil mraz tudi na tem močvirnatem ozemlju. Zato so boljševiki ojačili svoje napade, toda tudi ta naskok je krvavo propadel. Težke izgube so jih prisilile, da so vedno bolj omejevali svoje napade ln končno 11. februarja popolnoma prenehali napadati. Nemške čete so izkoristile položaj in prešle v napad, da vržejo sovražnikove sile nazaj in izravnajo vzbo-kline na bojišču.
V	boju za posamezna odporna mesta in mostove so bavarski in šlezljski grenadirji prizadeli boljševikom posebno težke izgube.
V	sosednem odseku je uspelo ojačeriemu sovjetskemu bataljonu vdreti ponoči v nemške postojanke in doseči globlji vdor, ki je ogražal tudi sosedno Četo in a ^ a istc'afcno ves od s-k. K r re ni bilo mogoči rt.našatl na takojšen prihod rezerv, ja dajalo ob boku prodrlega sovražnika 40 oklopnih crenadirjev j cd poveljstvom nekega šlezl.iskega poiočnika skrajni odpor, da Li zadržali jedro boljševikov tako dolgo, dokler ne bi mogel biti podvzet protisu-nek. Tri ure in pol so se upirali neprestanim sovjetskim naskokom, dasi so bili končno popolnoma obkoljeni. Ko so potlej posegle rezerve v boj, so oklopni grenadirji prebili obkoljevalni obroč, se združili z Bavarci in nato s protisunkom zopet za-vzeil staro glavno bojno črto.
Severno žarišče zadnjih sovražnikovih napadov je bilo na predmostju šazllki ob Berezlni. Tam je bil sovražnik zbral več divizij, da bi prodrl preko zamrzle reke proti severu. Po izprememb polnih boiih je končno boljševikom usDelo ustvariti si predmostje. Da bi ga odstranili, so napadle nemške čete pod poveljstvom nosilca viteškega križa polkovnika Bojeja s podporo topništva In metal min. Medtem ko
Tri tedne bojev pri Nettunu
Sovjetske bombe sta švedskem ozemlju
Stockholm. 14. fehr. Kakor javlja švedski generalni štab, je preiskava o že javljenem odvržen ju bomb nad severnošvecLskim ozemljem pmi Haparandi ugotovila, da« je bilo o.1 vrženih skupno 17 bomb ,od tega S pri Hap^irandä, in sicer Itako rušilne kakor atžagatoe bombe. Kosi odvrženih bomb imajo sovjetske znake.
Kakor jaivlja TT, bo na podlagi teh ugotovitev švedska vlada vložila primeren protest pri Sovjetski vladi.
Stockholm, 14. febr. K s tata.; m zavezniškim po zkusom, da bi iztrgali Finsko iz bloka ob strani Nemčije se borečih z. vez-n kov piše »Stockholms Tidningen«, da so zapadne velesile kaj enostranske, če izjavljajo. da je Finska izpustila svojo zadnjo »priliko«. Edina prilika, ki je kdaj obstojala, ima neprijetno podobnost z Italijo, toda ni v interesu F nske, da bi izpremenila svojo državo v bojišče med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. K napadom sovjetskega tiska na Finsko pripominja l at, d- s taliSno zlagano sovjetsko kritiko ni bilo ničesar pridobi je tega.
DNB, 14. febr. (P.K) Trije tedni so že minili, odkar so se bih Američani in Angleži izkrcali pri Nettunu in Anziju z namero, da zavzamejo Rim, napadejo nemške armade v južni Italiji za hrbtom in z uničujočo obkoljevalno bitko končajo vojno v Italiji. Iz tega izkrcanja nastala bitka je po številnih dramatskih obdobjih še vedno v polnem razvoju, vendar pa je že na vsej črti dovedla do najtežjih razočaranj sovražnika in prizadela na predmostju zbranim armadam izredno občutne Izgube.
že nekaj dni napreduje nemški obkolit-veni obroč. Od vseh strani udarja težak ogenj na postojanke Angloameričanov in nemška pehota, podprta od oklopnikov. potiska svojo glavno bojno črto zopet nekaj kilometrov globlje v predmostje. že 9. februarja je bilo mesto Aprilija, središče po sovražniku zasedenega ozemlja, v hudih bojih zopet osvojeno, čeprav Je ena sama razvalina. Več kot tretjina ozemlja, ki je bilo sovražniku v prvih dneh njegovega izkrcanja prepuščeno, je že zopet osvojena. Pod neprestanim topniškim in oklopnim ognjem postaja sovražnik vidno vedno bolj slaboten. Plen vojnih potrebščin in število ujetnikov, ki so bili dovedeni med nemškimi napadalnimi sunki, zavzemata ogromne izmere. Podoba je, da ima sovražnikovo poveljništvo stalno težke skrbi, kako kriti izgube in svoje alle vedno znova tako razmeatlti. da bi se utegnile upirati nemškim napadom, ld se no-navljajo Iz raznih strani.
Nasprotnikova moč obstoja v izredno pomembnem in raznoterem topništvu. S celimi oddelki strelja na slednjega grena-dirja, ki ga opazi na ozemlju, ter so tako sunki in četni premiki omogočeni skoraj samo ponoči. Vse ozemlje okoli Aprilije, čigar izguba je bila za nasprotnika posebno bolestna, leži danes pod ognjem granat. To je peklenska preizkušnja živcev za grenadirje, oklopne lovce in pijonirje, ki morajo ostati v takšni toči granat čuječi.
Pogoji bojevanja na Južni fronti in na predmostju Nettuna so se tako zaostrili, da smo kaj takšnega komaj doživeli v ogromnih bitkah na vzhodu. Kjer sovražniku ne zadošča njegova množica topov, uporablja močno letalstvo, posebno proti zelo zamotanemu in na daleč razpredenemu sistemu nemških oskrbovalnih zvez, ki vodijo preko Alp in Apeninov skozi vso Italijo na bojišče. Redko kje vidi človek j tako «bombardirane ceste in železniške mostove kakor v rimski okolici.
Težko je vsekakor tudi trpljenje, ki ga mora zaradi sovražnikovega bombardiranja prenašati vojne nevajeno italijansko prebivalstvo. Da so bili prav preračunano bombardirani deli papeške posesti v Castel Gandolfu, natrpani z begunci, Je povzročilo morda najstrahovitejSo grozo in strah, ki je popadel neudeležene Italijane na novem bojišču. Stotine smrtnih žrtev Je bilo že Izkopanih. Številna nadaljnje stotine pa so S? pod kadečimi se razvalinami.
Vojna v Italiji Je postala strašna tudi sa
Smisel doprinešenlh žrtev
' Med prsSjnWieti'.mi sredstvi boIjševiStaS In anglosaške propagande proti strnjeno-st! evropskih narodov je tudi grožnja « nemšk&n Imperializmom. Zlasti manjše evropske narr<de r-kušajo ostrašiti z zatrjevanjem, da se bo ce^nški imperializem šele po vojni poki?.*! v vsej svoji silovitosti i« da bo brcsobrii zatrl vsako nenemSKo narodno individualnost. Na te strahove dandanes nihče več nič ne da. Vsakdo vidi, da stvari razvijajo vprav v nasprotnem praveu in da imajo evropski narodi pričakovati svoje rešitve in možnosti svojega razvoja le od Nemčije, ne pa od protinarud-nlh zaveznikov na vzhodu in zapadu.
Veliki nemški narod si je v polni meri svetit dejstva, da bi žrtve, ki jih je že doprinesel, ki jih doprinaAa in ki jih bo še doprinesel v sedanji orjaški borbi, postale brez vrednosti in se celo izprevrgle v na-sprrtje, ako bi misiU na to, da po sedanji vojni dvigne svoj Imperializem in podjarmi mole n'ro-le. V' skladu s tem prepričanjem, ki ga črpa Nemčija ir. svoje veliko v.goorvinskc odgovornosti spričo 3VO{ega poslanstva n» evropski celini, računa današnja «lalekovldna. nemìka {coliti ka na prostovoljno sodelovanje svobodnih narodov nove Evrope Zaveda se. da se s p-xl-jarinljenlmj in zasužnjenimi narodi ne rta doseči nič trajno velikega, Zato hoče, da sodelovanje med Nemčijo in manjSirr-i narodi F-vrope sloni na svobodni odločitvi in volji teh narod«r\. Tuiil to spozna-i j.? je ena izmed temeljnih točk nemšite evropske polit iti1 ter nedvomno vogelni karoen v oh. rambi naše celine proti navalu boljševi'^-ma in Anglosa^ov.
Iz vsesa lega mora nastati evropsi«* vzi» ;einn<>st, k; se bo zbudila, pri narodih n?Ae celiue Iz Listnega nagiba. Velika misti evropske vzajemnosti sicer še nI povsod zmagovito prodrla, vendar pa napreduje s tako velikanskimi in uaglimi koraki, da mora v«-nkdo računati s tem, tla si Ik> v najkrajšem č su utrla p>t med vse evropske raroik-. Odlični pionir, mogočni no>ik'<? n:i>l| ev ropske vzajemnosti je Velika Nt ia-čija, ki je v ta namen fzoraia globoko brazde ter jvok»žila vanje dragoceno seiev. To je pravi snusel njenih doprinešenih žr«*.v.
so udarne čete, podprte z oklopnimi topovi, prodrle na nekem železniškem nasipu do sovražnikovih obalnih utrdb, so ostale čete naskočile sovražnikov bok. Po ogorčenih bojih iz bližine Jim je končno uspelo vdreti v sovražnikove postojanke. Tako je bilo izločeno sovražnikovo predmostje, kt bi utegnilo postati oj»ori6če za nadaljnje boljševiške operacije.
Tercrist č«! taapaéi
na francoska mesta
Pariz, 14. febr. Angloameriška letala so bombardirala v nedeljo popoldne več občin v okra'u Seine Ini'eiieure. Po prvih po-roč lih je bilo v nekem majhnem mestu porušenih 30 hiš in cerkva. 50 eseb je pokopanih pod razvolinami. Doslej so potegnili izpo,l ruševin že 10 trupel.
Nemški letalci
bombardirali LcniSon
Berlin. 14. febr. DNB. Po več nad'egovalnih napadih v preteklih nočeh je napadlo v noči na ponedeljek več *tc nemškh tv*inb"'k<,v London. Pri skoraj breznb'ačnem nebu je bilo zaukazane cil.ic, ki so ležal: v glavnem mestnem središču, kaj lahko opaziti. S svetlobnimi raketami in zemeljskimi markacijami so bili še po:*hno točno cczn-čeni. nakar so jih letalci zasuli s tisoči rušilnih m zažigaln h b 1mb. prvi valovi so utegnili opazovati uničujoč učinek nemškega napada. Nastal: so ve! k i površinski poržarj s stalnimi eksplozijami. Angleži so uporabili vsa razpoložljiva obrambna sredstva in protiletalske baterije sr> ustvarjale cd obate do c'ljev opromno zaporo, k: so jo morala preleteti nem3ca letala. Nad ciliem je prišlo do srditih bojev z angleikimi ncčn;mi lovci, izmed katerih so bili trije tako hude zadeti, da so biti bržkone zgubljeni. Po napidj se je po izkusato nekaj angleških nočnih lovcev priiepiti na odhajajoče nemške jate. Pri tem sta b la nad Rokavskim prelivom sestreljena dva angle-3ca nočna Icvca. Tudi močno di'ovanje žarometov' nad cilji ni zamoglo ovirati nemšž<ih bombnikov. Navzlic izredno močni obrambi «i bite nemške izgube ma jhne. Osem k tal se ni vrnilo na svoja letališča
Težki Itsfi ji ri Csrsrim*
Btrlin. 14. febr. DNB. Severno vzhodno od Castelforta je napada' sovražnik dne 12. februarja višino 761. Njegovi sur.ki so bili odbiti. Hudi beji za višino severnozapadno od cdseLi pri Cassini se nadaljujejo z nezmanjšano «'ovito^tjo. P(inovni sovražnikovi napadi so bili krvavo odbiti. N*.'. severnem robu mesta Cascina je po usnešofh nemšii h prestimi p :d lt ostalo le še ma o hiš v sovražnikovi oblasti. Proti naši g!a\-ni črti vzh<xino od Tercila so pcdvzeli Angloamericani z močno topnšk«j pt-dporo številne napade, k' pa so bili vsi odbit:. Tudi v odsekih San Elia in San Giagoo je ojačil nasprotn'k topniško delo^.anje.
Med Aprii io in tirenske obalo je bilo dne 13. februarja živahno nemško izvidni ko delovanje ter So reri.-ki cren^dirji pri tem presenetili ;n razruši utrjevaina deia sovražnikovih čet.
Cisterna docela pmisessa
Mesto Cisterna, ki se stalno omenja v poročilih o bojih za nettunsko pr^dinost'e, šteje k"-'kih 12.000 prebivalcev. Svoje imo je dobilo po vodnjakih, kt jili je u:2lil š^ cesar Nei\>n, in z<ii se, tla razen imena, od me^ta ne bo nič ostalo. Ameriški bombniki dan za dnem sipi jejo svoj mor Ini tovor na nesrečno mestece. Večji del mesta je že da tal por-ušfcn. V dveh säüovit'h napadih s> Američani zrn e* aH cele tone bomb na mesto. ležeče ined travniki in oljčnimi nasadi.
Uprava južne Italije
Rim. 12. febr. Vrhovni poveljnik zaveznikih sil na Sredozemlju general Wilson je izdal uredbo, po kateri bodo nekatera ozemlja južne Italije podrejena tako imenovani Badoglijevi vladi, vendar pa je to vezano na pogoj, da bodo ta ozemlja smeli upravljati zgolj tisti italijanski uradniki, ki so gojili simpatije do Anglo-Američanov. Nadalje je značilno, da k tem ozemljem ne spadajo strateško važni otoki Pantelleria, Lampedusa in Limosa.
Kakor poročajo iz zavezniškega glavnega stana v južni !talij:, so med Angieži in Američani zavoljo teh otokov resne različnosti mnenja. Medtem ko zahteva Anglija te ctoke kot dopolnilo svoji trdnjavi Malti, jih hočejo Američani zgraditi kot oporišča svoje ves svet prepletajoče mreže.
švicarski list preti oboževalcem Sovjetske zveze
Bern, 12. febr. švicarski list »Dei Bund ostro obračunava s švicarskimi oboževalci Sovjetske zveze. List piše med drugim: Odkar so postali na vzhodu boljševiki ofenzivni, utegnemo v taboru »tovarišev«, posebno v njihovem tisku, v naraščajoči meri zasledovati duhovne prekucljaje, ponižno oboževanje »stalinizma«, komaj zadržano histerično navduševanje in odvratno klečeplazenje pred rdečim prestolom v Kremlju Ni bilo vedno tako. Spomniti se je treba samo časov grozovitih moskovskih procesov proti visokim boljševiškim politikom, uradnikom in vojakom, Iii so vplivali močno na živce tudi naših marksistov. V svojih listih so ostro napadali rdečega agitatorja, no, sedaj pa smo prišli ponovno do oboževanja vsega vzhodnega. Na čelu koraka zopet »Berner Tagwacht«, In razvija po sovjetskem slepilnem manevru ustavne izpre-membe v idealno sliko bodočnosti Evrope.
nasprotnika, tako za Angleže Kakor za Američane, ki že kažejo izredno občutljivost napram silovitosti nemškega topniškega ognja, kateremu so pri Nettunu na ozkem prostoru stalno izpostavljeni. Popolnoma «medeni in s klicam: »To je vendar samomor!« tečejo pogosto iz območja nemSkih granat, da pridejo v nemško ujetništvo in u teče jo blizu stoječi anirti,
Beseda dijaške mladine
ProtltamiistìcM zbsmaaje srednješolskega dijaStva v Ljubljani —1 Navdušene ovadje prezidentu Kapniku
Ljubljana, 14. februarja.
že v »Slovenskem narodu« smo na kratko poročali o lepo uspelem protikomuni-stičnem zborovanju ljubljanskih višješol-cev vseh moških srednjih šol, ki je bilo v nedeljo dopoldne v Frančiškanski dvorani. Dijaki so napolnili dvorano do zadnjega prostora. Zastor je bil okrašen z grbom, slovensko trobojnico in z geslom »Nova doba naj bo doba reda, miru, pravičnosti in bratske ljubezni!« Balkon je bil okrašen še z diligimi gesli, kakor »Nova mladina bo dobila novo bodočnost«.
Po pozdravnih besedah g. Ivana K u -k o v c e je srednješolec France Pajk prebral Cankarjevo črtico »Le v veri sta moč in zmaga«. V tej črtici biča naš veliki pisatelj dvojno moralo in se zavzema neizprosno za resnico povsod, v domačem in javnem življenju. Recitacija je naredila dober vtis na vse poslušalce.
Prav tako je navdušil zbrano dijaštvo sedmošolec Miloš Kobal z govorom »Počistimo zadnje ostanke komunizma z naših šol«. Začel je: »Končno je prišel čas, da sme slovensko dijaštvo sredi boja za svojo in narodovo bodočnost spregovoriti jasno besedo in položiti obračune o svojem delu. Slovenski dijak se ni nikdar pomiš-ljal poseči v protikomnnistično borbo; ni se strašil žrtev in daroval je na stotine najboljših iz svoje srede — domovini na oltar! čeprav nismo bili vsi neposredno prizadeti pod udarci »osvobodilnega« biča, pa so gorele domačije, krvavela je zemlja, ki jo ljubimo in zanjo živimo — kdo bi ob taki odločilni uri stal ob strani? Tovariši so mrtvi, a mi smo ostali! Postali smo izvrševalci njihove oporoke! Da so danes slovenske šole očiščene komunističnih agitatorjev in zvodnikov, se je zgodilo zato, ker je dijaštvo samo razumelo klic naših dni in v spontani volji pokazalo, kaj misli o komunizmu in njegovih privržkih! Domobranske edinice odmevajo od navdušenega petja, ki so ga tja prinesli dijaki. Slovenski študent brani prav pred očmi partizanskih strojnic naše vaši. (Burno odobravanje.) Obstojali so predpisi in ječe za komuniste, izza katedrov in v hramih učenosti pa se je delil mladim dušam strup, ki je kakor slana pogasil vsako višje hrepenenje in hotenje. (Klici: Proč s komunističnimi vzgojitelji!) Strnimo svoje vrste in stopimo tudi mi na branik evropske kulture — proti barbarskemu uničevalcu duhovnih vrednot, proti brezbožnemu in zločinskemu komunizmu. Naj tudi slovenski dijak, čeprav po številu najmanjši v Evropi, doprinese s svojo neustrašeno in odločno borbo svoj delež k ustvaritvi nove evropske skupnosti, ki bo jez in najmočnejši branik proti krvavemu znamenju srpa in kladiva.« Zborovalci so svojega vrstnika nagradili z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Ko je dijaška mladina zapela znano vojaško pesem »Regiment po cesti gre ...«, "je po kratkem odmoru nastopil referent za šolsko propagando g. Jože Mam in naznačil v svojem govoru z naslovom »V novo dobo z novo mladino« pot mladine v bodočnosti. »Kot dijaška mladina ste še
posebej dolžni skrbeti predvsem za obnovo pravega duha,« je med drugim poudaril. »V vojski, v domobranstvu še ne
morete sodelovati vsi, imate pa zato tem večje dolžnosti izven domobranstva. Kakšen je ideal novega dijaka? Boriti se mora proti komunizmu, ki ruši nravne in socialne vrednote, proti komunizmu, ki zanika narodnost in ruši narodne vrednote, proti staremu dijaku individualistu in egoistu» proti komunizmu, ki hoče za vsako ceno zanesti nered v družbo in zato ruši avtoriteto in oblast. Mi postavljamo kot svoj ideal novega dijaka, ki bo za ceno vsake žrtve spoštoval in ohranjal red v družbi in zato spoštoval in priznaval oblast in avtoriteto, edino poroštvo reda In miru. Kdo pa bo gradil novi svet? Tisti, ki so gradili starega, prav gotovo ne. Mladina bo ustvarila novo bodočnost v novi Evropi!« Dolgotrajno ploskanje je bilo dokaz, da je govornik poslušalcem govoril iz srca.
Zastopnik prezidenta generala Rupnika, šef propagandnega urada g. dr. Ludo-vik P u š je najprej opravičil g. prezidenta, ker se ni mogel osebno udeležiti zborovanja. Nato je nadaljeval: »Gospod prezident je vest o dijaškem zborovanju pozdravni z veseljem ln mi je naročil, naj vam izročim njegove pozdrave. Pozdravlja vas vse, vas, ki ste srce naroda in ki ste razumeli veličino časa, ki prihaja!« Viharne ovacije prezidentu Leonu Rupniku so govornika neprestano prekinjale. »Zavedati se moramo,« je nadaljeval dr. PuS, »da nam je božja previdnost poslala v teh usodnih časih pogumnega in energičnega voditelja, ki se zaveda velikega časa, njegovih nalog in odgovornosti. Ta rešitelj je naš pogumni vojak, general Rupnik.« Te besede so sprožile nov val navdušenja in ovacij prezidentu Rupniku.
Poslednji je nastopil kot zastopnik slovenskega domobranstva znani književnik, domobranski poročnik Stanko Kociper, že takoj ob nastopu sprejet z navdušenimi manifestacijami za našo narodno vojsko, slovensko domobranstvo. Dejal je med drugim: »Vi, ki ste zbrani tukaj, služite narodu s svojim razumom, mi pa s puško. Vi ste trdna notranja fronta in najboljše zaledje svojim tovarišem, ki stojijo na straži v bunkerjih, v vaseh in gozdovih proti največjemu evropskemu sovražniku — komunizmu.« Svoj pozdravni govor je zaključil mladi književnik-častnik z mislijo na slovenskega voditelja, energičnega vojaka generala Rupnika, ki je odvrgel v teh usodnih časih vse predsodke in se z vso energijo postavil na čelo slovenskega naroda, da ga popelje preko težkega in krvavega boja proti komunizmu do končne duhovne in materijalne obnove svoje domovine.
Po govoru se dolgo niso polegle navdušene ovacije zbranega dijaštva prezidentu Rupniku in slovenskemu domobranstvu. S spontanim petjem narodne himne »Hej Slovenci« so se zborovalci razšli z okrepljeno vero v zmago dobrega ln narodnega nad slabim in breznarodnim, v zmago zdravih narodnih sil nad komunizmom.
Inž. Mirko üBteic je padel za svoj narod
Trst, 11. februarja.
Včeraj, v četrtek, je bdi v Trstu pogreb blizu Tolmina padlega inž. Mirka Simčiča. Pokojno žrtev komunističnih morilcev so epremljaü na zadnji poti domobranci, njegovi starši in sorodniki, prijatelji ter veliko število znancev in primorskih Slovencev, ki vsi globoko obsojajo komunistično pobijanje najboljših Slovencev zgolj zato, ker so jirn ovira pri njihovih načrtih za uprizoritev krvave komunistične revolucije. Inž. Slm&č je padel, ker ni hotel kloniti komunistično strahovlado, ker se ni hotel izneveriti svojemu narodnemu prepričanju ter se ni hotel pridružiti protinarod-neinu komunizmu, ki nastopa v volčji obleki »osvobodilne fronte«-
Äa grobu se je poslovil od padlega junaka povedjnik Slovenskih narodnih straž na pran-arskem, ki je orisal pokoj, nesebično dele za primorske Slovence. Poudaril je, kako je Mirko kot primorski rojak z vso močio svoje mlade duše ljub-1 to ljudstvo ter ga hotel dvigniti in rešiti iz krempljev krvave komunistične pošasti. Zato je pustil dobro službo v Ljubljani in iz golega idealizma odkäel med svoje rojake
V ameuu Simčdčevih tovarišev je spregovoril dr Leskovar. Iti ga je naslikal kot junaka m delavca, ki je vedno stal na hranilcu sv^je^a naroda, ko so se z vso silo zaganjali vanj valovi komunistične pošasti.
Na svežo gomilo so bili položeni številni venci s trobojnicami in napisi »Goriški oo-rodniki«, »Goriški prijatelji«, »Slovenskemu borcu — tovarši Stražarji«, »Padlemu borcu — tovariši častniki«, »Junaku, padlemu za narod — slovenski narodni varnostni zbori:, »Hrabremu poročniku — oficirji, pad-ofLcirji in vojaki 1. čete« itd. Dva lepa ven-
ca so položili zastopniki nemških oblasti, zelo mnogo pa je blo tudii šopkov od prijateljev, znancev in zarvednih narodnjakov.
Zavest, da nobena žrtev, doprinešena za sveto stvar, ni zaman, naj bo tolažba staršem, ki so vzgojili take snove, in nam vsem. Kri mrtvih junakov je neusahljiv vir moči in odločnosti vseh borcev, ki se dalje bore za svoj narod in svoje prepričanje. Ob svežem grobu Mirka Simčiča bo zrasla v arc.h goriških rojakov nova moč za borbo proti komunizmu, največjemu sovražniku slovenskega ljudstva. Zato hvala TU, dragi
Mirko, za Tvojo zadnjo in največjo žrtev! *
Pokojni Mirko Simčfiič se je rodali 6. junija 1918 v Pulju. Ljudsko šolo in gimnazijo, ki jo je dovršil z olliko leta ia37, je ob .skoval v Mariboru. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto in postal jeseni 1941 inženir kemije. Po diplomi je bil nekaj časa v službi pri Prevodu, pozneje pa v kemični tovarni v Mostah, kjer si je pridobil sloves odličnega strokovnjaka na svojem področju.
Jeseni je zapustil tovarno in dobro službo ter iz golega idealizma odšel mei svoje rojake. S svojim vedno nasmejanim obrazom, prikupnim nastopom ter nesebičnim delom je na mah pridobil srca vseh dobro-mislečih ter z uspehom razkiinkavul komunistične intrige in klevete.
Sredi požrtvovalnega dela, ko je stal na straži v viharjih današnjih dni, ga je dne 6. februarja blizu Tolmina zadela morilčeva krogla. Njegovo telo je omahnilo, njegov borbeni in neuklonljivi duh pa se je d.ignil k pravičnemu Bogu ter se pridružil tisočem in tisočem slovenskim mučencev, ki so se prav tako žrtvovali za dom ln narod.
Baltske države za svojo samostojnost
Riga 13. febr Največji iatiški list »Tevija« piše o priliki sovjetskega napada na Estonsko:
»V izmeri, kakor razmere konsolidirajo. so Nemci nezapazno brez velikega krika m vika vedno bolj pospeševali samoupravo in lastno življenje baltskih narodov Ta samostojnost Estonske. Latvije m Litve je dane? že mnogo več;a. kakor ve inozemstvo. Z nemške strani niso nikoli drurače mislili, saj je vendar v skladu z narodu o-socia'istìčne idejo da sleherni izmed malih narodov dob; svojo samostojnost v okviru nove Evrope, kar predstavlja tudi vizijo, ki jo ima Adolf Hitler o bodočnosti Evrope 2e sedaj se borijo številni prostovoljc na nemški strani proti skupnemu sovražniku, in sicer z zglednim junaštvom. Povsod v sleherni teb treh držav zlasti v Estonski kot prvi ogrožen, se v množ:cah prijavljajo prostovoljci, celo 501etniki Odločna volja do boja preveva vse prebivalstvo.
Podobno se izračata tudi estonski list »Eest i Soena« m litovski list »Atexitis« Pripravljenost za obrambo pa ne izraža zgolj tisk., temveč vse prebivalstvo treh baltskih držav Gelo krogi, ki so prej odklanjali sodelovanj« z Nemčijo. vidijo danes refiterv svobode m samostojnosti treh baltskih držav samo v skupnem obrambnem boju z nemško vzhodno vojsko proti
sovjetskim podjarmljevalcem. Strahotna dejanja izza sovjetske zasedbe še niso pozabljena Bivši estonski ministrski predsednik Uluots je izjavil po estonskem radiju, da je vojna proti boljševikom odločilnega pomena za estonski narod. Tudi najmanjši narod ima pravico do obrambe. Bodočnost države je odvisna od uspe-ha zavrnitve sovjetskega vdora v Estonska
Japonski general
o drugi fresiti
T°kio, 14. febr. Po japonske*. v" ^ju so preč tali govor generalnega poročnika Na-kaia, ki pravi med drugim, da Roosevelt in Churchill bržkone verjameta, da boata s svojimi bahavaml govori o postaivitvl druge fronte odnesla zmago vsaj na propagandnem polju, če je že ne moreta doseči na vojaškem, v pristojnih krogih osnih velesil pa ni nobenega generala ali politika, ki W ga takšne baharije vznemirjale ali zapelje, val«. Kolikor več sil moča sovražnik v borbo, tam vačje uničujoče uspehe bodo oaae sila doaagla. Ce »wminik zatrjuj«, da bo s postavitvijo druga fronte NamÄja sagra-bü na ajani najaibfiuUJlvaM in najalab* točki, je to kad proaoran «flspilni Manever. Lahko smo prepričani, da je jaz nonfire vojake na evropskih obalah brezjgmnere»
Pod tem naslovom je bila v neueljo ob 20. priredttev z glasbenimi, pevskimi in varie tetakimi točkami. Koncert je Ml prirejen za pripadnike nemške vojske, ki so do zadnjega prostora napolnili veliko unian-sko dvorano, prisostvovalo pa je tuoi precejšnje število civilnega občinstva. Sodelovala sta orkestra »Zlata trinijstorica« ter »Mali orkester« g. Stenovca. Izmed solistov sta nastopila člana Narodne opere giič. Kr. žeto va in g. Boštjančič- Slednji je zap.i Straussov »Kupido« m je s svojim lepim in simpatičnim glasom takoj pndofc.il poslušalce. Gdč. Kržetova je nastopala z dvema arijama Iz »Traviate« in »Rigolettac ter je aa svoje odlično izvajanje bLa deležna viharne pohvale. S pevskimi točkami so nadalje nastopili še gdč. Morbacherjeva in trije komferansierji. ki so s kramljanjem in prijetnimi domislicami prav posrečeno izpolnili odmore med pasameznimi točkami-Plesne točke sta izvajala gdč. Morbacherje-va ln g. Pogačar, varietetne pa ja podal g. Schafranek. Oba orkestra sta odigrala z odlično rutino niz modernih in klasičnih glasbenih komadov. Občinstvo je bilo izred-dno zadovoljno s prL - litvijo, ki so jo spretno vodili gg. Hildebrand, Mertens in Bemdt, pripadniki nemške oborožene side.
Javno protikonninistSčno zborovanje delavcev in nameščencev
Glavni odbor Delavske prot i komunistične akcije sklicuje za nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne veliko javno delavsko-nameščensko protikomunisfcično zborovanje. Zborovanje bo v veliki dvorani Delavske zbornice.
Narodna in stanovska dolžnost .le vsakega delavca in nameščenca ne glede na to, ali je zaposlen v jav.ii aM zasebni službi, da se tega zborovanja udeleži in s tem dokumentär* svojo narodno in stanovsko zrelost.
Ustoličen je županov na Reki in Sušaku
Sušak, 12. februarja.
Te dni sta bila srtovesno ustoličena župana na Reki m na Sušaku. Prevzem poslov se je izvršil na slovesen način v navzočnosti zastopnika najvišje oblasti na področju Jadranskega Primorja.
Reški župan prof. Sirola Gino je prevzel posle v slavnostni dvorani reškega magistrata v navzočnosti reškega prefekta in nemškega svetovalca dr. Pachnecka. Slavnosti so se udeležili tud: zastoro ki nemške vojske, italijanski oficirji ter uredništvo prefekture in magistrata. Tudj škof je poslal svojega zastopn ka. Nemški svetovalec je v svojem nagovoru poudaril med drugim, da se je novi župan prof. S rola. k: se je kot reäci domačin odlikoval v bivši avstro-ogrski armadi, že kot občinski komisar izkazal vrednega najvišjega zaupanja Prof Sirola prav dobro pozna življenje in delo svojih rojakov kakor tudi vsa gospodarska vprašanja mesta in ve, da sedaj ni čas, da bi se razplam-tevale strast! narodnostnega boja v stiku obeh narodnosti, ki se tu mešata, ker bi s tem koristili samo sovražniku. Reki bo zagotovljena le tedaj njena bodočnost, če se bo nenvkemu in zavezniškemu orožju posrečilo premagati nasprotnike mladih narodov na naši celini. Vsi trezni prebivalci Reke dobro vedo, da bi v primeru zmage nemških sovražnikov boljševizem iztegnil sivoje roke nad mesto in mu tako odvzel sleherno možnost razvoja. — Nato je nemški svetovalec izročil novemu županu ukaz o njegovem imenovanju, ki ga je podpisal Oberste Kommissar. Župan se je v kratkem govoru zahvalil za zaupanje in izjavil, da bo svoje dolžnosti vestno izpolnjeval v interesu mesta, ki mu je zaupano v uprava
Podobna slovesnost je dan prej bila na Sušaku, kjer je bil kot župan slovesno ustoličen domačin Mirko Kolacio. V njegovi delovni sobi so se zbrali izredni komisar na področju komi-sariata Sušak-Krk dr. Špehar in najožji sodelavci novega župana. Nemški svetovalec dr. Pach-neck, ki se je pojavil v spremstvu svojega zastopnika na področju Su/ak-Krk g. Eberleja, je izrazil svoje veselje, da je župan Kolacio prevzel upravo Sušaka v svoje roke v na'težjih okoliščinah. Izročil je novemu županu ukaz o imenovanju in izrazil pri tem željo, da bi mesto Sušak v kratkem prebolelo rane te vojne in zaživelo nova boljše življenje. Zupan Kola cio pa je v svojem odgovoru prosil nemškega svetovalca, naj bo pri Oberste Kommissarju tolmač njegove zahvale za izkazano mu zaupanje. Obljubil je. da bo storil vse. da kot župan Sušaka izpolni vse naloge, ki ga čikajo
Prebivalstvo je z imenovanji obeh županov, ki sta domačina, zadovoljno in pričakuje, da bosta vodila zaupani jima občini v splošno korist vseh občanov
Dragocen ladijski prostor
za prevoze premoga
Stockhohn, 13. febr. Izjava avstralskega ministrskega predsednika Curtma o prošnji Anglije in Zedinjenih držav zastran avstralskih dobav premoga je angleški in ameriški javnosti ponovno osvetlila ves obseg premogovne krize. Sporočilo Curtnu, naj Avstralija preskrbuje premog Angliji in tudi juž-no-ameriškim republikam, je razkrila posledice padca proizvodnje premoga ki so nastale zarad' nezadovoljivi socialnih razmer v ameriškem in angleškem rudarstvu. Niti Anglija in niti Amerika nista sedaj v stanju, da bi kril: v zadostni meri svoje potrebe premoga Potrebne avstralske zaloge premoga pa vežejo zbog velik'h razdalj, ki jih je pri tem potrebno premagati, trajno velik del dragocene ladijske tonažo.
Nov potres v Argentina
Madrid, 13. febr. Kakor javlja dopisnik ABC-eja Iz Buer os Aires«. je mesto San Juan v petek doživelo nov potres. Trije sunki, ki so si v popoldanskih urah zaporedoma sledili, so bili enako močni kakor 15. januarja, in so popolnoma porušili mesto. Po doslej došlih poročilih je bilo zasutih mnogo delavcev, ki so odkopavali ruSevine, vendar domnevajo, da Je Število smrtnih žrtev majhno.
MUHU na tiste, M te firn godi stabi* ko vom! — Pri-spevafte ta Zimsko pomoč!
i *♦«
Gospodarstvo
Gospodarske možnosti Severne Italije
O tem vprašanju razpravlja »Deutsche Adria Zeitung«, ki poudarja, da se je z ustanovitvijo
republikanskoeocialistične Italije pričela mobilizacija gospodarskih sil Severne Italije. V prvi vrsti je treba popraviti, kar je bilo prej zamujeno, predvsem dvigniti vojno proizvodnjo in podjetjem preskrbeti potrebne surovine in delovne moči. Proizvodnja za civilne potrebe se mora zmanjšati na ono mero k: je dane6 v petem vojnem letu splošno običajna v vsej Evropi. Doslej je bila civilna potrošnja v Italiji preskrbljena ne samo s potresnimi predmeti, temveč tudi z luksuznimi predmeti ▼ obsegu, kakor se to ne opaža v nobeni drugi vojujoči se državi Evrope. Oboroževalna industrija je pogosto trpeia pomanjkanje surovin m so si morala oboroževalna podjetja v številnih prime-rib surovine nabavljati na crn: borzi, da so lahko izvršila vojaška naročila. Črna borza, na kteri so 6C ponujale najrazličnejše surovine, je lahko nastala samo ob pomanjkanju dosledne državne oskrbe in urejene stroge kontrole dodelitev posameznim obratom Od marsikaterih surovin je včasih šla le ena tretjina za vojno važno proizvodnjo, ostali dve tretjini pa sta po temnih potih prešli v obrate za izdelovanje potrò šn ih in luksuznih predmetov.
Severna Italija je prevladujoč gospodarski center dežele Tu je tudi prebivalstvo najpogosteje naseljeno Tako šteje milanska pokrajina 788 prebivalcev na kvadratni kilometer, genovska pa 478 Navzlic pomanjkanju premoga in železne rude se je v severni Italiji razvila težka industrija, k' spričo pomanjkanja premoga v znatni meri unorablja energijo vodnih električnih central. Močno je razvita tudi tekstilna industrija. težišče pa je v železarsk-' stroki, ki obsega gradnjo železniškega materiala ladij in avtomobilov, orožja in predmetov fine mehanike. Severna Italija pa je tud: središče za prehrano dežele kajti rodovitna nižina daje izredno obilen pridelek pšenice, riža in koruze ter omogoča obsežno živinorejo. Od žitne proizvodnje celotne Italije odpadeta dve tretjini na severne pokrajine (včas:h celo štiri petine), živinoreja pa predstavlja dve tretjini do šest sedmin celotne italiian9ke živinoreja Izguba Južne Italije ni ime.a slabih posled'c za prehrano republikanske socialistične Italije. Anglo-američani pa imajo v Južni Italiji sedaj dolžnost berberi za prehrano prebivalstva ki se je prej v znatni meri oskrbovalo v Severni Italiji. Gospodarstvo celotne nove Italije bo v bodoče bolj usmerjeno na okrepitev vojne proizvodnje, kar bo omogočilo okrepitev vojnega potenciala Italije.
GOSPODARSKE VESTI
= Prispevki za Zimsko pomoč davka prosti. Davčna uprava sporoča: Z odobritvijo šefa pokrajinske uprave so izredni prispevki za Zimsko pomoč, ki so jih privatna podjetja izplačala svojim uslužbencem, oproščeni vseh davščin. torej tudi uslužbenskega davka. To pa velja samo za izredne prispevke, ne pa za običajna božična oziroma novoletna izplačila kakor trinajsto mesečno plačo in slično.
= Plačilo obveznosti v Nemčiji po starem tečaju. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine sporoča, da je Istituto Nazionale per i Cambi con l'Estero (Narodni zavod za izmenjavo z inozemstvom) podaljšal do dne 29. februarja t. 1. rok za plačilo obveznosti v Nemčiji po tečaju 7.6045 lire za eno marko (doslej je bil določen rok do dne 31. januarja t. 1.), Gornji tečaj se lahko uporabi za plačilo obveznosti, ki so zapadle pred 16. septembrom 1943 in se nanašajo na blagovne pogodbe z nemškimi tvrd-kami in s tvrelkami, ki poslujejo v češko-moravskem protektoratu in v zasedenih deželah (Belgija, Generalni gubernij, Norveška, Holandska, Srbija in Banat). Po preteku novo določenega termina, ki se ne bo več podaljšal, se bo za nemško marko brez razlike uporabljal tečaj 10 lir za eno marko.
= prepoved reldaroe z lepaki v Nemčiji. Izredni pooblaščenec nemškega državnega ministra za oboroževanje in vojno proizvodnjo v nemškem državnem propagandnem min strstvu je odredil nadaljnjo omejitev uporabe lepakov za reklamo. Po tej odredbi je v bodoče prepoved: na uporaba lepakov tudi za objave gledaliških, koncertnih in filmsk h predstav. V bodoče se smejo lepaki uporabljati samo za propagando države in stranke m za javne r:z-glase. Vsaka privatna uporaba je prepovedana. Tudi tiskan;'e plak;itov za propagiranje posamezn h filmov ni dopustna. Taki lepak se smejo tiskati za najboljše filme in zgolj v nakladi- ki je potrebna za upo-r bo v inozemstvu. Za vsak tak primer ;e potrebno posebno dovoljenje. Tudi tiskanje f lmskih programov ni dopustno.
— Gospodarske vesti iz Hrvatske. Poročali smo že o ustanovitvi poldržavne del-n ške družbe Celuloza d. d. z glavnico 750 mil onov kun, ki bo prevzela državno tvor-nico celuloze v Drvarju in bo zgradila nove tv:rn ce. Te dni je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor nove družbe, ki bo imela začetno glavn Co 200 milijonov kun. Vso začetno glavnico je vpisala država Pri nadaljnji zdaji delnic bodo lahko sodelovali tudi zasebniki. Za predsednka družbe je bil izvoljen ministrski svetnik inž. Mar kič. Na občnem zboru je b lo sporočeno, da bo pod etie izkoriščalo za proizvodnjo celuloze po'eg lesnih odpadkov predvsem take vrste lesa, ki se ne morejo izvažati. Med drugim bodo pridobivali celulozo iz top>-lovega lesa. — Z naredbo hrvatskega fi-n nčnega ministra je bila znatno povišana davčna stopnja zemljarine. Medtem ko so bi vsi drugi davki že znatno povišani, je zemljarina ostala na stari višini, čeprav se je gosp:darskj polož j kmetovalcev spričo izredno visokih cen kmet jsk'h pridelkov znatno poboljšal. Zato se bo v le-tošnem letu pobirala zemljarina v Šestkratni viš'ni lanske odmere.
= Madžarska filmska proizvodnja. V zadnjih letih se je v izrednem obsegu povečala proizvodnja filmov na Madžarskem. Lani pa je v drugi polovici ta proizvodnja nekol'ko popuščala. Obe filmski družbi »Hunnia« in » Film-Biro« sta lani izdelali 42 filmov, medtem ko je bilo predvidenih 54 f lmov Obe filmski družbi sta dobili od madžarskih velebank za flnanc!r-nje proizvodnje kredit v viSirri 22 milijonov pen-gov. Madžarska filmska pro avodn'a Je bila prisadata aaradi tega, kar J« v drugi po-levioi let? odpadla motnost t vosa filmo» aa itali jan «k trg. Tud Italija m mogla 1B-vrti* dopovorjae« dobave t « milijona metrov Kravama fttma ma.j£ajvttm tvrdkam. V tekočem letu ra&unajo le Se a proizvodnjo 40 filmov;
= Vprašanje carinske unije med ZedU njenlmi državami tn Kanado. K informacijam, da nameravajo Zedinjene države skleniti s K-caJO popolno carinsko un. jo z odpravo vseh carinskih formalnosti poroča »Manchester Guardian« iz Waahingtona, da so se taka pogajanja dejansko že priče, la. in da se v tej zadevi mudi v VVash ng-tonu kanadski podtajnik za zunanje zadeve.
= Ameriško sovjetsko valutno zavezništvo pro J Angliji- Po poaočiLh iz Arne, ke se mudi tam petčlanska sovjetska finančna delegacija pod vodstvom pieuScr^nka sovjetske Državne banke Ceculina, ki je L.iel že obsežne lazgovore s Harry jem VVhita-jem, avtorjem znanega ameriškega načrpa za ureditev valutnega vprašanja po vojni-Po ameriških vesteh zagovarja tudfi Ceču-lin sprejetje načrta o uvedbi svetovne siate valute in se zavzema za zopetno pr zn. .nje zlata kot valutne po-lage. Znano je, da zagovarjajo Zedinjene države, ki imavo 80% vseh svetovnih rezerv zlata, zope.na priznanje zlata kot valutne kovine, da ne bi na svojem zlatu obsedele. Na drugi str ni pa se Angleži ne morejo zavzemati za povojno valutno ureditev, kjer bi zlato zavzemalo odločujočo vlogo. Anglija je bila še do sedanje vojne zagovornica zlate valute. To je bilo takrat, ko je biia še upn ca dragih držav, iz te vojne pa bo odila kot colonica in nima upanja, da bi mogia, navzlic znatni proizvodnji zlata na področju britanskega imperija, v zlatu odplačevati svoje dolgove. To stališče Anglije pr haj.a. tudi do izraza vKeynesovem načrtu za povojno ureditev valutnega vpraš:mja. Ta načrt ìta-že, da bi se Anglija splch najraje odpovedala zlatu v valutnem ustroju. Bocba mod ameriàltim in britansikim načriom traja že doigo časa. čeprav so Angleži morali od svojega prvotnega načrta preccj popustili, vendar nadalje vztrajajo pri svojem načrtu. Predstavniki Zedinjenih držav pa tudi ne popuščajo in brezobzirno zasi.opj.jo cilj reaktiviranja znatnih zlatih reze;v, s katerimi lahko Zedinjene države pcveòajo svojo finančno moč in uveijalj? jo svoj gospodarski imperializem. Zedinene dižave so sedaj nsiSle v svojih prizadevanjih podporo Sovjetske zveza. V pogledu zlata se deloma krijejo interesi Zedinjenih držav to Sovjetske Rusije, ki hoče po vojni dobro vnovčdti svojo naraslo proizvodnjo zlata. Znano je, da so pred meseci vzbu lile veliko senzacijo informacije sovjetske delegacije o sovjetski proizvodnji zlaita. Ti delegati so napovedali, da bo Sovjetska Rusija po vojni stopila na prvo mesto v svetovni proizvodnji zlata. To ckolnogt je izkoristil Morgenthav in se je zvezal z delegati Sovjetske Rusija da bd onemogočil angleški valutni načrt, Jc daje prednost klirinški izravnavi saldov v medržavnem plačilnem prometu.
K«
Razdeljevanje jabolk
Od 15. do 19. t. m. se bodo razdeljevala jabolka po / kg rta odrerel: »F i« navadne živil-eke nakaznice, izdane c,d mestnega preskrbovat nega urada v Ljubljani.
Vrstni red: dne 15. t. m. od A do D, 16. t m. od E do I. 17. t. m. od I do N, 18. t. m. cd O do T, 19. t. m. od U do Ž in zamudnlii
Jabolka bodo razdeljevale naslednje tvrdišK trgovci s sadjem in zelenjavo na drobno, stojnice na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, v^-zadruge in konzumna društva, tvrdka Smrkolj (Voräi jakova ulica) in »Ekonom« (Kolodvorska ulica).
Kratke vesti z vsega sveta
Ženeva. 12. feb. Roosevelt je zagovarjal na petkovem tiskovnem .sestanku zgraditev petrolejskega voda od petrolejskih izvirov v Saudovi Arabiji do Sredozemskega morja Ko so ga vprašali, ali je točno, da bo prispela angleška delegacija v Washington na pogajanja o petrolejskih vprašanjih Srednjega vzhoda, je Roosevelt odgovoril, da mu o tem ni ničesar znanega Očividno se mu zdi odveč, razpravljati z Angleži o njihovi izločitvi iz nekdanjega njihovega nespornega interesnega področja
Stockholm, 12. feb. Generalni direktor UNRAA Lehman je objavil, kakor poroča iz Washingtona, da je bil Lithow Osborne imenovan za poslevodečega zastopnika generalnega direktorja evropskega urada UNRAA v Londonu.
Ženeva, 13. febr. Znak za zvišanje prehranjevalnih stroškov Južnoaf. iške zveze je porast cen živil, ki se opaža v zadnjih mesecih, poroča »Soaithafrica«. V decembru kaže indeks cen porast za 6 tečk ln sicer znaša sedaj 26.2% napram povprečnim cenam v mirni dobi. V Pretorirjä se je življenje podražilo celo za 30 8 %.
Bern, 12. feb. »Exchange« poroča iz Hol-lywooda: Pred najvišjim sodiščem v Hol-lywoodu se bo moral te dni zagovarjati židovski filmski zvezdnik Charly Chaplin zaradi ugrabitve in zapeljevanja mladoletnih. Obtožba trdi, da je mladoletno Jonv Barry odpeljal v New York, kjer je imel z njo ljubavno razmerje. Mies Barry trdi, da je Chaplin oče njene nezakonske hčerke.
Ženeva, 12. feb. Reuter poroča iz Washingtona da bo vi:eadmvml Johr. Towers, poveljnik letalskih pomorskih sil na Pacifiku imenovan za zastopnika vrhovnega poveljnika ameriških letalskih pomorskih sil. Postal bo tako zastopnik admirala Ni-mitza.
Ženeva, 12. feb. Washingtonska Electric Manufacturing Company je imela v zadnjem letu 47°/» več dohodkov kakor v L 1942. Lastniki trdno upajo v Rooseveltovo zmago.
i
Nenadno nas je zapustil nadvse ljubljeni sin, mož, oče, brat, stric in svak, gospod
GELZE ALOJZU
posestnik v Ribnici
Prepeljali ga bomo v Ribnico, odkoder bo pogreb na domače pokopališče v Hrovačo.
Ljubljana, Ribnica, Cleveland,
Les Isletes, 12. februarja 1944-
G lobo ko žalujoči: Marija, mati; Angola roj. De, tana; Lojze, Elka, Boglea, Matija la Fraaaak, otroci; Marija, Joal-pina ta Anica, sestra Ia ostalo sorodstvo.
KvonUta
*	Courtstoietfluca nemškega trgovinskega letalstva. Nemški tisk se te dni spom.n„a pet in dvajsetletnice, odkar je bila iZiO^ena prometu piva nemška trgovinska letalska prega med Berlinom in Weimarern. Nemška Luitiiansa je v tem času postala pomemben činitelj in se je razvila zlasti potem, ko je prišel v Nemčija na kirnJo Adolf Hitler. Spomladi 1934 je Lultbansa otvorila zračni premet preko Oceanov, ln sicer najprej v Južno Ameriko, 1. 1936. pa še v Severno Ameriko. Leto ini pozneje je otvonia tudi progo na Kitajsko in s tem se je začela redna letalska zveza na Bližnji in Daljni vzhod. Lufthansa še danes vzdržuje promet s prijateljskimi sosednimi državami, kolikor ni tega preprečila vojna.
*	Podelitev Goethejeve kolajne, führer je po ielil lekarnarju dr. Konradu Stichu v Lipskem ob 801etnici lekamarjevega rojstva Goethejevo kolajno za umetnost ln znanost. Dr. Stich si je stekel zasluge kot raziskovalec v farmakološki stroki.
*	Bnmur^ka živila za finske otroke. Rumunska vlada bo v prihodnjih dneh poslala na Finsko večjo količino živil za otroke.
*	Nakupovalne nakaznice tudi za Šolske potrebščine. V Nemčiji uvajajo nakupovalne nakaznice tudi za šolske potrebščine, in sicer za zvezke, mape, beležni-ce, svinčnike, peresa, radirke, tuše, ravnila in trikotnike.
•* Za podtajnika fašistične stranke je na predleg ministra Cavaüinija Mussolini imenoval skvadrista Pizzi rani j a. Njegova naloga bo organizirati delovan'e fašistične stranke v Abrucih ter v lazijski provinci.
*	Izkop Mutijevega trupla. Dne 18. februarja bodo v Italiji izkopali truplo bivšega tajnika fašistične stranke Ettora Mu-tija, ki je bil umorjen od Badoglijevih vojakov.
» Mobilizacijski ukrepi v Bclga-riji. Ml-
nisti-ski svet bolgarske vlade je v zadnjem času razpravljal o mobilizaciji tovornih in osebnih vozil, ki bk jih v primeru potrebe lahko uporabila bolgarska vojeka.
*	Spremenjena imena ulic v Pazinu. V sporazumu s pristojnimi oblastvi so bila v Paz nu spremenjena imena nekaterih ulic. Tako so na pr. prekrstili dosedanjo ulico Corso Vittorio Emanuele v Corso Venezia, ter kraljice Helene v iPazza Fiume, ulico prestolonaslednika Umberta v Milansko ulico, ulico generala Badoglia pa v Tržaško ulico.
*	22 milijonov švicarskih frankov za
emigrante. Ob začetku letošnjega leta so našteli v Švici 70.493 beguncev, k? so v zadnjih mesecih pribežali na švicarsko ozemlje. Emigranti seveda pomenijo za Švico hudo obremenitev, kajti švicarski zvezni svet je izdal za podporo pribeglih oseb 22,295.000 švicarskih frankov.
*	Velik plen v CremOni. Republikanska narodna garda je zaplenila v hiši nekega žiča v Cremoni 15.000 m platna, 500 rjuh, 500 bal bombaža, 10.000 m svile in 20 bal drugega blaga. Zaplenjene reči so bile razdeljene med potrebno prebivalstvo.
*	Svojo babico je ustTeliL Neki 161etni vtajenec iz Rampiacha pri Neunkirchenu je hotel preizkusiti flobertovko, ki mu jo je bij nekdo prinesel v popravilo. Nabasal je puško z ostrim nabojem, pri tem pa je tako nepravilno ravnal, da je sprožil petelina ravno trenutku, ko je stopila v sobo nje-gwa babica. Strel je zadel starko in je bila žena na mestu mrtva
*	Nova mladinska knjiga, ki jo bo bralo staro in mlado, izide v začetku marca: »Br-
Korošiea o bitki za Berilli
»Kärntner Zeitung« poroča, da je i^eka Koroéica, ki je zaposlena v oboroževalni industriji v Berlinu, poslala svojcem pismo naslednje vsebine: »Dragi moji! Danes sem vam poslala ekspresno dopisnico, o kateri upam, da ne bo prelolgo na poti. Pri zadnjem napadu je vse nsée ostalo celo, čeprav je bila ob tej priliki prizadeta naša četrt-Celo noč smo bili na strehi, da bi preprečili morebitno škodo. Okna so bdla iztrgana, streho pa naim je zračni pritisk na pol odkril- Toda vsi smo krepko pomagala dri1 g drugemu in do našle 1 njega večera je bilo stanovanje kolikor toliko zopet v redu. Namesto steklenih šip so odprtine v oknfh zadelane z lepenko, pa to nas ne moti. Dobra volja nas ne bo zapustila, saj razpolagamo še s toplimj izbami, posteljami in tudil hrane nam ne manjka. Ne bodite v skrbeh zame! Ne bom podlegla, naj pride kar hoče! Treba je samo ohraniti mirno kri in storiti v pravem trenutku kar je treba!«
zonožec in Puščica« (Fr. Steuben). Vseekoz napeto dejanje opisuje življenje dveh belih otrok v indijanskem ujetništvu v dobi, ko je bil slavni indijanski junak Tekumze dvanajst let star. Knjiga vzgaja mladino k samozavesti in požrtvovalnosti. Prevedena je v mnoge evropske jezike, saj je med najboljšimi deli moderne mladinske literature. Slovenska izdaja bo lepo ilustrirana in bo veljala 20 lir, vezana 28 lir. Naročite osebno ali z dopisnico na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna.
* Iz zvezdoslovnih zanim-vosii«. V članek s tem naslovom (»Jutro«, 13. t. m.) oe je vrinila brez avtorjeve krivde napaka, ki občutno moti amisei. V petem odstavku čitaj prvi stxuvek takole: V prihodnjem ietu bo torej stopil Jupiter v ozvezdje De"ice itd. (ne pa: V letošnjem marcu...).
Iz Ljubljane
U— Nova grobova. Daleč od svojega doma je preminil trgovec in posestnik v Ribnici g. Franc pirkovič. Zapušča soprogo Albino, hčerko Edo, Metodo in Marino, sna Francka ter drugo sorodstvo. — Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrl sluga Rdečega križa g. Ciril Pibernik. V večnemu poč tku so rajnkega položili v nedeljo popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spo -n, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Poroka. V nedeljo 13. t. m. sta se poročila v viški cerkvi gdč. Silva Dolenčeva in g. Oskar Trstenjak, poslovodja. Novoporoč en cerna želimo vso s.ečo!
u— Prebivalstvo se Opozarja, da ni dovoljeno prižigati luči (sveče ali oljarice) na grobovih med zatemnitvenim časom. Luči se morajo brezpogojno ugasniti čim nastopi čas zatemnitve. Prepoved prižiganja in gorenja luči velja za vsa pokopališča na področju mesta Ljubljane. Vsak prestopek se najstrožje kaznuje.
u— Prijatelji ta ljubitelji upodabljajoče umetnosti so tokoj postali pozorni na najnovejše umetnine akad. slikarja Frana Klemenčiča, ki so že nekaj dni razstavljene v izložbi Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Naš priljubljeni mo ster je minulo poletje ustvaril pet odličnih cvetličnih tihožitij, v vsakem pogledu vrednih posebne pozornosti. Poleg značilnega svojstvenega podajanja, ki prihaja dto izraza v pestrem bogastvu barv, se v razstavljenih oljih zrcali globoko poznavsn'e upodablial-ske tehnike. Ogled najnovejših Klemenči-čevih cvetličnih tihožitij toplo priporočamo.
u— O Matičičevi povesti »Petrinka«, ki je bila odlikovana z letošnjo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane, sodi esejist Božidar Borko (»Jutro«, 9. t. m.), da je to »dobra v plemenitem pomenu besede ljudska knjiga, katere zdrava miselnost nam je potrebna kakor kruh, prav v času, ko se na tolikih straneh čuti mor; Ini razkroj družine ... Povest se dogaja v notranjskih hribih in jo odlikujejo mnogi lepi opisi kmečkega življenja šeg in običajev, tako da jo prebere z užitkom tudi bolj izbirčen in razvajen čitatelj. Pisatelj Ivan Matičič je s »Petrinko« ustvaril delo, ki bo še dolgo živelo. Nagrajena povest je izšla v založbi »Vodnikove družbe«. Debite jo z Vodnikovo pratiko 1944 vred za L 25.50 v pisarni Vodnikove družbe, Narodna tiskarna, oziroma v knjigami Tiskovne zadruge, se-lenburgova 3 in v Učiteljski knjigarni, — Frančiškanska 6.
u— »Dlaka« na vratih rožniške cerkve. Prejeli smo: Kot stalen obiskovalec našega Rožnika se sem tudi jaz vedno zanimal, — kakor gospod, ki je prel dnevi poročal o tem v vašem listu — za starodavne podpise na vratih rožniške cerkve- Pri svojih »raziskovanjih« sem odkril še starejše letnice kot je »Thuma 1840«, in sicer 1838, 1831, 1816, 1802. Lepo se opazi tudi: I : K : F : F : M : B : V : A Anno 1796 Die 9 A (avgust!), nekoliko težje, vendar razločno pa je vrezano »Kaiser — 1682«. Torej ni najstarejša vidna »dlaka« stara 104 leta, temveč celih 262 let! Zanimivo, kajne?!
u— H. dekliška meščanska šola bo nadaljevala s poukom 15. t. m. ob 8. uri v prostorih meščanske šole v Zg. š ški. — Upraviteljstvo.
u— V počaščenje spomina svojega prijatelja Franceta Majcena, prvega tajnika Mestne hranilnice v Ljubljani, je poklonil g. ravnatelj Pavle Dereani 200 lir Društvu slepcev. Denar je pri blagajni »Jutra«. Prisrčna hvala!
u— Učite se strojepisja. Praktično znanje, koristno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni teča*'i prično v torek in sredo dne 15. in 16. februarja. Moderna stro-
jepisuica, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni »vod«, Domobranska 15.
u— Ali »te že čuli, da Everest-servis (specialna delavnica) popravlja radio aparate prvovrstno, hitro in po zelo solidnih cenah. Prepričajte se! Everest-servis, Prešernova 44.
u— V podporni sklad ub°žnih otrok pomožne šole so ob prireditvi božičnice darovali: trg. Bonač 100 lir, Gospodanska zveza 30 kg v blagu in 300 lir gotovine, tov. Hribar Dragotin 28 parov nogavic in 5 volnenih jopic, lekarna dr. Kmet 50 lir, trg. Mayer 100 lir, tov. Potnik Srečko fai drug 500 ir, trg. Karel Pretog 200 lir, trg. Sever in drug 100 lir, trg. Schneider & Ve_ rovšek 200 lir, trg. Urbane 50 lir in pra-žarna »2ika« 30 zavitkov čaja in 10 zavitkov acitrona. — Vsem dobrotnikom se upraviteljstvo najlepše zahvaljuje.
Z Gorenjskega
Oberbereichsleiter Otok&r L rumbl je umrl. Koroška je zopet zgubila enega izmed svojih borcev za stvar velike Nemčije, poroča »Kärntner Zeitung«. Na vzhodu je po težki bolezni nenadoma umrl višji področni vodja Otokar Drumbl, ki je bil za zasluge v rarodnoeocialistični stranki odlikovan z zlatim častnim znakom. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za narodncsocialistično gibanje v Lavantin-ski doI:ni in ga je zato minister dr. Goebbels pozval v propagandno ministrstvo. Zadnje čase je služboval na ukrajinskem ozemlju.
S mit na bojišču. Dne 23. decembra L 1. je padel na bojišču 321etnl Rudolf Podobnik iz železne Kaplje. — 18. novembra lani je svinčenka pretrgala nit življenja prostovoljcu na vzhodnem bojišču 201etnemu Titu Gostenčniku iz Lavantinske doline. — N.3 zapadu ;ie padel v zračni bitki 211etni inž. Franc Gregorič, pilot v nekem letalskem krdelu.
Žalna svečanost na brigadnlm vodjo Kutschero. V nedeljo, 13. februarja bo v mestni hiši v Celovcu spominska žalna svečanost za pokojnim nadomesthm gau-leiterjem Koroške Fr. Kutschero. Prireditev bo ob 15. popoldne ter se je bo udeležil gauleiter poleg predstavnikov oblasti in civilnega prebivalstva
Vojna botanika. Ljudska izobraževalnl-ca v Celovcu je priredila pretekle dni predavanje o vlogi botanike v vojni. Predaval je prof. Feliks Wieder z univerze v Gradcu, in Sicer je govoril o pomenu sedanje vojne za rastlinstvo ter o vlogi rastline, ki daje sirovine za vojne potrebščine.
Potresni sunek na Koroškem. V petek ob 7-35 so občutili v Himmelbergu na Koroškem potresni sunek, ki je trajni 4 do 5 sekund. Potresni sunek so zaznali tuli v Celovcu in Beljaku, kjer so ga obču.ili v smeri od juga proti severu. Strokovnjaki sodijo, da gre za potresni sunek tektonskega značaja.
S štajerskega
Sestanek obrtnikov. Pred dnevi je bil na aelovno-političnem uradu v Celju sestanek obrtnikov oblačilne stroke Iz vseh štirih krajevnh skupin. Govoril je oddel-kovni vodja Turnšek o gospodarskem pomenu popravljalnih del in o delovni s'li v obrti. O drugih aktualnih vprašanjih sta govorila potem še vodja Gospodarskega urada Wagner ln inž. Baumgartner.
Vodstvo ženske krajevne skupine v Zla-toiičju na Drovskem polju je prevzela Albertina Dimnikova. Takoj po prevzemu svoje dolžnosti je bil prvi delovni razgovor.
Koncert za Zimsko p°mOč v Oelju. V Nemškem domu v Celju je bil nedavno koncert za Zimsko pomoč. Igrala je godba Hitlerjeve mlad ne ped voüstvom Karta Jessranga. Najprej je povzel besedo štabni vodja Mertznich in pozdravil nav^o-čne, med nj'mi okrožnega vodjo Dorfmei-stra in njegove sodelovce. 2e ob začetku koncerta je bilo zbranih 97-000 mark. Zaradi navdušenja ob igranju stare koračnice 87. celjskega polka pa se je vsota povzpela na 106.000 mark.
Tri prste je izgubil 601etni delavec na žagi Franc Kovačič iz Maribora, ki je z desnico zašel v c rkularko, pri čemer mu je rezilo odrezalo tri prste. Ponesrečenec je bil prepeljan v mariborsko boln'ànico.
Nesreče ln nezgode. Obrstovodja Mha Mulec iz Maribora si je zlomil desno roko. — 691etna viničarjeva žena Jožica Ji'gova je pri delu talco nesrečno pačila na tla, da si je zlomila obe roki. — Po stopnicah Je
padla in M razbila pogačico na kotom 21-letna služkinja Marija Bratec iz Maiibora. — 63letnemu Janezu Korenjaku je kamenin drobec s takšno silo priletel v oko, da je dobil hudo poškodbo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Trsta
Umrii so dne 8. februarja v Trstu 731 et -na Virginija Feriuga, 171etni Angel Pernič, 711etna Elizabeta Mrak č, 721etni Miklavž Adronia, 571etni Stefan Filipi, 581etna Marija Močuk, 931etna Josipina Nedok-Slivar in 861etna Olivija Gayer.
Ljudsko gibanje. Dne 8. februarja je bilo v Trstu 9 rojstev, 17 smrtnih primerov in 2 poroki.
Koprska slikarja razstavljata v Trstu-V tržaški Umetnostni galeriji sta razstavila svoje slike koprska umetnika Hočevar in De Stradi. Njuno razstavo je posetil tudi tržaški župan Pagnini, ki se je mudil v razstavnih prostorih skoraj eno uro.
Z Opčta. Policijska ura na Opčinah je bila po odredbi krajevnega nemškega vojaškega poveljstva izenačena z mestno. Z veljavnostjo od 15. februarja morajo imeti vsi prebivalci Opčin, Ban in Trebč poleg osebne izkaznice še posebno prepoznavno izkaznico, izdano od občinskega zastopstva in opremljeno s podatki o rojstvu, poklicu in bivališču.
Lep uspeh Cirianijevega kvarteta v tržaškem radiu. Odlični goùatai kvartet Ciri/ani je z lepim uspehom izvajal v tržaškem radiu izbrane Mozartove, Beethovnove in Debussyjeve skladbe.
železničar umri v Izvrševanju službene d°lžnost0. 541etni železničar Nikolaj Jaros-si iz Beneventa je umrl v izvrševanju svoje službene dolžnosti. Njegovo truplo so prepeljali v tržaško bolnišnično mrtvašnico.
Nepojasnjen» smrt- V ulici Nizza v Trstu je našel prošlo sredo zvečer nekdo na tleh mrtvega moškega z ranami na glavi in na nogi. Mrtvec je imel pri sebi papirje, iz katerih je bdilo razvidno, kako se piše in kje stanuje. Zdravniška preiskava je dognala, da je moškega najbrže zadela srčna kap.
Dvojčki. Tržaški prefekt je Izročil Brunu Moru nagrado 700 lir ob rojstvu sinov dvojčkov.
Vsak c"-n nezgode. 401etni TiBi Furkin iz Reke se je ponesrečil v tržaškem pristanišču med delom na ribiškem motornem čo^u. Poškodoval si je desneo. 15let-ni T iih Baroni iz ulice Mlin na veter 23 je našel med igro nek naboj- s katerim se je nekaj časa igr^i. Naboj pa se je raz-poč 1 in je ranil dečka na desnici in levi nogi,
Vl°m v tržaško gostilno. V neko gostilno v ulici st Katarine v Trstu so neznani storilci vlomili ter odnesii iz shretmbe nekaj masla, odja, več komserv in obleke, škola Je precejšnja, o vlomilcih pa ni nobenega
sledu.
Iz Gorice
Prepovedano predelovan e masa. G- šk» oblasti objavljajo, da je strogo prepovedano prekajevati meso zaklanih živali. Meso je treba takoj izročiti v predajo, nikakor pa se ne sme predelovati, v klobase in salame.
Smrt na ulici. V goriški ulici Alfieri je policijska patrola ustavila možat, ki se je nekam čudno vedel. Ker se na poziv ni ustavil, temveč je aočel bežati, je patrula uporabila orožje in zadela mehkega v hrbet. Zaradi strela je izkrvavel in umri. Ker nI imel pri sebi nobenih listin, niso megli ugotoviti njegove istovetnosti.
Prijeti dhotapci. V goriški okolici so varnostni organi prijeli 12 oseb, ki so tihotapile molto, riž, slanino ln meso.'Eden izmed tihotapcev je bil oiveden v zapor, ker se je pri, aretaciji Skušal upreti.
Iz Hrvatske
Utrjena ohala Dalmacije. Nemški vojni poiočevalec Gerhard Emskötter je Imel zadnji čas priliko ogledati si obalo vzhodnega Jadrana in poroča, da je vse dalmatinsko nabrežje utrjeno, pri čemer so bila porabljena izkustva, Id so se jih Neme' pridobili na Norveškem ter ob Atlantiku. Milo zimsko podnebje je omogočilo, da so se utrjevalna dela ob dalmatinski obali nadaljevala skoro nepretrgoma. Največje težave je povzročalo r3zstreljevanje skal, ker so morali vojaki Todtove organizacije večkrat vsekati zaklonišča v žive skale. Vse te postojanke so sedaj trdno izgrajene in opremljene za obramtx» ter so v njih na mnogih mestih nameščeni topovi, ki jih je nemška vojska zaplenila besedo-lomnm badoljevskim vojakom.
Beleinica
koledar
Torek, 15. februarja: Favstin ln J o vi ta,
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Noč zmešnjave. Kmo Sloga: Velika nogometna igra. Kino Union: Jurista v zakonu.
DEŽURNE LEKARNE Dane»: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, BaJhovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ture!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 15. februarja ob 16.: Matura. Red B. Sreda, 16. februarja ob 16: Namišljeni bolnik. Premiera Red PrvL Četrtek, 17. februarja ob 16.: NamiHJenJ
bolnik. Red četrtek.
*
V sporedu letošnje dramske sezone bo
zastopan Moliere s tridejansko komedijo »Namišljeni bolnik«. To delo je pogosto igrano in ima za glavnega junaka namišljenega bolnika. Vloga spada med pomembne igralske naloge komične stroke. Igrali bodto: Argana, namišljenega bolnika . J. Kovič, Belino, njegovo drugo ženo -Gabrijelčičeva, Angeliko, hčer Arganovo. Clèantovo ljubico - Verdonikova, Beralda, Arganovega brata - Sever, Clèanta, Ange-likinega ljubimca - Verdonk, Diafoiruoa, zdravnika - Peček, Tomaža Diafoirusa, njegovega sina zaljubljenega v Angel.ko -Nakerst, Purgona, Arganovega zdravntica - Gorinšek, Fleuranta, lekarnarja - Raztresen- Bonnefoia, notarja - Blaž, Toinetto, služkinjo - Kraljeva, Luissono, mlajöo hčer Arganovo, sestro Angeliikino - Svetekwa. Režiser: J. Kovič.
OPERA
Sreda, 16. februarja ob 16.: Melodije «hjä.
Red Sreda Četrtek, 17. februarja ob 16.: Princeska % zmaj. Mladinska opereta Izven. Cene od 28 lir navzdol.
E. d'Albert: »Mrtve oči«. Opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Eweisa in M. Henryaca. Prevel: N. štritof. Pastir - Ba-novec, kosec - M. Dolnióar, pastirček -Barbičeva, Arcesuis - Janko, Myrtocle • Heybalova, Aurelius Galba - Dolničsr, Arsili oe - Polajnarjeva, Marija iz Magdale -Golo bova, Ktesiphar - M. Sancin, Rebecca - Poličevoc, Ruth - španova, Esther - Rain« šakova, Sarah - škerjančeva, bolna žena -Mauserjeva. — Dirigent: S- Hubad. Načrti kostumov: J. Vilfanova.
Premiera Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«. To slovensko delo je na;pbolj znano in največkrat izmed vseh na sporedu. Dejanje se godi za časa francoske okupacije v naših krojih in osvaja s svojo prisrčnostjo in naivnostjo. Glasba je melo-diozna in se opira deloma na domače folklorne motive. V novi uprizoritvi bo dejanje nekoliko dopolnjeno s plesoon, kar m>i bo dalo večjo razgibanost in pestrost. V glavnih p: rti ji ah: Polajnarjeva, Lipušček, Janko, Betetto. Bancvec, Kržetova. Dirigent: Samo Hubad; režiser: E. Frelih. Koreograf: inž. P. Golovin.
Oddajnišfca skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJA NA
TOREK, 15- FEBRUARJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poiofiila v slovnnSčini. 9.00—9.10: Po-ročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, pregici sporeda (slov. in nem.), nato koračnica 12-00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za oddih; igra Radijski orkester, dirigent D. M. Šija-nec. 14.00—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00 do 17.15: Poročiia v nemščini in slovenščini. 17.15—18 00: Dasfc znano ni zelo, gotovo zanimivo bo! 18.45—19.00: Zdravniško predavanje. — Dr. France Debevec: Človek kot duh in snov. 19.00—19.30: Slovenska ljudska od laja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, pregled sporeda. 19.45—20.00: Glasbena medigra. 20.00—20-15: Poročila ▼ nemščini. 20.15—21.00: Slavni glasovi. 21.00 do 22.00; Dunaj pozdi-avlja Ljubljano. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Nekaj napevov za lahko noč.
KULTURNI PREGLED
Šestnajsti letnik »Etnologa«
Nadaljujoč častitljivo trad:cijo slovenskih etnografskih zapiskov in proučevanj, tvori »Etnolog« že šestnajst let znanstveno središče domačega narodopisja. Tudi v sedanjih razmerah je ta časopis ostal med redkimi revialnimi predstavniki slovenske znanosti. Pravkar izišli XVI. letnik glasila Etnografskega muzeja v Ljubljani je uredil dr. Ra jko L o ž a r; 84 strani obsegajoči zvezek, ki daje celoten letnik res ni begat po obeegu, kar je umljivo glede na vojne razmere in naš sedanji kultunr krofl. vendar je tehten po vsebini.
Na orvem mestu pri občuj e razpravo dr. Sergija Vilfana »Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih P'sec je vstaj za svojo stroko stor i to, kar bi že'eli še za druge stroke: na ne posebno preglednem m znanstveno še vedno premalo obdelanem področju našega narodnega blaga si je kot pravni teoretik in zgodovinar ogledal pripovedke in narodno epsko pesem, da bi dognal, kaj nam povedo njihovi pravni motivi Pred Vilfanom se je razgledal po Štrekljevi zbirki pokojni pravni zgodovinar Metod Dolenc, vendar še zdaleč ni izčrpal zanimive tvarine; odkar je dr. Ivan Grafenauer 8 svojimi razpravami o naši narodn-' pesm: pokazal novo metodo in z nje uporabo nove, presenetljive izsledke, so se tudi pravnemu proučevanju narodnega blaga odprle nove možnosti. In dr. Sergij Vilfan se oklepa prav te metode, ki »išče zveze pesniškega motiva s kul turn'mi razmerami okolja«.
V prvem pog'avju svoje razprave obravnava pisec motive ki so v zvezi z državnim in družabnem ustroiem Spričo državnega položaia Slovencev v da'jni preteklost1 ni bile prčako-vati. da bo v narodmh nrnoredkah in pesmih kaj prida gradiva o državi in n'enem ustroju Medtem kc «o predstave o najstareili držam organizaciji pomešane z mitologijo, »e pojavljajo novejše šele v ciklusu pesni Srh motivov o kralju Matjažu, od Kajkavcev posneti oseb-
nosti, ki je postala osrednja oseba slovenskega pesniškega izročila o državi in njenem vodstvu. Kralj Matjaž je postal lik idealnega vladarja, kakor si ga predstavlja slovensko ljudstvo. Starejšo in realnejšo tvarino najdemo v prpoved-ki o knezu Ingu; tu so ohranjeni v pripovedni obliki podatki o slovenskem družabnem ustroju v 8. in 9.stoletju. Ohranjeni so nekateri motiv., ki prčujejo o saracenskem in poznejšem turškem plenjenju na naših tleh. iz mlajrih plast; slovenske ljudske pripovedke omenia pisec motiv s teharskimi kosezi (plenrči). Mnogo pripovedk o socialnem življenju se nanaša na položaj našega kmeta v tlačanski dobi in le-te označuje pisec takole: »Ljudski motiv, o kmečkem tlačanstvu vsebujejo temne spomine na družabni po'ožaj sloven^ega ljudstva Kljub temu pa v ljuckkem izročilu ni čutti moreč"ga pesimizma: na koncu skoraj vedno zmaga dobro nad zlim. pravica nad krivico.«
V drugem poglavju obravnava dr Sergij Vilfan motive iz osebnega in rodbinskega prava. Ti so precej številni in se tičejo ženitnega pra-va. priseljene in dogovorjene otmice. turške ugrabitve deklet, odločitve matere ali očeta o dekletovi možitvi, sklepanja zakona, zakonske zvestobe in nezvestobe ter položaja vdov in sirot; o vsem tem najdeš v narodnem izročilu marsikaj zanimivega. Krajše poglavje ie odmerjeno motivom iz imovinskega in dednega prava, da ;š? pa motivom o zločinu in kazni. Tudi v : pogledu odkrije raziskovalcev pogled preneko značilnost. Pridružuje se mu poglavje . motivi z sodnega postopanja ki razpravo zaključuje. Po vsem tem pregledu je upra v' m ciščev sklep: ker je bil slovenski kme 'e in?'o udeležen pri vodstvu države, pri sodstvu 'in üpravi, se njegova misel n< toliko bavib z -roti v % »rga področja kakor 7 osebnim ž ! rr.Vn Dosamernikov — Tako tudi narodn > izroč'ia samo potrjujejo nehister Cen rrutfsj n*-'cs's naroda, sklepamo mi. N'rnf-a je pr«* v tftn ko» razlage, zakaj t tak državno-»litično ni-'zkuSeo narod tekó atgnre v po-•ične bcie in vsaj delno zlahka naseda de-btwkt	ti (Dolenjska 1943)
Etnografski raz:skovalec dr Fr. K o t n i k je prif.peval razpravo »PreSnec«. Prvotno je to pomenil presen, t. j nekv;,šen kruh, v pre-n es enem pomenu pa se tako imenuje cvetno-ncdeljski snop ali butara Pisec razlaga to ime, prav kakor druge nazive. k< so v zvezi s tema etnografsko zanimivima pojavoma prehaja v drugem pog'aviu k razš rjeno^t: presneca v stari in sedanji dobi. nadaljuje nato s poglavjem o b'agoslovljenem kruhu, ki je dob;l častno mesto na vrhu butare in ga je duhovmk z njo vred blaeos'avljal Upravičena je domneva, m;s!i dr. Kotnik, da nekoč niso uživali b'ago-slovl'enega presneca ?amo kot zdravilen kmh, amnak je ta kruh služil v spomladanskih agrarnih običajih kot simbol >n že'ja po rodovitnosti polja kakor ie tudi ženitovan iski pres-nec povzročal rodovitnost Za to trditev s'eer n: direktn-h dokazov, sklepamo pa lahko po analogiji.
Dr. Ivan Grafenauer je iz sivojih obsežnih in rodovitnih raz'skavanj prispeval pomemben donesek k zgodovini in formala analizi s'ovensVe nanxlne pesmi razravo »Na>važ-neiše ritmične oblike v zgodovini slovenske narodne pesmi« Dvodelna dolga vrstica je najstarejša doslei dor-eg'jiva oblika slovenske narodne pesmi in je — kakor je pisec dekizal v svoj; »Lepi Vidi« — dediščina iz praslovanske dobe; 10 je pisec dognal v konkretnem primeru gorjanskega zagovora, ki je starejši od staronemških inačic in v ohranjeni obliki kontaminiran z 'načico staronemškega izv'ra. Ta zagovor je naša najstarejša narodna pesem, kar jih poznamo. Pisec razpravlja o ritmičnih vrednostih nekaterih drugih pesni"kih oblik, posebej še osmerca. šesterca. dvanajsterca ter dokazuje. da 90 po vsem tem poskočne vrst ce in k:tice mnogo starejše, kakor smo s- dos'ej mis'ili namreč mrderrvz;rane dvodelne do'ge vrtxe Tip čns noskočna k:t;ca kakor io ie Vodnk najpogosteje posnemal (n. m v Il rij* oiivljen). na je po veej verjetnosti najm'ajia la Jt «frajena pod vplivam nfbelunške kitice
Rad'voj Len ček je pisec doneska »Dvoje V žnih obtedij iz leia 185i*. Bik» je * čaaih,
ko so b:!a na Slovenskem zapovrstjo slaba, suha leta. a Evropa je b la izčrpana od vojn. V tem času se je preprost-' človek zopet zatekel k svojim prastarim izročilom, da bi se obvaroval kuge. te skozj tisočletja neločljive sestre vojne in lakote Pisec obravnava s tem v zvezi nastopajoče obredje zaorania. ki v obeh svojih ob' kah priča o starost in pomembnosti naše tradicije, saj so se v njem pokazali prastari elementi ljudskega verovanja.
Zadn'a razprava v tem zvezku je iz peresa dr. Radoslava Hrovatina in se imenuje »Glasbene prvine slovenskih ljudskih nape-vOv«. Je to slovenska obdelava avtareve češke disertacije za dosego doktorata iz glasbene vede Razprava ima prvenstveno metodološki značaj glede na proučevanje s'ovenskega glasbenega folklora in razčlenja posamezne zapise naših narodnih napevov. med njimi nekatere pri nas malo znane zapise, kakor so zlasti ▼ zbirki ČeJkega slikarja :n muzikologa L. Kube. Pisec pa s temi znanstveno temeljito argumentiranimi formalnimi razčlembami dokazuje na materialu slovenskih ljudskih napevov tudi sodobno tezo. da se glasbena téma izpreminja no posamezn:h lastnostih družbene plasti, v kateri je napev nastal Spis dr. Hrovatina je lep donesek k sicer skromni sloven°ki muzikološki literaturi, ki jo pisec — v kolikor se tiče slovenskih narodnih napevov — tudi uporablja in citira. (Ker pisec dosledno rabi glasbeni pojem téma, ki je grškega izvora, v prvotnem srednjem spolu, kar delajo tudi nekateri drugi naši glasbeni pisci, naj opozorimo, da Slovenski pravopis docela v duhu našega jezika pozna samo ženeko obliko téma, téme, saj pri nas tudi besedo drama nihče več ne rabi v srednjem spolu, medtem ko je na primer ▼ nemščni in če?č:n: ohranila izvim-' srednii spol.) — Zvezek zakMučuje*« dva kratka doneska: Ivana Sati i a »5/oi -rnsk, pregovori n reki o vtemenu letin m poljedelstvu« ta Viktorja S11 -ske »Klju^ec*.
Tako je XVI. letaik »Etnologe« potvečen v glavnem slovenski narodni pesmi, k« — nonia nehote — ustreza potrebi današ-
njega človeka, ki se zopet vrača h koreninam ljudskega bitja in žitja, da 6e tam nasika sile za veliko moralno in kulturno krizo človeštva.
Uspešen nastop Janje Baakart«
Sterletove
Po tolikih predstavah »Melodij srca« ni ve6 dvoma, da s je Gregorčeva nova opereta pridobila občinstvo m postala za sedaj najuspešnejša slovenska opereta K uspehu so ji pripomogli poleg odlične opreme in dobro izbrane zasedbe nekateri učinkoviti glasbeni »šlagerji«, ki positajajo počasi popularni, kar je zmeraj znak operetnega uspeha.
Nedeljska predstava »Melodij srea« je b;la posebno zanimiva zaradi nastopa ge. Janje Bauk a rt-Sterletove ▼ glavni ženski vlogi Silve Mirtičeve. Mlada pevka je debuti, rala že pred leti, vendar se je odtlej pevsko in igralsko smotrno 'izpopolnjevala in absolvirala glasbeno akademijo, kjer je imela v rektorju Betet tu skrbnega pevskega učitelja. Tako so se v sedanjem nastopu — pevkinem prvem nastopu v večji vlogi — pokazali očitni uspehi njene umetniike rasti in tehničnega -'zpcpomie-vanja. Öe uvažujemo. da je v vlogi Silve Mirtičeve nastopila zaradi trenutnega poloza'a v gledališču prej. kakor je nameravala, s čimer so se ji skrajšale možnosti novih skušenj m izpopolnitve, tedaj je treba kron isti čno zabeležiti, da se je ga Janja Baukart-Sterietova uveljavila prav uspešno in pokazala, da dobiva z njo naše gledališče prikupno in uporabno so-delavko. Razpolaga z dobro šolanim, čistim, zlasti v višjih legah predomini glasom in tudi v igralskem pogledu je znatno napredovala. Po pravici si lahko obetamo od nje še marsikak nadaljnji in še večji uspeh. Občinstvo je gospo Baukart-Sterletovo nagradilo s prisrčnim aplavzom Preje'a Je tudi številne šopke. — Po'eg «e. Baukartcve je nastopi namesto Čudna Balibar San eia ▼ vlogi tenorja Marjana Bari-HSs. S svojo elegantno pojavo in igro je pripomogel k uspehu mikavne predstave, ki je potekla s razprodanem gledališču,
SPORT
Drobiž po sveta
.(Uspešen nastop jeseniških smučarjev na prvenstva za vzirajnostni tek v Alten-bergu)
Minula nedelja pri nas doma spet ni bila vredna besede — kot športni termin. Razen športnikov zimskega kova, ki imajo zdaj glavno besedo, pa jih nikakor ni na spregled, so ostal', doma tudi nogometaši in tako smo ta del naše poročevalske dolžnosti že tudi opravili s temi vrsticami.
Seveda pa zaradi tega ni bilo prav tako pusto in prazno drugod po svetu, kjer kljub temu :n onemu, ki športu dela slabo reklamo, ne zamudijo nobenega praznika in nedelje, da bi ne ostali zvesti zmerom znova potrjeni ugotovitvi, da je zdrav duh samo v zdravem telesu in je v vojni to oboje še več vredno kakor v mirnih časih.
Toliko za uvod naslednji kroniki v podrobnem!
V	Nemčiji gre prvo mesto nogometu, čeprav so bila glavna tekmovanja vendarle na belih poljanah. Toda sport z žogo je tamkaj tako udomačen, in tako dosleden v izvajanju sporeda, da ga ne smemo zapostaviti tudi sredi najhujše zime.
V	obilici nogometnih priredittev, ki jih je bilo priglašenih za zadnjo nedeljo več kakor sto, omenjamo tukaj samo najpomembnejše:
(mednarodna srečanja): Berlin - Poznanj 7:1, Nürnberg - Fürth - Stuttgart 4:0; »rdeči lovci« — LSV Pütnitz (prvak Pomorjan-ske) 3:2; (prvenstvene tekme): Dresdener SC - Hertha 6:0, Post Augsburg - Bayern (Monakovo) 5:2, Rapid (Dunaj) - Amateure (Steyr) 4:1, Erfurt - Dessau 05 3:2, Schalke 04 - Erkenschwick 1:0, Bamberg -Schweinfurt 2:1 itd.
V	hokeju na ledu je bila odigrana ena prvenstvena tekma, v kateri je moštvo Kö-nigsberga zmagalo nad dobrim nasprotnikom iz Prage z 1:0. V prijateljskih dvobojih so bili zabeleženi še naslednji izidi na ledu: Berlin - Köln (v dveh tekmah) 9:2 in 13:3 Riessersee- - Düsseldorf (v Monako-vem) 2:0.
Zelo dobro plavalno prireditev so uprizorili v Hamburgu v znamenju dvoboja med klubom Undine (Magdeburg) in reprezentanco Hamburga, ki je tudi zmagala s 30 točkami naskoka. Nekatere znamke s tega srečanja: (med ženskami): 200 m hrbtno Westheile 2:49.9 (nov nemški rekord!), 100 metrov prosto Stein 1:15, 200 m prsno Eie-land 3:02.2; (med moškimi) : 100 m in 200 m prosto Lehman (Hamburg) 1:02.2 ln 2:25 Ltd.
Prav poseben športni dogodek beleži ne- i deljska kronika iz Altenberga, velikega I smučarskega središča, ki je letos pozorišče najvažnejših prireditev letošnje sezone. To nedeljo je bil tamkaj izveden prvenstveni vzirajnostni tek na 40 km (namesto nekdanjega smučarskega maratona na 50 km), pri katerem so med 46 udeleženci za najtežje smučarske naslove nastopili tudi štirje znani smučarji z Jesenic. Prvič v zgodovini nemškega športnega smučarstva se je zgo-
KINO MATICA	Telefon 22-41
Theo Lingen kot režiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni muzìkalnì komediji s petjem
NOČ ZMEŠttJAVB
V ostalih vlogah popularna Marte
Hareil in Gustav Fröhlich Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Nov Bavariafilm, ki si bo osvojil srca našega občinstva — visoka pesem našemu športu:
VeHka nogometna igra
Film, poln dramatskih pripetljajev, ne bo navdušil samo naše nogometaše, marveč slehernega tudi Izredno presenetil! — V glavnih vlogah: Gustav Knuth, René Deltgen, Maria Andergast in najboljši predstavniki nemškega nogometa Predstave ob 15. in 17. uri: v nedeljo ob 10.. 13.30, 15.30 in 17.30 uri
KINO CNION	Telefon 22-21
Do tragikomičnih zapletljajev pride v zakonu, ko se vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvršujeta odvetniški poklic ...
JURIST A V ZAKONU
Magda Schneider, Wolf Albach Ketty, Hans Ofden, Oskar Sima Predstave ob delavnikih ob: 15.30 in 17.30 url
dlfc» leto«, da Je tadl ta prvenstveni naslov dobil Isti tekmovalec kakor v teku na 18 kilometrov, in sicer V in cene Dematz iz južne Tirolske, Id je presmučal progo v 3:16:35. Njegov najnevarnejši tekmec, kl je v prvi tretjini proge celo vodil in pozneje do 32 km zaostal sa 2 minuti, potem pa spet ymftfij&ati razliko na dobro minuto, Id je ostala precej nespremenjena tudi na cilju, je Ml Jeseničan Knific na drugem mestu s časom 3:17:51. Šele tretje plasirani je bil oiji nemški rojak, Mittelmeyer lz Inomosta, ki pa Je ta prvima dvema zaostal za več kakor 10 minut, na četrto mesto pa je spet prijel Gorenjec, in sicer Razlnger z Jesenic. Proga ni bila lahka in napori ne premajhni, saj Je na cilj prispelo samo 28 tekmovalcev, torej pičlih 60 odstotkov.
Švicarji so zadnjo nedeljo opravili tri četrtine četrtfinalov za pokalno prvenstvo v nogometu, v katerih se je posebno izkazala enajstorica Lausanna, ki je obenem najboljša v prvenstvu, medtem ko je v hokeju na ledu sestava iz Davosa dobila še eno partijo in si tako bržkone dokončno osvojila naslov drž. prvaka za sezono. Seveda je bila na sporedu tudi cela vrsta smučarskih tekem, ki pa so ostale bolj ali manj krajevnega pomena, tembolj, ker so bili najboljši švicarski smučarji še zmerom gostje na švedskem. O njihovem nastopu tamkaj pišemo niže še nekaj več!
V Ornsköisviku na švedskem je bilo v četrtek na sporedu tekmovanje štafeta na 4X10 km v okvirju švedsko - švicarskega smučarskega dvoboja. Švedi so to pot Švicarje dobesedno pregazill. Vseh pet švedskih štafet je igraje premagalo edino švicarsko moštvo. Zmagala je štafeta Westerbönen (1:54:52), za njo pa so prišle na cilj še štiri tekmujoče domače štafete, zadnja s časom 1:59:35. Potem šele se je mogla
plasirati Švica v času nad 2 uri. Za Svlco so
star tali: Freiburghaus, Schoch, Zimmermann in Weller. V nedeljo je bJ dvoboj zaključen s ponovnim srečanjem v slalomu. Po čudnem naključju se je to pot sreča zmage nasmehnila baš obratno kakor prvič; med ženskami so zmagale Švicarke, nad moškimi pa domačini. Pri slednjih je predvsem odpovedal velki švicarski favorit Molitor, ki je z nesrečnim padcem daleč zaostal za najboljšimi-	t
Po večmesečnem odmoru so oni dan v Kodanju spet nastopiü Izbrani danski plavalci. Tilda Jörgensen je zmagala na 100 m hrbtno z 1:16 pred B. O. Petersonovo (1:19,2). K rsten Ove Petersen pa je bila prva na 100 m prosto z l:0š,S. Inge Soren-sen pa je bila najboljša na 200 m prsno s časom 3:03,8. Med moškimi sta se uveljavila Ole Lytthans na 100 m prosto z 1:03.8, Borge Bäth pa na 100 m hrbtno z 1:14.6. Alle Hellström in Jacobsen John sta Imela hudo borbo na 400 m prosto. Zmagal je prvi z 5:21,1.
Hrvatski boksarji, ki so pred dobilm tednom dni gostovali na Slovaškem ter v meddržavnem dvoboju rešili častni remis (8:8), so se na povratku domov ustavili v Stocke-rau pri Dunaju, kjer so se pomerili z du-najsk'mi bolisači. Hrvati so zmagali-v dveh srečanjih, v enem so bili poraženi, zadnji dvoboj pa se je končal neodločeno.
V Helsinkih je umrl te dni v starosti 42 let svetovnoznani finski rokoborec Kustaa P'hlajamäki na posledicah operacije slepiča Pihlajamäki je bil eden najboljših rokoborcev sveta. Na olimpijskih igrah je prejel dve zlati kolajni, enkrat pa srebrno. Devetkrat si je priboril evropsko prvenstvo, 28 krat (!) pa je bil finski prvak, še lani jeseni je nastopil v meddržavnem dvoboju proti švedski in je bil sploh iskan nasprotnik po vsem rokoborskem svetu.
vi: »Opazoval sem a 13palčnim refrakter-jem napravo Jupitra in Saiurna. Proti 23. sem zapri kupolo tn sem hotel v posteljo. Tedaj me je obšla misel, da bi s svoj.m prizmatskton daljnogledom velarle še pogledal po vzhodnem nebu. In tam je zbudila pod Jupitrom mojo poeo.nost skupina štirih zvezd pri zvezùi 5 v Raku. V njeni sredini je bilo nekaj meglenega. Meglenica v tem predelu mi m bLa znana, zalo 92m pogledai v zvezdni a*, Lant, pa nisem tam ničesar našel. Ker je bil prizmatski da jno. gl ed vseeno prešibak, da bi ugotovil, ab gre za meglenico sCi zvezrlno k pico, sem postavil na prosto hitro svoj kratki gpaJčni reflektor in ta mi je takoj pokazal
okroglo meglico s svetlim jedrom v
sredini - tipično podobo repatice...
To odkritje ni bilo povsem sJučrjno, kakor bi si lahko mislil', temveč je bJo uspeh vztrajnega iskanj"".«
Morda" bo 1. 1944. za lovce na repatice ugodnejše nego pjeteklo loto, ki je prinesk» le skromen plen.
Ta mesec odlikuje nebo v zgodnji noči v ostalem sijaj treh leske :ajoč;h se p.emi&tic. Maria, Jupitra in Saturn?.. Posebno Jupiter v bližini Regula v Levu je tako opozoiljiv, da moia pritegniti oko nase. Mart se,zelo hitro oddaljuje od Zemlje, zaradi česar njegova svetlobnost nazaduje, "a,tura se prikazuje človeku, ki ga opaauj« skrasi daljnogled, s široko odprtino svojega obroča, in je po svojem ugodnrm položaju na nebu prelep objekt, ki se ga oko ne more nasititi. Čudež njegovega prosto krožečega obroča s tremi temnimi delilnimi črtami '.n igra. njegovih mnogih mesecev, kj obiki-o-žajo to premični!co z vsemi megoč mi sve-tlobnostmi in položaj'., ti prožita pogled, ki ga ne boš tako kmalu pozähl če si ga imel srečo uživati,
Med Pripjetom in Berezina
»Kölnische Zeitung« od 29. januarja 1944 objavlja n:slednji članek:
Znanstveno zanimivo, čeprav drugače malo privlačno je področje, ki se že več tednov pojavlja v vojnh poročilih vrhovnega povelj ništ va nemške vojske. To je prostor med' Pripjetom in Berezino, eno naj-prostranejših močvirij na svetu. Tod okrog je vse polno barij, st.rih voda in močvirij, ki so svetovno znana kot Pripjetska ali Rokiteoska močvirja. Kraj, k er je Napoleon doživel svoj zgodovinski poraz na povratku iz Rusije, leži severno od močvirnatega sveta ob zgornjem teku Berezine. Tamk: j je 105 let poprej tudi šved&ki kralj Karei XII. prekoračil Berezino na svojem zmagovitem pohodu skoraj na istem mestu. V obeh primerih sta se vojski Karla xn, in Napoleona Bonaparta izognili južnejše ležeče glavne ceste med Pripjetom in Berezino. Poljska in Litovska ter Moskovska Rusija so si ves čas iz strateških vzrokov prizadevale, da ohranijo neskončna močvirja in puščavo teh krajev v kolikor mogoče prvotni obliki. Za to ohranitev so bili merodajni pač str:teški razlogi. Vselej so za primer vojne računal: s številnimi ovirami, ki jih nudi v tej deželi sovražniku narava sama. Le deloma je res-n čna vest, da so bili v teh krajih v 18. in 19. stoletju zgr jeni nekateri prekopi, ki so omogočali splavijanj e lesa po rekah, ki so vezale na ta način Dnjeper, Dvino in Njemen. Z osuševanjem močvirij so sčasoma izboljšali na tem področju kakšnih 2000 ha sveta, kar je pa naravnost malenkosten uspeh v primeri z razsežnimi močvirnatimi predeli v teh krajih.
Literatura, ki obravnava to področje, polno pragozdov in barij, na katerih uspeva samo ločje, pripoveduje, da živi tu okrog ■vse polno žlvoJK, ki so drugod že Izumita. Tukaj se še vedno domačega počuti bizon, pa tudi les, da sploh ne govorimo o volkovi medvedih, risih in bobrih, katerih kar
mrgoli. Svetovna in sedanja vojna sta število imenovanih živali seveda močno skrčili ter v tem pogledu pokaz.li, da prinaša tudi vojna neke civllizatorične vplive v divjino. Tudi nekatere nove ceste so bile zgrajene na tem močvirnatem svetu in celo nekaj železnic. Navzlic temu pa je seveda ostalo vse več all manj pri starem, krjti spomladi nastopajo v teh krajih ogromne poplave. C eia področja ozemlja se ob tej priliki spremene v jezera, po katerih je mogoče prehajati samo s čolni. Svoje čase so rasli ted okrog ogromni gozdovi, katere pa so začeli izsekavati, kar je primoralo domače kmete, da so se izseljevali v Sibirijo ali pa v oddaljena industrijska mesta. Na ta. načn je nastala svojevrstna podoba ljudske preobrazbe, poseo-no na področju od Brest«, do Finska in od Mozirja do Rečice. To področje meri v ši-r.no 500 km in je torej dokaj razsežno.
Etnografi so okrog začetka našega stoletja začeli propagirati tezo. da je to velikansko področje, sestoječe iz močvirnatega, peščenega in pogozdenega sveta domnevna pr-domovina vzhodnih, pa tudi dru-g.h Slovanov. Ta hipoteza prevladuje še danes, ima pa tudi marsikaj za sebe. Od tod so se začeli Slovani po 5. stoletju Izseljevati v vse smeri, deloma iz lastne pobude, k kor tudi na pobudo rodov, ki so potrebovali in iskali delovnih moči. V konkretnih primerih pa je treba upoštevati dejstvo, da se v južnem odseku današnje Bele Rusije pojavljajo mnoga imena, ki niše slovanskega izvora. Iz tega sklep: jo nekateri, da niso mogli biti Slovani prapre-bivalci teh krajev, oziroma, da vsaj niso živeli brez primesi drugih ljudstev. Nasprotno pa obete je znaki, ki govorijo za to, da se Je praelovanstvo prav na tem področju izoblikovalo in sicer s pomočjo križanja najrazličnejših plemen. Za to tezo govore tudi razni rasni elementi, manj pa jez.kcvni.
J3že Jerše 65 letnik
Danes praznuje 851etnioo svojega življenja g. Jože Jerše, sodni nadpaznik v pokoju. Naš jubilant, ki je že dolga leta naročnik »Slovenskega Naroda«, se je rodil v Krumperšfcem mlinu v Dolu pri Domžalah. Njegovo življenja je bkj vseskozi delovno ji polno dogodkov.
Lov na komete
Kratko pred koncem preteklega leta so sporočili odkritje nove repatice. Rumur.ski ljubitelj astronomije Daimaca je v ozvezdju Vodnarja odkril meglen objekt sedme do osme zvez Ine velikosti, ki se je gibal počasi proti ozvezdju Pegaaa. Ugotovil je, da gre za repatico. ki se pa na žalost ni razvila do meje vidnosti za neoboreženo cko. Ostala je teleskopska zvezdica in tako večini človeštva, nevidna.
Kako sploh odkrivajo repatice?
Iskanje teh nebesnih teles je amaterstvo, sport, ki se mu posvečajo le malokateri astronomi, po večini ljubitelji; med njimi pa so nekateri specialisti, ki so imoli kot lovci na komete velike uspehe. Za takšno delo je treba mnogo časa, mnogo potrpežljivosti ki vztrajnosti. Z močn:m daäjiogle-dom je treba raziskovati zapaino nebo zvečer po sončnem zatonu ali pa vshcdno nebo zjutraj pred sončnim vzhodom. Ce opazi lovec na komete prt svojem s stematskem iskanju megttčasto nebesno telo, mora naj- j
prvo po zvezdni karti ali po zvezdnih seznamih dognati, da li ne gre za kakšno znano meglenico. Včasih preidejo meseci in tudi leta, pre len odkrije nekaj, kar je podobno repatici in ne kakšni mcgleiüci v seznamu. Po lastni poti. ki jo opisuje novo tedo na nebesnem svodu, mora prekontro-1 irati njegovo repatično naravo. Ce gre res za repatico, tedaj sporoči mož svojo najdbo ves radosten kakšni zvezdami — ki tedaj se dogodi nerellK), da ga je že
kdo drug prehitel za nekoliko ur
in sporočil zvezdami odkritje nove repatice. Za oc'krLtelja pa velia seveda tisti, ki je hitrejši. Gmotne koristi od lova na repatice človek gotovo nima, prej škodo — vsekafko pa se marsikdo zadovolji s počastitvijo, Iti mu jo izkažejo s tem, da dobi nova repa-tica njegovo ime.
Na kakšen način pride človek do uspelega odkritja, paka&mo po poročilu k^n.gsber-škega astronoma Fodtkeja, ki mu je bila sreča 11. decembra 1942 mila. F ed tke pra-
i ' .
viv''-^ ffišil
V Ljubljani se je izučil ščetarstva in je nato kot mlad pomočnik delal v Celovcu. Leobnu, Monakovem, na Solnograikem, Tirolskem, Češkem in Ogrskem. Vojake je služil pri »kranjskih Janezih« na Dunaju, zadnji dve leti pa v Ljubljani. Po odsluženem vojakom roku je nastopil na ljubljanskem Gradu službo pomožnega paznika, kjer je služboval sedem let. Iz te dobe ve povedati mare katero zanimivo zgodbo. Spominja se tudi nekaterih nevarnih zločincev, kj 90 bili v Gradu zaprti Pozneje je napredoval in bil postavljen za paznika v jetnišnici ra Zabjaku. Tam jc ob času potresa leta 1895. real življenje kaznjencem in je bil za svojo prisebnost in odločnost odlikovan z zaslužnim križcem. V službi jetni&ega paznika je zdržal g. Jerše polnih 40 let nakar šele je stopil v zasluženi pokoj. — Jubilantu iz vsega srca čestitamo in mu želimo, da bi zdrav in zadovoljen preživlja! jesen svojega življenja.
Iz Logatca
Umrli so v januarju v fari Gornji Logatec tile farmi: Justina Korenč, h Sna po-sestnlca v Žibršah; Josip Rus. posestnik in tr-govec v Gornjem Logatcu 73; Janez Logar, sin pcsestn:ka v Gornji vas ; užitkar Janez Godina, posestnica Neža Nagode in h šar Janez Rupnik, vsi iz Goren e v si. V fari Hotedršica je umrl pretekli mesec samo užitkar Janez Habjan.
Državno cesto na ovinku pri Tollazzlju v Dolenjem Logatcu že več mesecev popravljajo. Sedaj se dela bhžajo kraju. Cesta bo znatno širša in preglednejša. Tudi zunanje lice kraja bo g tem nuvego pridobilo.
Mati oglasi
Službe išče
!
i mdni ni», uro m trg. t«*L jem. ie!i prakticirati v pisarni ali trgovini. Ponudbe na ogl. o.;d Jutra pod »PreiiikauU tic	3505-1
fjrit' raji
2ELEZNINAR t daljS« prakso ee sprejme. Ponuabe na ogl. oid. Jutra.	3473-la
MATEMATIKA,
diplomiranega, išscmo ia več tu na teden. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3518-1» POŠTENO DEKLE
ki taa dob-o kuhati in r». lame vsa hifc» deia. kaior pfaio6 T trgovini, epreJme S-(Ha-neka družina. Ks-sIjv v
ogl. edd. Ju-..-». 8506-1» rosrRr-žNico
Hl.m OL prjpoMrf «Ji riorv!-dr.e. Pisarna, Staiia.' trr 25-1, ob 9. ari.	. 3517-1»
DEKLE k 2 ct-okoma sa Jlfcrat ie-df-nčko popoldne. »premem. Narftr* r ogl. odd. Jutre.
POSTREŽNICO
ts 2-kret tedenske fnpoMr.e, išf-?m ia K f V! jeva. NafloT r <5g!. odd. J t; tra. 85(<4-!a
AVTOM EHANIčNi obrti bi se rad izu&i. Na-slov t os'. «Kid. Jutra.
5497-44
sestila,
Richter-Prätrisioo	1839. prodam. Naslov t	oßi. fcdd. Jutra.	J5£B-6
harmoniko.
moderno, klavirsko^ »»od-no prodan*. 120 basov, i registrov. Se »tari materija). Gostila«, Vodnikova cesta 17.	$496-6
VALVASOR, JT. izd»;». 4 ko i ige, wo-dam. Našlo» * ogl. odd Jutra.	i
PRODAM 8 dve prevleki f» Maaoe, 1 pievleko za pernico (češko buro). damfko volnen» obleko, dvoje aio-5kih »pod njih hlač, dve beli brisači. Vse predvojno btago ki le pisricJaC rabljeno. (Som, Hrenova ulica >9. dvoriJče. 3516-6
RADIO APARAT 4+1, otrv «adnf: mode», riaat. Ogled od 12. do 2. pop. X«4ov ▼ ®gl. o&J, Jutra.
3510-6
VOLNO SM TRNA
5.40 kg, prodam. Slom?*«»! 7-n, levo,	Si?0-5
RHODE ISLAND felina olir. L/^fcorn. pr»-oo®, Naelw v ogi, odd. Jetra.	3500^5
ELEKTROMOTOR 6 k», reb-aft. popolnoma a», prt, prodam. Florijangka »M.
sam-e
Kupim
ŠIVALNE STROJE, pogrezijive. kupimo in pls-čamo najvišje drevne cene. Trgovina Ogled, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
3210-7
KOLO.
darnsko »Ii	kupim.
Ponudbe na o«!, odd. Ja tra pod »Kolo«. )l2>-7
OVČJO VOLNO, striženo. kroiaSke. pletilj-ske in Siviliske odrezke ku-puie vsaito množino »Jugo-volna«. Cinl-Metodova 43 (prei Tyrìeva), nasproti sv. Kriltofa.	3081-7
STEKLENICE
razne vrste, fcupujemo.
Dobro plačamo I Na Vaso željo ] h prevzemamo na lomu B Guštin, Vodnikov trg št. 2 J 31S-M
ŠIVALNE STROJE, pogrezljive, kakor tudi * dolgim čolničkom, kupimo. Plačamo najvišje dnevnr cene. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3, vhod skoz vežo.	3209-7
SREBRNE PREDMETE, srebrn denar in druge dragocenosti kup.m. Plačam takoj najvišjo ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srebro«.	3515-7
PARNI KOTEL do 5 ata., kupim, FlonlanA». 30-1.	ssre-t
OTROŠKI VOZIČEK šponnl, lep. predvojni, kup« takoj, ponuibe ca ogl. oid. Jut:» pad »Takoj 5U7«.
«J07-7
Sobooddci
OPREMLJENO SOBO 0'idiin lakoj. Kaaio* » os?.. odd. Jutra.	8600-i
ebbbi
OPKEMJENO SOBO tadaetaje tadl «meo porrti»
v sob:, i?5« gospo iifcna. P!*. iva dobro rab'm trajno, —r
H-enova 17, pritfiSje, pri pi-t-pij Trapežnik. 3313-23*
ZLATA KNJIGA
dekieta m iene — edift stvena — s poučno vsebino, islde konec It-bruurja. — P ednaročilct sprejema: Potovalni ura«! na Gocposvetsti ßesti 3-, Servis Biro, Selenburgcr va ul. 4; Samo&ilo-b*, R.xqs££ e, 10. leve
rasa»
LÀSTN'K!
G LASO VIR JE? Poslužujte se moj« t*' lefonske 8t- 39 23. ki Jr v novera, ravnokar im-i&em imeniku. Uglsi» valeč glasovirjev Ju àsek — Zrinjskega 1-U. LJUb ljana,	J-33T-3S
ROKAVICO, rjavo, usnjeno, »tre frg»:-biia od Praiakove. Puha»' i s ve do Piskaria. Prosim, naj ie vrne t	odd
Jutra.	J4J4J7
LISTNICO u «-D izkazniw te vrtna* nico ta ie* biok glae.-čo c-na Fornai Wlma. dijakin> oblačilne karte in Vi lir — sem izgubila v nedeljo, 1? t. m. oopolclnc v timm^jrt^ vorn proti remi», Poèten'.A, najditelja prosta ds vrtJ6 Ikl ni«? na poiicijiko «Sratr/.co t Šiški.	6312-37
ČRNO ROKAVICO pleteno x vzorčkom, tm fe gabila v soboto t* t. tn. tv» fer. v bližini kolodvor. — Najdit.'i's, prosim, n».j jo od da v spravi Jutra. SJU-S?

j-
f
Mnogo prezgodaj nas je zapustila nasa nadvse ljubljena, najboljša. zlata mamica, gospa
Marija Kompoš
vdova upokojenca drž. železnic
Pogreb naše nenadomestljive, nepozabne mamice bo v torek, dne 15. t_ m, ob %3. uri popoldne z zal — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv Križu.
Sv. m afa zadušnica za blago-pokojno bo v torek, dne 22. t. m-ob 7. url zjutraj v cerkvi sv. Petra pri glavnem oltarju.
Ljubljana, Kragujevac. dne 13. februarja 1944.
Neutolažljivi:
IVAN, MAKS, sinova
IDA poroč. ILJAŠ, BRIGITA,
MAIMETA por. OMAN. hčerke
in ostalo sorodstvo

Harry Hoff:	30
ZLATA PIJANOST
Kriminalni roman
»Oh — gromska strels lt. je vsäfliknll Braun- »Saj sem si mislil, eden izmed bratov Salvadorjev! S tem smo storili velik korak naprej. Torej sta se bila vendarle znova obrnila semkaj. Ker je Tomaž po tem takem mrtev, bo treba tod okrog iskati Bonifac ja. Nedvomno je ta tisti, ki je okradel trgovca Jonasa. O tem zdaj niči malo ne dvomim.«
»Res ne?« je Orechas začudeno vprašal.
»Kdo drug naj bi tu segal po tuj h živilih, in še n; tak na^in?« je pc jasni! komi-Bar. »Samo Bon faci o. Za dne se tu ne sme pdkazati, zato mora uganjati svoje grùo-bije ponoči. Na lov mu ne kaže hoditi, ker bi ga streljanje izdalo, in tako mora =»ku-S:ti, da se drugače preživi.«
»A kaj sploh hoče tu?« je vprašal Orechas.
a Kar moči lahko, to je s tatvino, skuša pr ti do zlata, ki sta bila z bratom preJena, da bi si ga nabr: la z delom. Pri Pei-xotu se mu je že obneslo.«
»In umor Emil a Barreta bi spadal po vaš:h mislih takisto na rovaš tega človeka?«
»Nemara d"?. Storiti moramo vae. da do-
bimo lopova, ki se očitno klati po pragozdu, v roke.«
»Torej zatrdno mislite, da se Se mudi v soseščni?«
»Da. Prepričan sem. Gotovo se bo v prihodnjih mesečnih nočeh spet odpravljaj na rop. Treba je torej le paziti in povsod korenit» stražfti. še danes opozorim na to vse iek:lce zlata. Dobiti pri njih tako in tako ni več bogvekaj, odkar so na moje priporočilo spravili zlato v banko. Bonifacio Salvador bo dož vel čudež «
»Po tem tak am ste si v svesti uspeha, Braun !«
»Tak» je, gospod major!«
»Torej dobro — če je tafco, ukrenite, k2r se vam adi potrebno. Sam sem radoveden. kaj se bo pokazalo na koncu.«
»Prijetje Bonifacija Salvadorja, gospod major!«
Kake štiri kilometre severovzhodno od Serre Ouro so ždeli sredi pragozda štirje možje okrog ognja, fc so ga kurili z namenom, (Ja bi njegov dim odg~njal mrčes.
Bili so trije belci in en Indijanec.
Eden izmed belcev je bil Bonifacio Salvador.
Ne samo on, ampak tudi ostala dva sta bila v"deti razbojnika. Ta vtis je zbujaio posebno divje strnlšče, ki jim je obd ialo obraze. Val trije so bili že na oko zanemar-
jeni in propadli. Salvadorjevima tovarišema je obleka v cunjah irsela od telesa. Poleg njiju je ležala njuna »prtljaga«, dve vreči iz šoternih platen, ki sta ju nosila na ramah in v katerih je b la le še šara brez vrednosti. Obema je utegnilo biti okrog trideset let, a z: radi" naporov, ki sta jih l2la prebila v zadnjih teinih, sta b la videti dokaj starejša. Oba sta bila shujšana do kosti in bolj podobna str~hovom kakor ljudem.
»Da, da-« se je zarežal Bonifacio, »vem, da sta s5 zamišljala vho reč lažjo. Toda nekaj tednov po pr: gozdu, ko si moraš časih vsak seženj poti sam utreti, je vse kaj drugega kot iaprehod Boga zahvalita, da sta vebče še živa.«
»In še za to sva dolžnika samo Indijancu,« je menil m"njži izmed dvojice ter se prijazno ozrl po ilavi rjavi postavi, ki se je ukvarjala z ognjem. »Da nismo pred tremi dnevi srečali njega, bd bih najbrže prav talco klavrno poginili, kakor tovariša, ki sta z nami vred kreni a na pot in ki je eden izmed n^iju umri od iznemoglo-sti, eden pa, ker ga je pičila kača.«
»štirje ste se torej odpravili iskat Serro Ouro?«
»Da. In zdaj nama poveš, da vobče nima sm'sla hodti tja?«
»Le poskusita! Stavim, da vaju že čez pol ure izženejo.«
Zdaj ae je oglasil tret'1, ki K mu oči le-
Seturilileiler • Urejuje: Davoruj Bavljon «•» Fttr das
Žale globoko v jamah in dajale njegovemu bledemu, nekam sprhnelemu obličju grozljivo čuden izraz: »Pa sem še mlsiU, da nam n hče več n'č ne more, ko bomo tam'«
Tovariš je naglo dodal: »Kdo n ju ima pravico izganjati? Kaj nisva svobodna človeka? K:o si lasti to oblast?«
»Ta nekdo je zale upnik ozemlja.. Barreto po imenu,« mu je odgovoril Bonifacio. »S m» tiste ljudi pripušča, ki iih sam izbere.«
»Ha, ha! Tedaj je treba spraviti tega človeka g poti!« Morilska strast in ropa-žoljmoet sta zasršala manjšemu iz oči. Bonifacio ga je vpr. éujoèe pogledal.
»Odkod prav za prav prihajata?«
»Odkod prihajava? Kaj ti je treba vede-r? Nu, zastran mene. Tebi se lahko zau-p:«v&, saj si menda sam izobčenec.«
»Uganil si, dragec, že nekaj dni je tako. Zato taji upam, da se bomo razumeli.«
Manj&i je mirnedušno nadaljeval: »Jaz sem Francisco ln sem s temle, k: mu je ime Mariano, pred štirinajstimi tedni pobegnil iz jetniišnice v P:<ràju, kjer bi b la morala odsedeti še štiri leta. Pobeg nama je bil zelo olajšan. Celo oder so bili posta-Vii ob poslopju — zaradi popravil. S plli-co sem prepiiil rešetko — a kaj bi ti vse tak» na drobno pripovedoval. Skratk: : ie-kje sva slišala nekaj zvoniti o Serri Ouro. Sklenila sv a- da se tako' odpraviva tja; xato sva se rd nj |a za kurjač» in plula
po Riu X'ngu navzgor, cokler n smo pri« š/Li do znanih brzic, kjer je vožnje konec. Odtod sva potem nastopila pohod po pragozdu. Tu sta se nam pri neki indijanski vasi pridružila ona dva, ki sta pr haj la z druge strani, a sta takisto hotel« semkaj. Enega izmed njiju, šibkega človečka, ki ga ;e tudi kmalu pobr lo, so kot bivšega bančnega uradnika zasledovali rad" poneverbe, tako da se v svojem kraju ni smel več p:-kazati. Drugi je bil tih ln molčečen fant, od kateregi nisva mogla nikoli zanesljivo zvedeti, kako je z njim. — Nu pa f? Kaj nama imaš povedati?«
»Ne mnogo,« je Bon facio odvrnil. ?-S svojim bratom Tomažem sem b i docela pravilno, to je, z dovot emiemi zakupnika Barrett«, prišel v Serro Ouro, da bi tam z drugimi vred kopal zlato. Potem pa se naju je nekega dne gospoi Barreto navfTčai in naju je dal kratkim potem odprav ti.« »Pa nista šla?«
»Zaprli so n "ju v volovsko t elego in r.a-ju odpeljali. Nama seveda to ni bilo všeč. Posrečilo se nama je, da sva se ponoči rešila in premagala stražo, na kar sva se od-pr-vila sem nazaj.«
sPa ke je tvoj brat? Ne viefm ga.< »Imei je smolo, kača ga je uklala. Moral sem ga zapustiti, ker mu ni b lo več pomosi. Zdaj sem sam.«
»In zaikaj sta se vrnila? ZrJij. ko se niti v mes+M ne hi «mela več pokazati!«
Konsortium »Jutro« als Verla« - Za
— Fttr dea
Konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virati t. - Ftlr »Narodna tiskarna AU.« ato Druckstelle - £a »Naroda« tUkarno d d.« kffff
Za toMntal oddelek odgovarja: UaUair VoUftft