P*žt»ima platan« t gotovini Cena 1 Din tait Cuvofma Jugastai/ifo! Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Selenburgova uliea št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopi&ov ne rraž&mol Telefon št 21-01. V Ljubljani, dne 8. junija 1935. štev. 21 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Zaradi gospodarstva Beseda o sporazumu je padla. Ne mogoče °d kakšne politične strani, od kakšne vodilne politične osebnosti, temveč s strani »Pohoda«, ki more edini brez strasti in objektivno gle-tifeti na žalosten razvoj domačih političnih razmer.' Brez namena, da bi iskali kakršno koli korist v tem sporazumu, zgolj za ‘ dobrobit ljudstva, a pred vsem v korist gospodarstva sum govorili. Nešteto je že bilo poizkusov, da bi se naše R^spodarstvo rešilo stalnega nazadovanja. Dosti jih še bo. Inicijativa prihaja od povsod, kajti vsakdo čuti težo gospodarske krize na lastnih ramenih. Toda vsi ti poizkusa in predlogi so ostali osamljeni, brez vrednosti, ker uiso bili v sklopu kakšnega enotnega načrta *u oživitev delavnosti, marveč so bili mišljeni v glavnem le na reševanje gotovih vej narod-a^ga gospodarstva. Pa tudi ni brez pomena, fd kod' vse so forsirali te načrte za sanacijo gospodarstva in kateri krogi še v najnovejšem času najbolj trudijo, da bi vsaj navidezno pokazali iskreno voljo sodelovati, oziroma z odločilno besedo delovati na tem nehvaležnem Polju. Toda le prečesto se pokaže, da tudi najboljša volja ne pomeni ničesar, če ni na raz-P°lagd zadostnega aparata, sredstev, predvsem Pa avtoritete. Gotovo je, da si vsi žele gospodarskega dela, da so nanj vsi pripravljeni, gotovo je pa tudi, ld’a ga nihče ne bo vršil, če ko osamljen. Osamljene osebe, čeprav najboljše in najvestnejše, ne dosežejo ničesar. A 8labl ljudje, pa če imajo še tako zaledje in aaščRo ne morejo prav vsled svojega značaja %aditi ničesar zdravega in trajnega. Ne na gospodarskem, še manj pa na političnem polju. Politično smo tako razcepljeni, da je malo verjetno, da bi katera koli skupina mogla trditi o sebi, da je predstavnica Slovencev. Malokdo bi imel med nami toliko avtoritete, da bi bil‘sposoben voditi , borbo za gospodarsko oživljenje. In če bi jo, premislimo, ali bi jo nesebično in objektivno. Ali se ne bi pri tem zopet pojavljala prestižna vprašanja, ki bi dobila na zunaj izgled novih političnih trenj:, a v ozaliju gospodarsko in s tem- politično jahanje ene same skupine. Prav vsa današnja politična nejevolja izvira iz bednih gmotnih razmer, ki v njih živi uaše ljudstvo. Brez denarja, da bi mogel plačati.davke in nabaviti si najnujnejše življenj-sk' potrebščine išče kmet rešitve tam, kjer je aialo verjetno, da jo bo našel. Stopa v skrajno °Ppzjcijo napram vsemu dosedanjemu in veruje, brezvestnim demagogom. Brez gotovosti, da bo prihodnji dan še dobil svoje borne Din, yeriame delavec rajši marksističnemu agita-t0rjli kot pa trezni in pomirljivi besedi. V ^gotovosti za svojo bodočnost ima inteligenca Pred očmi le eno, spremembo. Toda kakšno! Medi nami, ki imamo mod' seboj več kritikov kot zdravih sil se čut negotovosti širi v taki anieri, ki so nam kvečjiemu lahko škodljive. . In nedzvršene obljube, tudi te nosijo svoj £hita odgovornosti nimajo tisti, ki so obljube dajali, pa bi ga imeli oni, ki so **n verjeli? Vsak poizkus, da bi se pričelo akcijo za "espodarsko obnovo bo propadel, če bo ome-leri Ha osamljeno skupino, brez zaledja in i^slombe v narodu. Vedeti moramo, da mora I® akcija zajeti vso banovino in vse sloje. Za-i™'eiL naj tisti, ki jim je de resnega in nese-oicn^ga dela, stopijo skupaj, da že enkrat tudi \ resnici pokažejo in dokažejo, koliko jim je S® ljudstva, na katerega oni sami računajo, fdor pa hoče politično cepljenje nadaljevati, ■a. naj ga nadaljuje, toda sebi v škodo. Ce že si govorijo, da so prijatelji ljudstva, naj to sedaj, ko so najslabši časi dokažejo. Saj Pravi prijatelj so najboljše izkaže v stiski. Toda eno drži: ml mladi v trajen in iskren fPorazum med starimi, dosluženimi politiki, i1 jih držijo na površini le klike, slučajni asPehi in izumetničena zaledja, ne moremo . erjpti brez predsodkov. Preveč so govorili ln Premalo delali. Sedaj žanjejo sadove svoje-dela. Ne verujemo toliko časa, dokler ne r°pK> videli res nekaj storjenega, kar ne bo ;®m(> v njihovo korist, marveč od česar bo m®l koristi tudi naš jugoslovenski narod. Odmevi, ki jih je naša beseda o spora-mu vzbudila so dovolj značilni in kakor so Uz.no vrst ni dokazujejo, da se prav nič ne mo-5PP, če rečemo, da bomo morali še čakati, |)'^dujC) se bo narodu godilo tako slabo, da odo tudi njegovi »voditelji« voljni za spora-, lm. Toda takrat bo mogoče že prepozno, ker v? nafod pričel govoriti preko svojih ust! Kldo » ali ni ta ura že dovolj blizu? .. B. S. Premalo strank Ko JNS še živi in še ni doživela svojega slavnostnega pogreba, se »e ustanavljajo nove organizacije in novi pokreti. Razpošiljajo se vizitke uglednih gospodov, ki pozivajo svoje prijatelje, naj osnujejo nove organizacije, na pr. gospodarsko-socialne akcije, agrarno demokracijo in podobno. Z glavami zmigujejo resni ljudje pri teh pojavih, ne gre jim v glavo, čemu taki poskusi danes, ko je ljudem treba vse kaj drugega kot papirnatih organizacij, zlasti pa danes, ko so ljudje vsled dosedanjih svojih razočaranj absolutno nedostopni za take poskuse in do skrajnosti neza-upni napram vsakemu, ki se z njimi bavi in nastopa pred ljudstvom kot ustanovitelj in organizator novih organizaeij in novih po-kretov. Nehote se vsili vprašanje, kdo je iniciator teh novih organizacijskih poskusov, predvsem pa, ali so to v resnici kaki novi ljudje, ki se še niso doslej uveljavljali v tej ali oni grani javnega življenja, novi zlasti v tem, da se doslej niso uveljavljali še. niti v eni niti v drugi polit, stranki ali organizaciji. Odgovor na to vprašanje ni samo negativen, marveč naravnost porazen. Med vsemi onimi, ki nastopajo kot nosilci nove narodove volje, kot novi Mesije in garanti nove, lepše bodočnosti, med vsemi onimi, ki pljujejo na vse staro, ko vabijo ljudstvo v svoje mreže, ne najdemo nikogar, ki ne bi bil pri tem starem sodeloval v eni ali drugi obliki, ne najdemo nikogar, ki ne bi bil že izživljal svojih političnih instinktov in ambicij pod okriljem ene ali druge politične organizacije. Ni treba navajati imen, saj so splošno znana in nihče ne bo dvomil o utemeljenosti te naše ugotovitve. Povdarili smo ie zbeganost ljudstva, s katero iniefetorji h'h novih poskusov očividno ne računajo. Morda se zanašajo na moč svojih oseb in besed, morda mislMo, da bode zlomili iz zbeganosti izvirajoči odpor ljudstva proti novim organizacijam in pokretom z vplivom pozicij, ki jih zavzemajo. Morda si tudi domišljajo, da se dajo ustvariti resne organizacije samo na povelje in z onimi ljudmi, ki morajo slediti takemu povelju iz enega ali drugega razloga. Naj bo tako ali drugače, najbližja bodočnost bo dokazala popolno brezupnost vseh teh poskusov, ki bodo ostali le na papirju, ne bodo pa rodili nobenega drugega sadu kot le še večjo zmedo in zbeganost. Poleg tega pozabljajo gospodje pokretaši takih organizacij, da je ljudstvo skrajno kritično. Minuli so časi, ko je masa drvela za ta-kozvanimi voditelji in se valjala v prahu pred raznimi »ljudskimi« predstavniki. Preveč je bilo trpljenja za ves naš narod, preveč napak je bilo storjenih na raznih vodilnih mestih, preveč je imelo ljudstvo prilike čutiti na lastni koži posledice raznih sporov med vodi-teji, ki so se predstavljali na zunaj vedno kot spori za ideje, pa niso bili prav nič drugega, kot spori za voditeljska mesta in korita. Prevečkrat je tudi ljudstvo videlo, kako so posamezni voditelji uporabljali celo javna sredstva, da so pod krinko ustanavljanja novih organizacij in pokretov razbijali obstoječe organizacije ne zato, da bi napravili nekaj boljšega, marveč le zato, da bi zrušili sebi ©pasne konkurente na vodilnih mestih starih organizacij in si zasigurali izključno vodstvo kot voditelji novih pokretov. Ravno Dravska banovina je doživela v zadnjih letih toliko teh pojavov, da je le čudno, če narod ni zbegan še mnogo bolj in če so se ljudje vsaj v manjši meri sploh še voljni udejstvovati v javnem življenju in vršiti najtežjo službo, ki jo nalagata pripadnost k narodu in državi. Vsi oni, ki delajo v resnici med narodom, zlasti pa delavei v naših nacionalnih organizacijah vedo, kako postaja ta nji-hovo delo od dneva do dneva težje. Z nevolfb odklanja naš človek pozive in vabila nacio- nalnih organizacij k sodelovanju, njegov odgovor je vedno enak in se glasi: »Čemu vse delo, saj ne pomaga nič, razmere se ne boljšajo, marveč stalno slabšajo.« če se vpošteva še strahotno pomanjkanje gotovine, ki povzroča v posameznih krajih že pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin, potem ni dvoma, da morajo še mnogo prej in mnogo bolj skrahirati poskusi pritegnitve naroda v nove politične organizacije. Na tem ne spremeni prav nič dejstvo, da se maskirajo take organizacije z raznimi gospodarskimi ali socialnimi nazivi, ljudstva se danes ne da več varati, zlasti ga pa ne bodo mogli varati ljudje, ki so bili in so izključno politični in so le kot taki prišli do onih mest, na katerih se sedaj čutijo voditelje in iz katerih hočejo zavajati narod k novemu brezplodnemu delu, k novim razočaranjem in vsled tega še v večje nerazpoloženje napram javnim vprašanjem. Pa šo več. Tako delo povzroča odpor, ta odpor pa goni ljudstvo v roke ekstremistov. Zadnje volitve so dale temu dovolj zunanjega izraza. Kdor tega.ni videl, temu ni mogoče pomagati, ta ne spada v javno življenje in treba mu bo na drug način onemogočiti beganje že itak dovolj obupanega našega človeka. Ne organizacij, dela in kruha je treba našemu človeku, za preskrbo tega dela in kruha pa ni treba nobenih političnih organizacij. Besed je bilo dovolj, zadnji čas je, da se ustvarijo dejanja. In verujte, brez pisanega programa, brez agitacijskih sestankov in ustanovnih zborov se bo združil narod ne kot politična organizacija, marveč kot organizacija dobrih, kralju, narodu in državi vdanih državljanov okoli onih, ki mu bodo ustvarili ta dejanja in mu bodo s temi dejanji preskrbeti možnost dostojnega življenja, s tem pa mu obnovili danes že povsem zgubljeno vero v note čase in nove ljudi. I. C. Preveč bolnikov IZKLJUČITEV srn: ^,r®dišni odbor Narodne Odbrane je na Nft * i1!0 maja t. 1. na osnovi pravilnika P« izključil za vedno iz članstva NO dr. Kosto Somi) a’ a,^v0^a*a *n narodnega poslanca iz V dobi slavnostno napovedanih in tako težko pričakovanih miljardnih javnih del se porajajo razni projekti, kako potrošiti miljar-do, da bi bila porabljena na čim koristnejši način za narod in državo in ustvarila dobrine, ki bi ne predstavljale samo mrtvega kapitala. Tudi izven teh javnih del čujemo in beremo o raznih projektih, kako olepšati n. pr. Ljubljano. Med te projekte spada tudi načrt zgraditve nove banske palače, ki se resno študira in za katerega se bodo baje našla potrebna sredstva. Lepo bo gledati novo palačo, zlasti novo in obširnejšo reprezentančno poslopje banovine, vendar se pojavi človeku nehote pomislek proti takim projektom, če vidi na lastne oči razmere, ki vladajo v naši splošni bolnici. Po dva bolnika ležita ha eni postelji, zaseden je celo prostor na tleh, zdravniško in strežno osebje je izčrpano. Do 3. junija t. 1. je bilo sprejetih v tem letu preko 11.000 bolnikov, na en dan jih je prišlo 300! V teh razmerah je uspešno delo naravnost nemogoče. Naj se trudijo naši dobri in sposobni zdravniki kolikor se hočejo, ni dovolj, če izvrši operacijski nož svojo težko nalogo* treba je bolniku tudi skrbne nege, ki mu jo mora nuditi bolnica. Vsled obstoječih razmer mora bolniška uprava odpuščati bolnike, čim so iz največje opasnosti, rekonvalescenti morajo domov, v *\ojo večinoma težke in pomanjkljive razn ere, da napravijo prostora drugim. Gotovo uradni prostori naših banovinskih uradov niso ravno vzorni in brez dvoma je treba nuditi tudi uradniku možnost izvrševanja uradnih poslov v prostornih in higienskih sobah. Toda naj bi bili ti uradni prostori še tako pomankljivi, naj bi se moralo naše uredništvo še tako mučiti v njih, njih trpljenje, zlasti pa posledice tega trpljenja, ne bi bile v nobenem primeru tako težke za celokupen narod, kot je trpljenje bolnikov in zdravnikov v prenatrpanih prostorih splošne bolnice. Koliko se je že govorilo in pisalo o raznih načinih pridobitve novih prostorov! Vse je ostalo le pri besedah in to, čeprav je resor ministrstva za socialno skrb in narodno zdravje že od nekdaj domena Slovencev. Koliko slovenskih politikov je že šlo skozi ta resor, koliko bi se bilo dalo v vseh teh letih slovenskega gospodovanja v tem resoru napraviti brez škode za celokupnost, zlasti pa brez zapostavljanja drugih krajev države, pa se kljub temu ni napravilo prav za prav ničesar. Znan je izrek enega takih gospodov, ko je na opozorilo glede nezadostnosti prostorov v naši bolnici izjavil: »Bolnica ni premajhna, dovolj je velika, samo bolnikov je preveč.« Pameten izrek, ki bi ga bilo treba seveda zaključiti logično z zahtevo po redukciji bolnikov. Saj ni treba, da bi šel vsak bolnik v bolnico, naj ostane doma in kliče zdravnika na dom, če ima denar, če ga nima, je pač njegova stvar, kako se bo izlečil tudi brez zdravnika. Prav gotovo tudi ni dobro, da se je število dobrih zdravnikov zelo povečalo, da je njih znanje zelo napredovalo. Če bi tega ne bilo, bi ne bilo toliko slučajev vnetega slepiča, ki je postal sedaj moderna bolezen. Svoj-čas te bolezni ni bilo, so pač ljudje umirali, ker so se jim zmešala čreva ali iz drugih morda tudi nepojasnjenih vzrokov. To se čuje kot šala, je pa kruta resnica, ki kaže, da nismo imeli na odločujočih mestih vedno ljudi, ki bi bili doumeli važnost splošne javne bolnice, njeno pomembnost za ntfrOd in tudi za našega kmeta ter čutili potrebo, da store vse za razširjenje bolnice. Vsi brez izjeme moramo postaviti problem naše bolnice v ospredje, vsi ga moramo smatrati kot vprašanje vitalnega pomena za naš narod in kot vprašanje naše časti in našega ugleda. Le dovolj obsežna in zadostno opremljena bolnica bo nudila narodu vir zdravja in higiene, le v taki bolnici bodo mogli naši zdravniki uspešno izvrševati svojo vzvišeno misijo in celiti rane ter lajšati bolečine, predvsem pa sprejemati bolnike ter jih odpuščati resnično ozdravljene. Dokler bolnica tej glavni svoji nalogi ni kos, tako dolgo nimamo- pravice misliti na razne, več ali manj luksuzne palače, kajti tako dolgo je treba uporabiti prav vsa razpoložljiva javna sredstva le za razširjenje in moderniziranje bolnice! ljubljanski velesejem Razdeljeni dolge veke po umetno vzdrževanih mejah, srno se po osvobojenju Jugoeioveni združili v eno domovino. Po svoji izpostavljeni legi v Evropi, ob mogočnih prometnih žilah, zaklinjena med trd pritisk romanske in germanske gospodarske sile, je bila baš Slovenija v novi državi na prvem mestu zainteresirana na ureditvi velikih goepodar-sko-politdčnih vprašanj. Slovenci smo bili prvi na vrsti v gospodarski borbi napram inozemstvu in predvsem nam je bila potrebna orijentacija. Nikdo ni vedel med nami tremi, kaj mu v gospodarskem oziru zamore nuditi drugi in tretji. Slovenci so bili v svojih gospodarskih stremljenjih vzgojeni na orijentacijo proti Dunaju. Nič manj so Hrvati zrli le na Budimpešto. Ko pa je prišla svoboda in težko pričakovana združitev v eno državo, tedaj smo šele uvideli, da nam manjka medsebojnega spoznanja. Gospodarstveniki so se trudili najti potov in sredstev, da bi prinesli luč v te zmedene razmere in v tem stremljenju so se oprijeli misli ustvariti Ljubljanski velesejem. V zavesti, da je taka ustanova novi državi prepotrebna, to misel realizirali in leta 1921. smo imeli prvi vzorčni velesejem v Ljubljani, ki jo bil prvi te vrste v Jugoslaviji sploh. Velesejmi niso važni samo vsled pospeševanja gospodarske internacionale, oni so tudi zelo važen faktor v gospodarskem življenju, ker vzpodbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo lastni deželi nov impulz delu in produkcij1! tor s tem povečujejo konzum. Razstavljalci na ljubljanskih velesejmih so bili z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze s kupovalci. Kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel pregledati vse blago in si izbrati najboljše, preračunati cene in sklepati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Brez dvoma so prireditve ljubljanskega velesejma za Jugoslavijo v narodno-gospodarskem oziru izredne važnosti'. Vendar naj velesejmi ne pospešujejo samo bistvenega medsebojnega spoznavanja, marveč pokažejo ' na j našim produktivnim krogom tudi česa nam še manjka in dajejo na ta način novih pobud k nadaljnemu razvoju naše industrije, obrti in trgovine.. Kot posledica teniu mora slediti socialno izboljšanje, ker se more izvežbati in zapo-i'levati čimdalje več delavnih moči v lastnih podjetjih. Državi kot taki se pa istotako koristi, ker je vedno manj odvisna od inozemstva. Ne smemo prezreti Se vzgojnega pomena ljubljanskih velesejmov. Ta pomen se razteza na produktivno kroge in na širše občinstvo kot tako v enako veliki meri. Moderno gospodarsko življenje temelji na vedno rastoči potrebi prebivalstva po novih gospodarskih dobrinah, človek potrebuje vedno več, rastoča kultura mu narekuje novih potreb. Zato je ljubljanski' velesejem kaj potrebna ustanova, da se prebivalstvo pouči o novem napredku, o novih proizvodih, s katerimi si lahko izboljšuje in olajšuje življenje. Vsi izboljški, novosti, izumi eo razstavljeni na ogled. Razstavni prostor predstavlja takorekoč zbirko novih gospodarskih idej, zamislekov, novih poti v industriji, obrti in trgovini. Vsak industrijalec, obrtnik in trgovec dobi na ta način priložnost, da se seznani z novimi idejami, da je o vsem poučen, da ima širok pregled gospodarskega udejstvovanja okoli sebe. Ljubljanski velesejmi so velike moderno prikrojene nadaljevalne šole. V tem leži velikanski vzgojni pomen velesejma. Ljubljanski velesejem je zadruga, ki ji ni namen, zgrinjati kapital, nego ji je naloga višja in plemenitejša, a ta je, podpirati našo industrijo in obrt. Ko se je naša industrija in obrt toliko razvila, da ji je bilo mogo&e kriti domačo potrebo, je tudi ljubljanski velesejem pokrenil akcijo »Kupujte domače blago«. Ljubljanski velesejem ni StediJ pe truda ne stroškov, da je za vsak doumči proizvod napravil veliko propagando. Na svoje »troš^e je natisnil milijone letakov, plakatov in drugega propagandnega materijala v to svrho. V 6vojih pu-5}ikawjab je vedno povdarjal vatast tega gesla. Njegovi Plftkati, letaki jn (jruge tiskovine so dosegle najbolj oddaljene gorske vasi. Ljubljanski velesejem pa se ni omejil samo na flcirejmuje vsoržnih velesejmov v podporo indu-itrUU obril in tra^vini. ampak j® od lota dalje začel prirejati tudi posebne razstave v mesecu septembru pod imenom »Ljubljana v jeseni«. V tem okviru je ljubljanski velesejem priredil: deset kmetičih (toi«Ui*tvQ, »elenjad^rstvo, sadjar- stvo, mlekarstvo in sirarstvo, kletarstvo, Čebelarstvo, perutnina, kunci, govwdo, ovce, koze, konji); devet higijenskih razstav; dve športni razstavi; pet razfitav čistokrvnih psov; tri lovske razstave; ‘ri specijelne sadjarske razstave, e stav likovne umetnosti; tri esperantske razstave; Se srt revij slovenskih narodnih noš; osem tekem harmonikarjev; dve književni razatavi; eno grafitno razstavo; eno poučno razstavo o reklami in propagandi; .ono razstavo cerkvene umetnosti; tri milijonske razstave; štiri šolske razstave; eno zadružna razstavo itd. Poleg tega prireja ljubljanski velesejem vsako leto dvakrat in to v januarju in februarju ali pa marcu dražbe kožuhovine, katerih je bilo doslej šestnajst po številu. Tudi po tej strani velesejem mnogo koristi narodnemu gospodarstvu in aktivnosti naše trgovske bilance. Tu<)i, letošnji XV, ljubljanski velesejem bo v tem pravcu, izpo.lnii svojo važno misijo, enako kot je. wal v štiijia^tih, letih svojega obstoja izvršiti ki sp 4?e. um stavile v kupčijskem, propagandnem, tujsko - prometnem, produkcijsko - reprezentativnem in kulturnem pogledu. Na letošnjem vejesejmu je zastopana predvsem naša domača obrt in indmtrda in zato še bolj kot kedaj popreje lahko rečemo letos, da je ljubljanski velesejem svojstven, domač in naš. OTVORITEV XV. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA V navzočnosti odposlanca najvišjega pokrovitelj velesejma, Nj. Vel. kralja Petra II., gospoda divizijskega generala in komandanta Dravske divizije Petra Nedeljkovima, j« v soboto 1. junija t. 1. minister za socijalno politika in narodno zdravje gospod dr. Drago Marušič v imenu kraljevske vlade in kot zastopnik častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo gospoda dr. Milan« Vrbanjča, svečano otvoril XV. velesejem. Velesejem je d očete zaseden. Zastopane so vse glavne panoge industrijske in obrtne proizvodnje, IMJSebno pohištvo, tekstil, usnje in obutev, vsakovrstni stroji, avtomobili, galanteriia, živilska industrija, kemična in papirna industrija. Velesejmu so priključene še posebne razstave: Razstava gasilstva, ki je tudi retrospektivna. Gospodinjska »Zena in obrt*. V okviru te razstave, ki ji je pokroviteljica N j. Vel Ipavica Marija, bodo vsak dan velike modne revije. Poučna rasatava o domači volni in njeni uporabi. Propagandna razstava za wyo naj-boljliU plemen malih iivali. Otvoritvene slovesnosti *o se udeležili v velikem številu predstavniki oblasti in klera, diplomatski in komsularni *bor, zastopniki mest, raznih orgaaUaeii, korporacij in društev, častni gostje so si ogledali vse razstavne oddelke, prisostvovali modni reviji ter #e o vsem pohvalno izrazili. Velesejem traja do 11. junija. Udeleženci imajo petdesetodstotni popust na železnicah, parobrodih in avijonih. Letošnji velesejem je popolnoma zaseden in nudi pestro sliko, v kateri pa je vendar gotov red glede na blagovne skupine. Toliko zanimivega in privlačnega na lanskoletnem velesejmu ni bilo, zato pa je opažati, da je tudi obisk večji od lanskega. Podčrtana pa je letos prav posebno domača industrija in obrt, kar aasJuii posebno pohvalo, Naj bi Utt vele-sejem memento merodajnim krogom, da Sle*-venija stoji in pade g svojo industrijo in obrtjo. — Znatna je udeležba tudi iz ostalih krajev naše banovine zlasti iz Hrvatske in Srbije. Ob bežnem pregledu rastavljalcev pa takoj opazimo, da se prilično število tovarn iz naše banovine ni udeležilo velesejma. V drugih državah je za vsako industrijo ponos, če more pokazati svoje delo na domačih velesejmih. Seveda ne smemo pozabiti, da je tam vsa industrija v zavednih rokah, ki se vesele, če zamorejo dokazati svoj patriotizem, zavednost in pripadnost do svoje države. Na velesejmu v Milanu je videti po priliki vse, kar je količkaj pomembno. Kaj pravi k temu nova industrija okoli Maribora? Iz ogromnih kaminov se neprestano vali dim, konjunktura je še zanjo kljub splošni krizi, pa jih komaj poznamo. Zakaj ne razstavljajo iz Maribora Freund Viljem, tovarna usnja, Jugoslov. Beiersdorf & Co., Jugoekta, Jugoslov. tovarna svile, Mariborska industrija svile, d. d., Mariborska tekstilna tvornica, Mariborska tvorni-ea perila, Teksta d. d., Thoma Karl, Zora, tovarna konfekcije itd. Sama imena z zvenečimi naslovi »Jugoslovanska« in »Mariborska«. So li ta podjetja naša? Pogrešamo pa tudi tovarne kot Beer-Hribernik & Co; iz t. Vida, Bergmann, tekstilna tovarna iz Celja, Eifler, tovarna pliša iz Ljubljane, tekstilna tovarna Elka iz Celja, Globotschnigg iz Ljubljane, Intex, d. z o. z. iz Kranja, Jugo-Bruna iz Kranja, Tekstilindus iz Kranja, Semperit iz Kranja, Lava Laško, Marx Ljudevit iz Domžal, Pacchiaffo, Knez & Co. iz Celja, Pirich, Štora d. d. iz Št. Vida, pa Zelenka in Schonskj in Rosner iz Maribora. Upamo, da prizadeti razumejo toliko naš jezik, da jim povemo, da je velesejem splošna zadeva, jugoslovenska, pa še prav posebno slovenska gospodarska reprezentanca, namenjena tudi njim, ki pozabljajo, da žive na naših jugoslovenskih tleh, sprejemajo ogromne denarje za svoj® žepe, ki pa ostajajo za slovenske gospodarske ustanove skrbno zaprti, da ne rečemo še kaj več. Gospodarsko delo - kako? Nič novega ni bilo, ko so šli kandidati v zadnjo skupščinske volitve v volilni boj s parolo, za gospodarsko obnovo in socijalno pravičnost. To je program vsakogar, ki poleg političnega izživljanja vidi v narolu še dosti važnejše faktorje, katerih ni mogoče negirati. Prav gospodarsko življenje in socijalna ureditev sta dve taki osnovi, ki morata privleči naso viso pozornost in najboljše moči javnih delavcev, pred vsem pa onih, ki so odgovorni še bolj pa onih, ki se smatrajo, da so odgovorni. tNi težko postaviti gospodarski program, t. j. program gospodarske obnove. Vsakdo, posebno pa oni, ki tak program sestavlja, dobro ve, Ida je nekaj bistvenih potreb, ki tako gospodarsko obnovo same po sebi narekujejo. Posebno naše domače prilik®., ki nam vsem prav dobro znane, glasno kričijo po gospodarski obnovi. Mogoot W banovina, kot pretežno industrijska pokrajina bila ojrlcrt*« najbolj prizadeta. Tisoči delavcev so brez zaslužka, ostali tisoči pa imajo take mizerne plaže, da ne morejo od tega živeti. Jasno je, da jo treba poživeti industrijsko delavnost, s Mero bi se izboljšal socijalni položaj delavcev. Ce bi to misel razvijali naprej, bi mogli sestaviti prav lep program gospodarske obnove, toda program, ki bi pomenil le suhor parno naštevanje dejstev. Kaj Je potrebno, to vemo, bistvo vsega vprašanja leži v tem, kako naj Veneti primi« kot jih imenujejo Italijani, ne vemo, še manj katera ljudstva se še lahko skrivajo za tem imenom. S ten» je v zvezi vprašanje: Kdaj so prišli Slovani v beneško ravnino in v beneške Alpe? So skvari, ki s» m morejo ra*loiiti v V.l. ali celo VIL stoletju: raasežnost ozemlja* imenoslovje, nekatero besede, celo mitologijo (Belin, Lepa Vida, Kurent), od kod je n. pr. »bajta«, če ni semitsko? Od kod ime Livenci, če ne. od kompaktnih naselbin v planinah? Ali mogoče od par vasi ob reki v ravnini >Windische« se v Alpah mešajo z Vened-skimi imeni, slovanskih ostankov je še danes dovolj (Tuuaa!)- Belin je Belenus, Lepa Vida je odsev Iaide, Kurent pa gorski bog rodovitnosti, vse »semitsko«, predslovansko! Tako ie tudi ime naroda Venetov! Če se torej potegujem za ime Tineta, gre za vprašanje razmerja Slovanov do Vcnedov, v katerem se znanstveni svet še nikakor ni na jasnem! To se torej ne pravi iskati Slovane v Afriki, ampak samo ne se strinjati s famoznim prihodom Slovencev v današnje ozemlje v VII. stoletju! Radi tega je nastal ta boj, ki je v bi9tvu boj za Venede. Kakor bo znanstvo čitajoče občinstvo (h kateremu se usojam šteti tudi jaz) poučilo in odgovorilo na vprašanja, ki to občinstvo zanimajo, takrat bomo tudi nestrokovnjaki utihnili, prej pa ne! »Našli so jih (Slovane) že pri Rimu, Na-polju, v Suezu, v Bretanji in pri Pazinu, Eddi in anglosaških pesmih, v južni Ameriki itd.« G KoštjaT smatra torej Odrino, Delto za Slovanom tujo kot n. pr. južno Ameriko! Prava slovenska skromnost, ki samo brusi svoj slavni jezik slovenski in ga čisti tujk (n. pr. bodriti, sotrudnik), da se nam na veke ohrani prav tako hlapčevski, kakor je bil pred 1000 leti! Med napačnimi primeri (menda na račun g. Žunkoviča, ki je pri Vineti nedolžen), navedeni zgoraj, si je g. K. privoščil »anglosaške pesmk. Če misli s tem Triviganta, se moli, ker Haškovec in Briickner nista med — nestrokovnjaki! 0 tem sem pa svoječasno itak dovolj povedal! Zdi se, da g. K. nima dovolj, mene pa ve& ne zanima! Vse, kar mi more g. K. odgovoriti je to, da nisem strokovnjak! Če pa on piše o Vineti, ki je tudi zgodovinska, arheološko vprašanje ‘z tega stališča, kjer ni »strokovnjak«, ker je jezikoslovec in se jezikovnega stališča prav ogiba, smem tudi jaz pisati o njegovi stroki, čeprav nimam — dovoljenja! II. Nestrokovnjaki primerjajo Vinetoz »Ven-dk, n. pr. Sket: »Vrneta, die Wendenstadt) (Sl. čitanka za 5. in 6. razred sred. šol, 1892, stran 379). Če iz odgovora g. K. veje prezir in ironija napram človeku brez »strokovnih študij«, je v pripisu g. urednika prav otipati jezo in sovražnosti! Ne o Božiču, ampak že 11. novembra 1933 sem poslal g. uredniku rokopis »Kje je stala Vineta?«, tako g. urednik v odgovoru popravlja. Jaz sem na to pozabil, on ima pa pismo. »Sicer me njegovi pomisleki »niso takoj zainteresirali«, Sam pa mi je pisal: »Vljudno Vam sporočam, da-------------r in da sem se ta- koj zanimal za Vaš rokopis!« Piše, da me je vprašal po sedanjem delovanju, oz. znanstvenih virih, v resnici pa me je vprašal najprej po poklicu. Vem, da mnogo profesorskih rokopisov roma v koš, ne ker so slabi, ampak ker ne znajo pisati kot iurnalist hoče! Če je pa količkaj stvar zanj in je profesor podpisan, potem ni nobenega dvoma več! Zato se mi še danes zdi, da sem slabo naredil, ker se nisem podpisal tako. G. urednik pravi, da se motim, če mislim, da urednik ni dobil odgovora! Res bi se motil, če bi to mislil, a je tako samo po sebi umevno, da je urednik odgovor dobil, samo napisati sem moral tako, kakor mi je on sam pisal, namreč: »Kako hitro dobim njegovo sodbo, Vam sporočim.« Če mož ni držal besede, se danes jaz motim, ker sem verjel. V »Pohodu« sem napisal: Čakal sem na odgovor g. strokovnjaka, a ga nisem dobil, oziroma g. urednik ga ni dobil! Torej g. K. ni pisal oz. g. urednik meni ni pisal. ‘Če je pisal ali ne, seveda ne morem vedeti, ker nisem vidovit »jasnovid« (clairevoquant). Če sem se torej v tem motil glede Vinete, glave svetovitega kninskem muzeju in glagolice, pa cirilice. Tudi takih zmot me ne bi bilo sram, ker je zmotiti se človeško! O Vineti baš govorimo in mi še nista g. nasprotnika dokazala, da se motim! Glede glave Svetovitove (»Pohod«) šele danes izvem, da se motim. Mislil sem, da gre samo za »Triviganta« ko je g. K. v ZlS-tu trdil, da v tisti trditvi »ni prav nič resnice«! Hotel je reči, da je vse napačno, da tista glava ni Svetovit, lotil se je pa (zakaj?) samo »Triviganta«, pa tudi o tem ni ničesar dokazal! Svetovit in Trivigante sta ostala odprto vprašanje, zato, ker sem vrgel krivdo na Ha-škovca in Brticknerja; z menoj je stvar lahka, ž njima pa ne tako! Kdor pa ima danes še korajžo metati se z menoj »za črte, za bogove nad oblaki«, sem mu na razpolago! Le poskusite s tisto glavo, bomo videli, kaj boste interesantnega prinesli na dani To velja g. uredniku, ki trdi, da se motim! »Le čevlje sodi naj kopitar!« Samo strokovnjak sme soditi, da je pa g. urednik strokovnjak v mitologiji, ne bo mogel trditi! V tem so strokovnjaki g. urednik, pri Vineti pa jih ni, ker vprašanje Vinete, je jezikovno, zgodovinsko, arheološko itd,, torej preveč »strok«, da bi bil eden v vsem tem strokovno »izobražen«; strokovnjak je v vprašanju Vi- nete samo tisti, ki se s tem vprašanjem baš peča! Isto velja glede glagolice, v kateri g-urednik ni noben strokovnjak, niti g. K.* k1 mu je mogoče to povedal, niti nobeden jezikoslovec, če govorim o izvoru oblik, glago*: skih črk in njih simbolni vsebini! Vsi, ki so proučevali naše črke, so primerjali samo na zunaj, mogoče še glasovno vrednost podobnih znakov pri tujcih same črke, kot take znake, simbola pa niso razumeli! Rad bi vedel, kaj vse znata gospoda o naših črkah in črkah sploh v tem oziru! Torej nestrokovnjak »kopitar«, sodi o stvari, ki mu ne gre sodba! Tako je poglavje o »stroki«! (Konec prihodnjič) pq omladinskem kongresu Pod tem naslovom prinaša zadnja številka »Misli in dela« člančič, ki začenjja takole: »Kongres je dokazal, da jugoslovenska mladina ne čuti potrebe razpravljati o ideii, kl je bila skupn® vsem vrhovom našega naroda, ki je negovala naš optimizem in vero. • •, za katero je naš narod toliko trpel..., ki nam je dala svobodo in državi moralno osnovo in vsebino.« Sodeč po govorih, ki smo jih čuli na teffl' kongresu bi dejali, da je ta kongres dokazal baš nasprotno. DIPLOMIRANA MEDIOKRITETA »Eno najobupnejših poglavij je despotizeni naše diplomirane, mediokritete na polju likovne umetnosti. Obstoja neki konservator, g. dr. Stele, obstoja nekdo, g. dr. Izidor Cankar in njun mnogo obetajoči naraščaj g. dT. Stele trdi v »,Do:nu in Svetu« leta 1930, da nimamo kritike ILkovn« umetnosti, istočasno pa z grobo brezvestnostjo uničuje razvoj slovenske umetnosti 3 suho, dolgo napisanimi razpravami. ... Ali pa: g. dr. Izidor Cankar, univerz-profesor, doktor, umetnostni zgodovinar, nekdaj duhoven, sedaj bogato poročen gospod-izjavlja, da se še le po sto letih avidi, ali je umetniško delo res umetnost ali ni. ... Ali pa: g. dr. Rajko Ložar, ki se je šolal na Dunaju izjavlja ob priliki razstave umetniške družine »Oblik«, da so Srbi brez slikarske tradicije. To so več ali inanj končni rezultati študija umetnosti teh treh idolov mediokritete.« ( Ideje« I. VI. 1933.) IZ DRUŠTVA NARODOV Ker smo že zadnjič, bpmo pa še danes povedali katero o zadnjem zasedanju Društva narodov, ki je bilo za vse delegate polno prijetnih iznenadenj. Na tem zasedanju so se' namreč reševala težka vprašanja. Italijansko-abesinski spor je mirno poravnan. (Po trO" ničnem deževjiu, ki vlada sedaj v Abesinij1’ lahko pričakujemo vojna) Tudi peruansko-bolivijski spor bo končno mirno poravnan, ko bo ena teh dveh držav zmagala. Na dn debatirajo o katoliški osnovi različnih spo* zumov). Gori omenjenim očitajo, da je P°“ hinavščina, če se oni trkajo na slovenska pr . in značilno ugotavljajo, da so »Klerika pravoverni priganjači« z organiziranjem monstracij iz demagogije igrali mučenike venskega naroda. Ne marajo neodvisne » demske menze, ni jim za biblioteko in >0 vensko univerzo in zato danes odkjai j^. borbo proti jugofašizmu, ki ogroža stv» verzo. In to delajo vse v imenu katoticftjj ^ in v imenu edino prave slovenske sme CIKOPI1A Jovi ljudje. (Sledijo neke denuncijacije, ki •sažejo. visok kult, etiko iu čut za moralno odgovornost neodgovornih teroriziranih). v Da pa ne bo zmelje, opozarjamo cenjene oitatelje, da ta letak še zdavnaj na takega izvora, kot bi mogli soditi po vsebini, temveč, da eo ga izdali tisti, ki so moralno edini kvalificirani, da letake take vsebine raztresajo, “aimreč, marksistični akademiki. Ti so gotovo precej pri koncu, ko se morajo posluževati takih metod. Ta letak je zopet prispevek k ilustraciji jnoralne kakovosti in silne notranje moči naj bolj slovenskih Slovencev. NI OBREDNIKA Za blagoslavljanje avstrijskih vojakov, ki šli na srbsko fronto, je bil obrednik. Za blagoslovitev praporov, bander, emblemov itd. katoliških, nevtralnih in podobnih dru-Stev, je bil obrednik. Za blagoslavljanje °rožja, ki ga neka evropska država pošilja v Afriko, je obrednik. Za odkrivanje in blagoslavljanje različnih spomenikov škofov ter druge cerkvene gosposke, je bil obrednik. Za blagoslavljanje spomenikov ekscesarju Karlu svete hiše Lotarinške, je bil obrednik. Za blagoslovitev spomenika blagopokoj-nemu kralju Aleksandru, dne 26. maja 1935 Ba Viču ni bilo obrednika. bedasta narodna nezavednost Na dan otvoritve ljubljanskega velesejma , saio imeli priliko videti, odnosno slišati v obraz bijoč dokaz bedaste narodne nezavednosti. K otvoritvi slovesnosti se, kakor povsod, tako tuid!i pri nas vabi razne odličnika ')i predstavnike. Med temi tudi mnoge odlične in družabno ugledne dame. Po otvoritvi in ogledu razstave je marsikateri tak predstavnik sam ali v družbah sedel h kakemu prigrizki) v en a|i drug restavracijski paviljon. In tako smo v nekem paviljonu naleteli na neko : odlično« družbo »uglednih« ljubljanskih 'Sloven-Jsv, kateri je, kakor kaže, vsalyi govorit* ljubša kot slovenščina in ki, m»nda‘inis4t, da l,l(>ra syojQ >odličnost« kazati s poliglojskim *uanjem tujih in z neznanjem materinskega K*zika. Evo, take-!e 'cvetke je razmetavala ta ^odlična« tdtužlja ljubljanskih dam in gospodov: »bon žomo. A č*š vampe? Ser fajn. Ih tjab zi a uh genomeji.' Oh, tale vreme. Sedi Toja marela pada. Hebs auf. Kva pa j« tu? uj, propagandne brošure ud Nemčije, Ja, Dajč-'atit. Ampak tut u Dalmaciji je lpu, kok je *Pu! Herlih, vi šen ist di Adrija: Sistiana, “ortorose (ki sta v bližini Trsta a ne v Dalmaciji), Ah got, pa dol naprej. Ih zags. Vis v?mp«i je pmesla. Bon apetito. Jej, pa praf-v!rštle majo. Pringens, prneste men prat- v'r5tl.< Mogli bi še nadaljevati, ako bi bili mogli , dalje poslušati ta »kuhelitaljeništajč«. a yRl° s« raje odstranili s'takega »lufta«. Nad čemer se f,e pred več ko pol stoletjem skan-flahzirai Alešovec-Brencelj, nad tem se žalibog ?.e danes mora skaudalizirati miren nacijona-iVs.f, v katerem je pa vse vrelo spričo zamor-w.lIle» ki so jo premlevale »odlične« mame. iyi,ka nas, \dk bi zapisali imena. »LJUDSKI GLAS« n°vo glasilo »delavnega ljudstva«. V uvodniku !)0d naslovom: »Delavnemu ljudstvu Slovenija pTavijo podpisani delavci, kmetje in obrt-‘‘M, kakih petdeset po številu, da bodi »Ljud* *"i glas« resničino glas vsega našega delavca ljudstva, mest in vasi, list ki zbližuje in ''druž.u j e vse delavne stanove v en tabor dednega ljudstva. Kapitalistična gospoda je pralno skrbela, da je delavno ljudstvo obubo-in db se je desorganiziralo, ker je od ’It1B'a »v<)je koristi. Potrebna je sloga . eh delavnih stanov, kajti sicer bodo vsi le ^ rača v kapitalističnih rokah. Močnega, pra-^ Ra kmeta skoro ni več, vse je zadolženo. |3Btie so po večini nemaniči, ki se hodijo pj.,11 Jati oderuškim tekstilnim in drugim ka-tiif, lst°m Tudi obrtniki in »maU trgovci >3u-ol, ?a lastni koži gospodarske težkoče. Tz-^^»enci so proletarizirani. Delavci so brez-je | *• Naša zemlja bi mogla rediti vse, treba so Ti se delavni ljudje združijo. Podpisani ?izii Franjo Svetek, Viktor Eržen, \ Pwd«n, Ivan Čarman, Josip Peteiau, ‘n Malovrh, Dobrini? Ivan, itd., itd. Med pnuaša prva številka tega Usta vež i ki so prav sutniiutvi Svetovni tiaaor, SiSt ^j^ji vstopa jo, v prvi številki iz “ka m razviden. Steber gospodarstva naše države je naš kmet. Vendar je ravno nj«ga kriza najbolj prizadela, saj je cena kmečkim pridelkom padla tako nizko, da ni poplačan niti trud, ki ga je kmet vložil v obdelavo zemlje, rejo živine in nego gozdov. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo le tako, da racionalizira svoje delo a tem, da ne poslužuje strojev in novodobnega orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških omogoči večjo produkcijo. Na letošnjem XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija so razstavljeni najrazličnejši poljedelski stroji in pa orodje najnovejših konstrukcij. V korist vsakega kmečkega gospodarja bo, da s«l ogloda to razstavo. Vsaka gospodinja želi, da si vse kar rabi, nabavi dobro in poceni. To velja posebno v prehrani družine. Ko gospodinja kupuje v trgovini živila, po navadi niti ne zapazi, da kupi ta ali oni izdelek tujega izvora, ki je pa često slabejši in dražji kot naš domači. Pri tem seveda, če tudi nehote, podpira tujega človeka, medtem ko našega tlači beda. Naša domača živilska industrija zamore danes kriti vs>e naše potrebe. Njeni izdelki so v zaokroženi celoti razstavljeni na letošnjem velesejmu od 1. do II. junija. Gospodinje oglejte si to razstavo. Na velesejmu pa boste našle še mnogo drugih stvari, ki vas bodo zanimale in vam tudi koristile. EJ, TE NAŠE GOSPODINJE! Priznamo, da zna večina naših 'gospodinj ceniti izdelek naše domače tovarne »Pekatete« — »JAJNI-NE«. So pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa vsled tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, če se bi pravočasno nanje spomnile, /tepišeje naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list »JAJNINE«! Čudna sramežljivost »Kmetski list«, glasilo g. senatorja Puclja in poslanca g. Mravljeta, se nekam čudno zaletava v naše zadnje Članke z naslovom »Kaj sedaj« in »Nove , metode«. Razumemo ogorčenje gospodov, ne razumemo pa, da se list gospoda Mravljeta upa očitati nam neka preganjanja v Kranju, ali kali. Zdi se nam, da smo ■napad, ki ga objavlja Kmetski list čitali nedavno v nekem dmgem listu. Morda »Gorenjcu«, ki je glasilo g. župnika Škrlj eca, ki je sedel v ječi in to ne po zaslugi Pohodovcev temveč na podžgi striktnega in vernega pričevanja gospoda narodnega poslanca Mravljeta za dasa šenčurškega ptvcesa pred Sodiščem za zaščito države v Beogradu. Pa se menda »Kmetski list« vendar ni zavoljo tega ženiral navesti pravi vir svojega napada? To bi skoro odgovarjalo taktiki gospodov, ki so sestavili do danes še neprekošen program,, kako vtepsti klerikalcem strah v kosti, ‘seveda samo za to, dd so ga pozneje lahko gladko zatajili, ako ne celo poskusili, obesiti kot rdečo cunjo, kakim svojim prijateljem! Gorite POSEBNA ČAST Pod tem naslovom je neki lokalni i‘st napadel neko našo organizacijo, češ da je posebna čast, če Jugesloven pripenja državotvorna gesla, vpisana na prapor organizacije. Na ta neokusen napad sploh ne bi odgovarjali, saj prav dobro poznamo zagrizenca, ki ga je napisal. Povemo le toliko, da je nas prav ista čast pripenjati take trakove na naše prapore kot njim trakove z napisom »V »lavo presvetemu srcu Jezusovemu« na svoje prapore. Pa brez zamere in Bog ohrani, Bog ob-vari še mnogo let Gorenjčevega dopisnika! Trži« Za pred daljšim 6aeon\ so se vodila poganjanja med delavskimi 'zaupniki in iukaj&njo tovarno čevljev »Peko«, ki pa niso dovedla do uspeha. Vendar pa so bij* pogajanja obnovljena iti kronana 22. maja t. r. s podpisom kolektivne pogodbe; kar moramo toplo pozdraviti. Tvrdka »Peko« se je ob tej prjjiki pokazala kol zelo popustljiva. Žalec DOKLER BO TAKO, BOMO ŠE SUŽNJI! V nekem žalskem javnem lok^u vi^j, slika Nj. Vel. kralja Petra 11., obdana od, nemških, Odnosno avstrijskih diplom. Svetujemo lastniku teh. diplomj, da poskrbi m njih odstranitev, sicer bomo morali to potrebno delo opraviti sami. Nemške diplome iz predvojne dobe ne spadajo v i^ven lokal, naj manj pa poleg kraljeve slikfv Nehote se najin vsiljuje misel, da hoče lasttii k tega lokala zadovoljiti na eni strani nas Jugoslovene s. kraljevo sliko, na drugi strani pa nemčitrje z nemškimi diplomami ter (časopisi, ki bi jih narodmo zavedni Žalčani prav nič ne pogrešali. Upamo, da bo ta naš opomin zadoščal. ... 8. Velesovo »D V® .NEVESTI« Na Velesovskem odru smo videli že u#io-go iger, take pa še ne, kot ista bili »Dve nevesti«. Odlikovali so se vsi, Miha, Nace, Napa-ljon in Minca. Vsi so igrati tako, kot pravi diletantje. Le hvala Bogu, da so naši farani brez denarja, sicer bi bili za neprostovoljno zabavo še denar tratili. Posamezno, kakor tudi v celoti je v Velesovem prav prijetno-Mati narava nas vabi ven in je predčasno zaključila igralsko sezono. Pa si bomo zopet oddahnili do jeseni. —a— Marenberg Opereta »Molnarjev* Liiika« na marenberšken sokolska* o4m Malo je društev v mariborski sokolski župi, bi Ik T letošnjem poslovnem lotu imela tako lepe uspehu kakor marenbersko aokoteko društvo, pa bodisi v telovadni«, kjer je nedavna akademija pokazala velik napredek vseh oddelkov, kakor tudi v javnosti » kulturnim in narodno obrambnim delom. Knjižnica Sokola je pridobila 250 novih knjig. Narodno obrambni odbor za postavitev sokolskega doina Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, j« zbral v kratkih petih mesecih okoli 100.000 Din. Pa tudi prosvetni odbor je vso našo javnost ob roejj v soboto iu v nedeljo dne 11. in 12. t. m. *elo prijetno presenetil z opereto »Mežnairjevo Liziko« dvakrat pri polni dvorani posebno v nedeljo, ko s«o bili vsi prostori razprodani. J« to prva opeireta, ki se je igrala v Maren-bergu. Režijo je vodil br. Mencej Franjo, glasbene točke pa g. Podgornik Brane. Scenerijo za opereto je napravil |>r. Domanjko po. načrtih biv prosve-tarja Kolarja. Nastopil je skofaj ves sokolski gledališki'kader od niše stare garde, »birta« br. Cizeja Janka do naših novih moči, ki so se prvič vrteli po naših sokolskih deskah in upam, da ne zadnjič. Kfi-tika vseh navzočih je bila laskava, tako, da je res težko povedati, kdo je bil najboljSi, kajti vsi brez izjeme so rešili svoje vloge v splošno zadovoljstvo. Seveda se pozna starejšim igralcem dobra šola, saj so nekateri med njimi nastopili že preko 60 krat na našem odru. Med te riaSe stebre in najboljše lgralclj spada ' »birt« Ci*ej Stanko. Da je svojo vlogo reSil tako dobro, menda ni samo njegova zasluga, ampak je zasluga tudi njegove obrti. — Bil je izvrsten in naraven, kakor doma v svoji gostilni, — njegova sestra Cilka (s. Konradova) je bila tudi tokrat igralsko in "pevsko na višini kakor običajno. Starega mežnarja je igral prosvetar br. Kojar naravno in z globokim občutjejn, igralsko in pevsko je bil sijajen, saj je moral več točk ponavljati. Posebno lepa jo bila scena med dr. Henrikom (br, Mencejem) in njim. Liziko je igrala 6. Poharjeva, .razlinie 3e, da v naše in tudi svojo zadovoljnost. Njen partner — br. Domanjko nas je prijetno presenetit, vidi se, da 5e ni popolnoma uglajen (sd je bil to šele njegov drugi nastop) vehdar se* je potrudil in nas le pevsko prav zadovoljil. Posebno posrečeno s»e nam je. ponovno predstavil br. Urbančič (profesor Artur) s svojo ženo Irmo (s. Nagode). Ta vloga mu je prk-rastla k srcu ter je bil poleg Krofa (br. Krajnca), če n« najlepša, pa vsaj najhvaležnejš*. Nastopilo je nekaj naših domačih deklet, porebna ik> s® odlikovale s. Pogorelčnikova ia s. Krajnieva, ki so ee pevsko dobro odrezale, Želimo, da hi jih tideli češče na odru. Med njimi je bil kakor doma gosp. Tarkuš (vloga: Lencolj). Pa vaškega biriča Lipa (br. BratuSa) bj morali videti. No, kadar bo gorelo v Marenberg u, bomo gasilce pustili kar pri miru, saj nam bo on porok, da bo šlo vse v redu. Bil ie lep praznik prosvetnega dela, kateremu je prisostvovalo številno občinstvo ooaednili krajev. Po igri s« je navil prijeten družabni veder, na katerean a» spregovorili br. Mencej, prosvetar -br. Kolar in g- Podgornik. Pri opereti so sodelovali tudi člani ostalih naših narodnih in kulturnih društev pod geslom: V slogi je mo«! Tercak Stane. Nai pokret OBLASTNI OBČNI ZBOB Na praznik, 29. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne bo redna skuščiua Oblastnega odbora Narodne Odbrane v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani (Kazino, II. nadstropje). Skupščine se smejo udeležiti le izvršilni člani NO. Ti so seveda dolžni prisostvovati skupščini, ki naj tvori nekak zaključek dosedanjega dela in postavi smernice dela za bodoče leto. vvrmani Nekdo je v nekem nemžkem planinskem listu ratložil ime »germani« precej verjetno. Zato je v Žiau dopisnik (a inieijaU) brž pohvalil treznost lin objektivnost iprizadetega znanstvenika in ob tej priliki udaril po našem Zunkoviču, ki so mu germani — »grm-Ijani«, prebivalci gozda! Omenjeni gospod je pa pozabil povedati, kakšne oslarije so že Nemci napisali o tem imenu in med njimi znanstvene kapacitete! Etnološko najverjetnejša med temi je razlaga Zunkovioeva. Če pa ime ni slovensko in ni od grmovja, zato Zun-kovič ne zasluži tako grdega posmehovanja. Končno pa ostanejo »Germani«; še nadalje problem, kakor »Slovani«! Vprašati se smemo samo, ali je Zunkovtč naredit znanstveno napako! Ali ni grm istega korena kot Germani po ti$tem nemškem planincu? Temelj je po njem rasli, ploditi se, »germinare«; torej? Kaj pomeni naš grm? Gospoda, afl znate samo Slovane biti? Potem Vam povemo najkrajšo pot v Nem-čffo. Tam bo dovolj fcbjektivnih zgodovinarjev, ki Vam bodo dokazali, da so Germani avtohtoni ne samo v Nemčiji, ampak po vsej Evropi in to vživa tani splošno odobravanje! Popolnoma v službi stranke so danes Germani — Artnanl, arijski ljudje. Zlagana je celo f^lo2)ofija kljukastega križa, ki je v zgodovini bolj semitski kot arijski itd. Iščejo se pradavne pravice do ozemlj, ki bi jlli rada Nemčija imela in magari samo na podlagi pragermanskih sledov,. Tu pride v poštev Rusija, Črno morje, Zapadna Azija, celo'; Egipt, severna Jff&kia, Kanarski otoki. (Glej, Loher Fr.: D. Kanarienbuch, Geschichten. Gesittung d. Gernianen auf deft Kanarischen Inseln!) Pri tem je vse germansko: Skiti in Egipčfcii in Slovani (Fressl: D. Skfte« — Saken, dio Urvater d. Germane«, Braun, D. Urbeviilke-rung Europas u; die Herkunft d. Germanen, Berlin, 1922. Japhetitischc Ntudien, 1. ali R. Braungart D. Siidgenuaneij, Heidelberg 1914: »Die Bojor, Vindefiaier; Kater, Noriker, T»u-riak<>r e te. waren nach ali ihren landwirtseh. Geraten und Kinriehtungen keine Kclten, son-dorn Urgermajieu, bochstwahrscheinlich d. Staminvofk aller Germanen«, itd. Kakšne pa-jacade uganjajo Nemci s svojimi runami, Nie-belungi, Gralom, s sfantazirano mitologijo, (nevije: D. Aruiane, Germanjen, Monatshefte f. * Vorgescliiehte žur Rrksnntnis deutseften Wesens itd-)- i Pravifeiko je s tolmačenjem imen narodov. Danes je vse arijsko germansko, enako s krajevnimi imeni (Berlin, Stetin itd., niso več priznana slovanska imena, ampak pragerman-ska, pri čemur pride vsaka metoda prav, tudi lista od Liszta) 1 Sjovam ae bktfijo in zapostav-Uaip na vseh koncih in krajih, germani pa 30 polbogov*! Ventilu- so n ad vsem tem Slovenae ije'spotakne, ampak samo v lastno knjigo pljit-»e, kjer ju kadap le more' Kako bi iuftppvaU OBCMI mmvm-Mmn Krajevna organiz«cija NO Še»tp»let-MostB sklicuje svoj redni letni občni abor ia torek, 18. junija t. 1. ob 20. uri pri br. Zupančiču v Ljubljani, Jegličeva c, 15. m If Ljubljana, jo oiivula, ulice prikazujejo velikomestni vrveža na tisove tojcev prihajp v Ljubljano. Ljubljanski velesejem je izvedrt premišljeno in velikopotezno propagando. Ro vsej državi so opozorjeni vsi na najrazličnejše načine, da je v Ljubljani velesejem. Zato je velesejem eden najmočnejših propagatorjav tujskega prometa v Sloveniji. Velesejem je splošno dobro, od nas vsteh, velesejem je nai ponos, dika Ljubljane in naša reprezentanca, IZKLJUČITEV Na osnovi čl. 3, 6, 7 in 8 pravilnika N#-rodne odbrane, }e Središni odbor s svojo o4-točitvije od 18. in 22. nuija t. 1. rasrešiA dott-nosti člana Središnega in Oblastnega odbor* tn izključi! h JSanstva NO g. Bogomira Jf. Bo-gica, advokata H Beograda. slovensko laB^ps& Strmi 4. »F0HQB< štev. tl- Akcija Narodne Odbrane „Svoji k svojim"! p J. Bcnač .ia Ljubljanska kartonažna tovarn« Ljubljana Tovarna za papli in lepenko KoliCevo-Oomžale Centrala: Ljubljana Čopova 16 Tel. int: 23-07 in 34-81 Brzojavke: Bonač sin Ljubljana Vsakovrstne kartonaže, papir in lepenka Tovarniške znamke: za toaletni papir „Sanol“ in ^Hermeau, za registratorje in mape za korespodenco »Hermes11 in nRedog“ Kupu/fe VELEMESARIJA TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV F. SLAMIČ nudi po nizkih dnevnih cenah: sveže meso, šunke, hrenovke, jetrne paštete, konzervni golaž priznano najfinejšega okušal LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 Prešernova ulica 5 Rimska cesta 3 V RESTAVRACIJI: Najboljša kuhinja, najizbranejša vina XV. POMNITE 1.—11. iuniia VELESEJEM V LJUBLJANI Pregled domaie produkcije Posebne razstave: Gasilska razstava Modna revija — gospodinjstvo Salon avtomobilov Pohiitvo Male Uvali Poloviivta vosnivta na železnici, parobrodih in avijonih Razstavišče obsega 4o.ooo m* JOS. ERZII LJUBLJANA vseh vrst, domače ročne izdelave in znamke »Jadran*, damske torbice, aktovke itd. v največji izbiri Vam nudi: Detela Bogdan, Ljubljana Sv. Petra cesta 25, hotel ..Balkan" Kom. zaloga mlevskih izdelkov in deželnih pridelkov PISARNA IN SKLADIŠČE: IAIEŽIČEVA CESTA 13 (PRHLE) Telefon intemrban štev. 37-14 Šivalni stroji od Din 1600' — naprej. Otroški vozičkt od Din 200’— naprej. Dvokolesa od Din 950*-^ naprej. „Sachs“ motorji od Din 5000'— naprej pr* ^TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, Kartoffta «* * Ceniki frankol Ceniki frankol Tvrdki TEOKflROVIČ je dospela pošiljka najnovejšega blaga v kamgarnu, fresku, in burett-svili po znano znižanih cenah. Oglejte si neobvezno bogato zalogo v Gradišču nasproti drame in na velesejmu paviljon „H,# samo pri tat oglašujejo y JUGOM „M I R N A li TOVARNA ZA IZDELAVO VSEH VRST BARVASTIH, SUHIH, MASTNIH, OLJNATIH KRED IN PASTEL 99 Bela kreda za šole Zastopstvo P A P IR O S“ Zagreb Priporoča se cenjenim gostom restavracija hotela .Hellevzfe" 99' in grand hotela Union'* 99 v Ljubljani. Priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina. Pivo Bock in ležak. Tudi v Unionski feZefi ■SBSBBHBBMaMBHHMaSM gorka jedila. Cene zelo solidne, postrežba točna. P. Štev h, Fcsfovrafer domačih Ivvdfoah 99 'PCttCDU"! UUeotuiC ŽARNICA V DEKALUMENIH Do 20% ved svetlobe I ZAHTEVAJTE JO POVSOD I Ul ■A m »•k odpirajte le ona domača podjetja, ki jih priporoča akcija NO SVOJI K SVOJIM“l Priporoča se KOLODVORSKA RESTAVRACIJA LJUBLJANA GLAVNI KOLODVOR CIRIL MAJCEN Samo nova posojila domačih denar" nih zavodov, dana iz novih viog> morejo poživiti naše gospodarstvo J Zaupajte Vaie prihranke ki izplačuje nove vloge (vložen« po l./I. 1933) neomejeno ter jll* obrestuje po 4-5V. Vloge znašajo nad Din 4oo,ooo.ooo*- Uufodus mil* in peciOH fitalni ptoick sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KA" PITALOM in domačimi delavci & nameščenci. 99 Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja. ♦ Kupujte samo vos domače izdelka Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur Ipredstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljan'