Literarna zgodovina narodnega gospodarstva. Izbranl eseji. Spisal F. L. T u m ». Starl rek. (Dalje.) Aristotel je nastopil kot prvi objektivni mislec. Pač je priznal, da je mogoče spoznati immanentne svrhe in smotre samo potom etične dedukeije, ali drugače je bila njegova metoda historično-induktivna: razvoj je mogoče spoznati kot tak samo po historieni metodi. Dedukcija sklepa iz splošnosti na posamezne slučaje, kakor matematika in logika, indukcija nasprotno. Namen države je dan po njeni ideji. Ta je starejša kot država in starejša kot njeni elementi. Ljudje so qpt!<m nohuxa Łya, po naturi politiška bitja in tako je tudi država tak <pv<TŁi in je v6fit$, prostovoljna človeška združitev samo v toliko, kolikor je dano na prosto človeški volji, da si zbira sredstva v dosego tega namena. Aristotel je tako t prvi vrsti individualist. Zavrača načeloma gospodarski komuaizem in komunizem žensk. Priratna lastnina je vkoreninjena pregloboko v človeški naravi, in karje socialnega zla, ne odgovarja zanj ta sistem, ampak nepopolnost naše narave in nedostatki raznib javnih naprav. Iz svojega individualistižnega stališčaje torej tudi proti demokraciji, ker postavlja ta pravičnost na enakost individuov, a prezre ravno tako dejansko neenakost bitij kakor etično načelo, da enako ni pravičnost za neenake. Enakost ne obstoji samo v enakosti po številu, v aritmetični enakosti, ampak tudi v geometrični, t. j. v klasifikaciji graduelno neenakih v posebne skupine ali razrede. Seveda uam podaja v svoji ^Politiki" tudi Aristotel utopieen opis idealne države. In iz tega moremo še najbolj izpoznati tista njegova naziranja, ki stoje v neposredni zrezi z našo nalogo. 0 politiško koristnem in potrebnem se posvetujejo, sklepajo in sodijo meščani, ali ta praviea parlamentiranja, magistrature in judikature pripada samo izbranem delu meščanstva. ki žive samo za državo in posvečajo vse svoje delo samo državni ideji. Zato so od te pravice izključeni vsi direktno materialno služeči stanovi, kakor poljedelci, obrtniki in umetniki. To pridobivanje imenuje umetno, krematistično, ker služi denar, medtem ko imenuje naravno pridobivanje ekonomiko, k čemer prišteva lov, ribarstvo, živinorejo in poljedelstvo; način, kako ukazuje gospodar iiad svojimi sužnji, podporo žeue v hišnem gospodarstvu in vzgojo otrok. (Eonec tega članka pride.)