?*oALi'.lna plačana ▼ gotoviiiL
Leto LXV., št. 101
Ljubljana, sreda 4* utaja 19)2
Cena Din 1.—
SLOVENSKI
Lzhaja vsaJK dan popokm*, LzvxemSl nedelje m praznike. — inseratl do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din 3.—. večji ms era U petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »t- 6
Telefon St- 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126
PODBOZN1CE;
MARIBOR, Grajski trg St. 8 _      — —• —    C KI JE, K ocen ova ulica 12. —   ei. 180.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St- 26.     .JESENICE Ob kolodvoru 101. — — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
DR. BRuNING BO MORAL
VENDARLE POPUSTITI
Z ostavko gospodarskega ministra dr. Warmbolda je njegov položaj zelo omajan ~ Rekonstrukcija vlade neizbežna
Berlin, 4. maja. g. Desničarske stranke, ki s posredovalci vedno in vedno najdejo pot k državnemu predsedni-Ini, upajo s tem, da bi izzvale Gronner-jevo demisijo, zrušiti celokupni Briinin-gov kabinet. Položaj za njih je tem ugodnejši, ker nameravata tako državni kancelar dr. Bruning kakor tudi obrambni minister dr. Gronner opustiti svoji dvoje mest. Dr. Briining namerava opustiti zunanje ministrstvo ter se posvetiti samo poslom kancelarja, dr. Gronner pa se hoče omejiti le na delo v obrambnem ministrstvu, ker je v notranjem ministrstvu imel slabe izkušnje. Generala Schleicher in Hammer-stein sta se za časa delovanja Gronner-ja kot notranjega ministra v obrambnem minitsrstvu osamosvojila ter porabila prepoved Hitlerjevih vojaških formacij za to, da nastopita proti lastnemu ministru. Včerajšnje vesti iz Mona-kovesra o rovarenju generalov m o aspi-
rarijah Schlejcherja na mesto državnega kancelarja se morajo kljub uradnim demantijem vzeti resno in se smatrati kot svarilo vladi. Briiningovemu kabinetu pa ne grozi nevarnost samo s te strani. Vrši se ljuta borba o socialno-političnih vprašanjih, ki spadajo v resor Stegerwalda in ki so že dovedle do demisije gospodarskega ministra Warm-bolda. Warmbold se je uprl socialno-političnim ukrepom vlade. Med njim in Stegervvaldom je prišlo zaradi teh vprašanj že do raznih diferenc.
Berlin, 4. maja. Državni gospodarski minister dr. VVarmbold je podal ostavko. Med njim in ministrom za delo dr. Stegerwaldom je prišlo do velikih nasprotij glede načina pobijanja brezposelnosti in preskrbe dela. S tem je postal položaj Briiningovega kabineta še bolj omajan, ker se narodni socialisti na vse načine prizadevajo, da bi izzvali krizo celokupne vlade. Dr. Briining zaenkrat ne misli na to. da bi podal ostav-
ko, marveč si prizadeva izvesti rekonstrukcijo vlade tako, da bi zadovoljil deloma tudi narodne socialiste. Pred vsem namerava zasesti na novo vse do-sedaj izpraznjene resore, to je zunanje ministrstvo, notranje miiiistrstvo, gospodarsko ministrstvo in morda še nekatere druge, ki bi se izpraznili povodom preosnove vlade. Kot naslednik od-stopivšega gospodarskega ministra se imenuje župan Leipziga dr. Gorgeler.
Berlin, 4. maja. Državna vlada je izdala dve novi zasilni uredbi. Ena se nanaša na razpust strankarskih vojaških formacij. Vse formacije, ki imajo vojaški ustroj, bodo stavljene pod državno nadzorstvo. Reichsbanner pri tem ni prizadet. Ta uredba pa omogoča Hitlerju, da obnovi svoje razpušČene vojaške organizacije kot organizacije brez vojaškega značaja. Druga zasilna uredba se nanaša na pobijanje brezbožnega pokreta.
Pred razpustom avstrijskega parlamenta
Odločitev bo padla danes — Razpust parlamenta in razpis volitev zahtevajo vse stranke razen krščanskih
socialcev, ki so na vladi
Dunaj, 4. maja. AA. Danes se bo seta] parlamentarni ustavni odbor z nalogo, da sklepa o predlogih velenemške stranke, socialnih demokratov in frakcije heimwehrovske stranke o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev.
Krščansko socialistična stranka in Landbund, ki tvorita sedanjo vladno koalicijo, nasprotujeta razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Ker vladna koalicija, kakor je znano, ne razpolaga z večino v parlamentu, je sklep o razpustu parlamenta verjeten. Zvezni kancelar Buresch se pograja s socialnimi demokrati, da bi umaknili svoj predlog o razpustu parlamenta. V parlamentarnih krogih trde, da bi vlada
dr. Burescha vodila državne posle v primeru novih volitev le pod pogojem posebnih pooblastil za svojo trgovinsko in finančno politiko. V aasprotnem primeru bi vlada odstopila.
Ni še znano, ali so socialni demokrati umaknili svoj predlog. Odločitev bo padla danes. Snoči so krožili glasovi, da bodo Heimwehrovci svoj predlog umaknili V tem primeru bi vlada imela danes v ustavnem odboru večino. S tem v zvezi poroča glasilo krščansko socialistične stranke » Weltblatt«, da razmišljajo krščansko socialistični krogi o koaliciji vseh meščanskih strank. V vlado iz take koalicije naj bi stopili Velenemci in Heimvvehrovci.
Socializacija Turčije
Po vzgledu Sovjetske Rusije bo Turčija podriavila vso trgovino z osnovanjem državnih konzumov in podjetij
Pariz, 4. maja. Agencija »Radio« poroča iz Ankare, da namerava turška vlada podržaviti vse javno življenje v Turčiji po vzgledu Sovjetske Rusije. Državni uradniki ne bodo več dobivali plače v gotovini kakor dosedaj, marveč bodo dobiti izplačano samo eno četrtino svojih prejemkov, za ostanek pa nakaznice, s katerimi bodo mogli kupovati vse blago v državnih konzumih. Vsi državni nameščenci bodo morali biti člani državnih konzumov m državnih produktivnih podjetij ter bodo morali obvezno kupovati vse svoje potrebščine samo pri teh podjetjih.
[ Tudi zadnji poset turške delegacije pod vodstvom ministrskega predsednika Izmetpaše v Moskvi je v zvezi s tem načrtom. V delegaciji je večje število strokovnjakov, Id bodo ostali delj časa v Sovjetski Rusiji, da prouče ureditev tamošnjih državnih konzumov in da nato organizirajo slična podjetja v Turčiji.
Moskva, 4. maja. Turška delegacija je snoči odpotovala iz Moskve v Ljenin-grad. Po vsej priliki ostane turška delegacija še približno teden dni v Sovjetski Rusiji.
Volilna borba v Franci j na vrhuncu
Sporazum med socialističnimi skupinami dosežen — Dre vi bo govoril Tardieu
Pariz, 4. maja. Volilna borba za ožje volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, bo dosegla danes in jutri svoj višek. D revi bo imel ministrski predsednik Tardieu po radiju svoj zadnji volilni govor. Jutri mu bo odgovoril voditelj radikalni socialistov, lyonski župan Herriot. Volilna kampanja je zelo živahna in je dovedla tudi že do težkih nemirov. V Mendoni, kjer je bil izvoljen že pri prvih volitvah socialistični kandidat pariški odvetnik Torrel, je prišlo do hudega spopada med politič-ninri nasprotniki, pri čemer je bil neki komunist ubit. Občinski svet v Mendoni je v znak protesta proti izvolitvi Tor-rela odstopil.
Pariz, 4. maja. g. Eksekutivni komite radikalne stranke se je sestal pod predsedstvom Herriota   ter je sklenil
pozvati vse svoje okrajne organizacije, naj za ožje volitve po možnosti sklenejo volilne kartele z levičarskimi strankami. Pri tem naj kandidati, ki imajo manj izgledov, odstopijo v korist zaveznikov z večjimi izgledi. S tem sodelovanjem si zagotovijo radikali v novi zbornici približno 140 do 150 mandatov, socialisti pa približno 120. Volilni kartel pa se, kakor se izrecno poudarja, nanaša le na ožje volitve, ne da bi prejudiciral bodoče stališč«* obeh frakcij v zbornici.
Po cesarju se jim toži...
Dunaj, 4. maja. AA. Na Dunaju pobirajo prostovoljne prispevke za prenos posmrtnih ostankov bivšega avstrijskega cesarja Karla iz Madeire na Dunatf.
(       Izletniški vlaki ob binkcštnih praznikih
V binkoštnih praznikih t. j. dne 15. in 16. maja 1932 vozijo sledeči izletniški vlaki s 50°/o popustom   vozne cene: L, Na progi
Zagreb gl. kol__Ljubi;ana gL koL—Bistrica
B. j. izletniška vlaka si. 920 in 919. odhod Zagreb gL kol. ob 0. uri 10 min in n Ljubljane gL kol. ob 5. uri 21. minut. Povratek Iz Bistrice -Boh. jezera ob 19. uri 10 minut in rz Ljubljane gL kol. ob 22. uri 25 minut.
2. Na progi Jesenice-RaleČe Planica izletniška vlaka štev 8620 in 8619; odhod iz Jesenic ob 8. uri in povratek is Rafpč Planice ob 19. uri 29 minut.
Vlaka imata na Jesenicah zvezo z izletniškim vlakom rz odnosno v Ljubljano in Zagreb. Poleg teea vozita na tej progi ob ton dneh še potniška vlaka štev. 8613 in 8618; vlak štev. 8613 odhaja iz Rateč Planice ob 9 uri 10 minut in vlak štev. 8618 odhaja « Jesenic ob 21. uri 35 minuL
3. Na progi Ljubljana gL kol.—Kamnik izletniška vlaka štev. 8418 in 8419, odhod ix Ljubljane gL koL ob 5. uri 40 minut, povratak iz Kamnika ob 20. uri 33 minut.
Vode odtekajo
Beograd. 4. maja. AA. Komunike odbora za obrambo pred poplavami v notranjem ministrstvu navaja, da so vse večje rake ▼ naši državi upadajo, in da so obrambna dela večinoma prenehala. Da se olajša prebivalstvu povratek na rodno grudo in za ostala poljska dela, je minister vojeke in mornarice odredil, da se odloži novincem i* poplavljenih krajev prihod v kader, ako to zahtevajo.
Iz diplomatske službe
Beograd. 4. ap»rida. AA. Z ukazom Ni. Vel. kralja je bO na predlog p«r>ed.sewtn<ka ministrskega sveta in ministra za zunanje posle premeščen h kr. poslanstvu v Bruslju g Radovan Sumenkov-ič, svetnik S. »kupone  2.  stopnje   ministrstva  za  zim ar
Vroč dež
Napulj. 4. maja. Včeraj je prišlo v mestu St. Giovanni ob vznožju Vezuva do nenavadnega pojava. Veter je zanašal dim in soparo, ki se dviga iz žrela ognjenika, nad mesto, nad katerim je baš v tem času deževalo V razgretem zraku se je tudi dež tako ogrel, da se je spremenil naravnost v vrelo vodo, ki je uničila vse kulture. Vrtovi in polja so popolnoma ožgani, tako da je ve« letošnji pridelek uničen.
Vihar nad Rokavskii prelivom
London, 4. maja. Nad Rokavakrm prelivom in Južno Anglijo divjajo od včeraj popoldne tako hudi viharji, da je zastal ves pa-roplovni promet, a tudi zračni promet je skoro popolnoma onemogočen. Potniško letalo iz Bruslja je dvakrat preletelo Rokavskt preliv, vendar pa zaradi silnega viharja nI moglo pristati in se je mora1 o zopet vrniti. Dvoje letal, ki sta včeraj popoldne odleteli iz Pariza v London, pogrešajo.
Stimson na povratku v Ameriko
PaHr, 4. maja, g. Ameriška državni tajnik Stimson je s avojo soprogo prispel v Cannee, kfrr ae bo ukrca* za New Tork.
Okrepitev Jadranske
Straže
Naši bivši mornarji so se organizirali in priključili JS kot samostojen mornarski odsek
Ljubljana, 4. maja.
Snoči so se na povabilo pripravljalnega odbora za ustanovitev organizacije btvšin, mornarjev zbrali z vseh strani dežele možje, ki so že marsikaj videli in mnogo doživeli ter tudi pretrpeli. Njih zastopniki so prišli z Jesenic in Kranja ter Škofje Loke, iz Kamnika in Mengša ter celo iz Krapine, večina jih je bila pa seveda iz Ljubljane in okolice tako, da je bila prostorna soba Glasbene Matice pri Sokolu do zadnjega kotička polna.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Rebek, ta na vseh poljih delovni organizator, je pozdravil navzoče, zlasti pa predsednika krajevnega odbora Jadranske straže g. Joška Pogačnika ter člana oblastnega odbora JS nniv. prof. g. dr. B o h m a. Nato Je pa v izpodbudnem govoru opisal pomen nameravane organizacije, ki ima predvsem namen vzbujati v narodu zavest za važnost našega morja in za dolžnosti ki nam jih ta zavest nalaga. Predvsem je pa namen organizacije, da mornarji svojim tovarišem, ki so socijalno šibkejši ali celo brezposelni, pomagajo zopet na noge. Vsi mornarji so vzorni patrijotje in zato tudi vedno pripravljeni na največje žrtve za svoje tovariše, kakor v prvi vrsti seveda za čast in moč države.
Predsednik krajevnega odbora JS g. Joško Pogačnik je svoje nekdanje tovariše pozdravil z najtoplejšim govorom in željo, naj se oklenejo kot samostojen mornarski odsek močne in vplivne Jadranske Straže, ki bo njih stremljenja podpirala z vso svojo veljavo.
Ko je nato g. Rebek p recital osnutek pravil mornarskega odseka JS in g. Konrad Rakovnik iz Kranja osnutek pravil za novo udruženje jugoslovenskih mornarjev, se je razvila prav izčrpna debata o namenu in pomenu društva ter njega nalogah.
sijajno se je pa pokazala močna in soglasna volja za organizacijo in za priključitev k Jadranski Straži. Posebno lepo je govoril o morju in o tisti mistični vezi doživetij, ki veže vse mornarje in krasi te može, da se tako odlično razlikujejo od drugih ljudi, univ. prof. dr. Bohm, v enakem smislu so se pa debate udeleževali tudi gg. Bezjak, Drnovšek. 2orž, Blažica, Staut. Bevc. Noč z Jesenic in seveda tudi g. Pogačnik. Zborovale! so soglasno sklenili stopiti v Jadransko Stražo in ustanoviti samostojen mornarski odsek, ki naj pomaga predvsem socijalno Šibkejšim tovarišem, sestavo pravil so pa poverili odboru, ki so vanj soglasno izvolili za predsednika g. Josipa Rebeka, v odbor pa gg. Ludvika Blažico, Drago Drnovška, Konrada Bakovnika iz Kranja. Bavtika Veko-slava lx Most, Avgusta Noča z Jesenic, Bevca Ivana, Stauta Ljudevita In Žorža Leopolda.
G. Pogačnik se je zahvalil za tako veliko okrepitev Jadranske Straže, kjer bodo mornarji dobrodošli in enakopravni člani s prav močno besedo. G. Staut je opozarjal, da novo društvo ni društvo starih veteranov, temveč da je društvo krepkih stražarjev morja, ki ljubijo morje nad vse in pazijo nanj z vedno budnim očesom, da ga nam kdo re otme Povejmo vsem, kaj je morje in zahtevajmo, da postane vsak Jugosloven pravi mornar. Po navdušujočem govoru predsednika Rebe-Jca je bila prva odborova seja. kjer Je prevzel tajniško mesto g. BakoVOBl, M njegovega namestnika je bil izvoljen gosp. Drnovšek, a blagajr>iS"ke r>o*le Je prevzel g. Staut. Zborovalci so še dolgo posedeH pri najlepših in najzanimivejših apom nh ter sklenili zbirati se na družabnih ve<v»-rih, ki bodo vsako prvo soboto v mesecu v LJubljani.
Macdonald bo drugič operiran
Kf}ifb temu pa se bo udeležil teusanske konference — Za časa odsotnost! ga bo zastopal Baldw!n
London, 4. maja. AA. Potreba no operaciji na desnem očesu MacdonaJda, ki Jo naznanja »dravndžki bul letin, ni iaD^na-dtta. Glauoona, kd Je prod trena! meseci povzročila, da so zdravtnBki izvršili operacijo na levem očesu rotmistrskega predsednika, ponavadi napada obe očesi že tedaj) so ndravrafikil dognali, da Je btto prizadeto tudi desno oko In da bo treba kasneje tzvrftttt operacijo tudd na desnem očesu. Crlanooeia povzroča, pritisk na optični Živec. Levo oflto je sedaj dobro, tudt spdošuo stanje predsednica vlade je odlično. Operacija na desnem očesu pa je tixSl potrebo«, zaradi poeeto« MacdonaMo ve želje, da se pravočasno udeleži repa-racfjflke konference, tal bo sredi junija r Lausannd. Zdravniki so bi« proti temu, da se operacija odloži na čas po lausaninski
konfereneri. Operacijja bo imtfnnirfi 1 neka diapoaLcrije  predsednike  vlade. Tako Mac-lon&M ne bo mogel vrniti v ženevo, da bil nadaljeval pogajanja, ki M nUa pr*1-ktnjrf?na  s  Tard^eujevo boie*snijo.
Maodonahi bo danes jvedsedoval običajna tedenski snjč ministrskega sveta. Popoldne bo sprejet v avdJjenco od kralja, nato pa se bo napotil v kliniko. OM racija bo v <N*tr*eik dopoldne. Po operaciju bo Macdonald odpotoval v Losekvnouth na Škotskem, odkoder se bo vmid v !txwi-don junija m<jaeoa pred o i bo w*m v Lan-!atnn<». Za n'p?ow odsotnosti pa bo zastopal g. Balwin.
Trudni korn«u.nike ngotarrlja. da nI povoda aa vznenMTjeoost zaradi Macdon asovega vfcda. S pniroemo pazljivostjo bo popolnoma ozdravel -m bo dober za več
Avtomobilska nesreča
Višnja goro, 4. maja. Devi okrog 6. se je pripetila med Višnjo goro in Žabo na strmem klancu huda avtomobilska nesreča, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo, a v bokiico so morali prepeljati enega ranjenca.
Tvrdka Lakombacher iz Bjelovara se peča z izvozom m prodajo jajc m perutnine na debelo. Davi je že na vse zgodaj odjpeljal iz Bjelovara velik tovorni avto, naložen s kurnik. in poVnimi zaboji jajc. Avtomobil je Sofiral neki KuJović. z njim sta se pa vozila lastnik Lakombacher hi delavec Ivan Novak, ki ga je Lakombacher najel za to vožnjo.
Okrog 6. zjutraj je pas i ral tovorni avto Višnjo goro in se bližal Žalni. Na klancu blizu Peščenjka je pa šoferju odpovedala zavora m s siVno naglico jc zdrvel težki tovorni avto po cesti nizdol ter *e z vso silo zaletel v dvojni brzojavni drog. Karambol je bil tako silen, da se je en drog prelomil, avto sam se je pa prevrnil. Večina kurnikov se je razbila in kokoši so se razbežale na vse strani, več jih Je pa bilo ubitih. Tudi vsa jajca so se pobila in 'M lastnik zelo veliko škodo
Nesreča pa je zahtevala tud' človeške žrtve Delavec Ivan Novak je obležal z zlomljeno nogo. dočim sta bila druga dva več ali mani poškodovana. Takoj za avtomobilom je vozil rndiotehnik Miha Živec iz Trebnjega, ki se je naglo na kolesu odpeljal v Grosunlie ter pozval tamošnjega zdravnika dr. Kalana na pomoč. Dr. Ka-
lan se je z motornim kolesom odjpeljal na kraj nesreče ter nudil ponesrečencem potrebno pomoč. Delavec Novak je bil dopoldne z nekim osebnim avtom pren-e' xn v ljubljansko bomico.
Nesreča italijanskega vojnega letala
Rim, 3. maja g. V pristanišču v Livor-nu se je pripetila huda letalska nesreča. Zaradi napačnega ravnanja je vodno letalo italijanske mornarice zadelo ob vlaOl ca, ki je ravno zapuščal pristanišče. Vodno letalo se je v nekaj hip h potopilo. Pilot je bil ubit, drugega vozača, gojenca aeronavtične akademije, ki je baje perzijske narodnosti, so mogli rešiti nepoškodovanega. Letalo se jc popolnoma razbilo.
Poostritev deviznih predpisov ▼ ČSR
Praga, 3. maja AA. Vlada je objavila dekret, s katerim prepoveduje izvoz deviz, presegajočth 1000 kron mesečno.
LJUBLTAN8SA BORZA Deviie: Amsterdam 2285.55 — I296J9L, Berlin 1337.82 — 1348.62, Bruselj 790GT) ^ 794.59. Curib 1097.35—1102.85, London MUH do 207.61, New York ček IMIlftU Jjgl.El, Pariz 222.32—223.44, Praga 167.33—168.19, Trst 289.77—292.17.
INOZEMSKE BORZE Curih: Beogrand 8.95, Partt 20.26, London 18.79, New York 513.25, Bruaelj 7tj05, Milan 26.45, Madrid 40.75, Amsterdam 208.27, Berlin 122.15, Sofija 8.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, B«*are*ta 3X7.
Sxsb 2.
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 4. maja 1932
Štev 101
Sodelovanje ženstva
na konferencah MUD
Zanimivo predavanje odlične feministke ge. Milene
Atanackovićeve
LJubljana, 4. maja.
Ljubljano je obiskala odlična feministka, podpredsednica Jugoslovenske ženske zveze, gra. M. Atanckovič, ki se je udeležila letos konference Mednarodnega urada dela v 2enevi kot delegatka naše države. Snoči je ga. Atanacković predavala v dvorani Delavske zbornice o pomenu MUD, o njegovem delu in zlasti o letošnji konferenci ter o važnih vprašanjih., tičočih se predvsem ženstva in otrok, 4n v zvezi s tem o pomenu sodelovanja ženstva pri delu MUD.
Udeležba je bila dokaj lepa, vendar pa ne povsem zadovoljiva kot jo je zaslužilo predavanje po svoji aktualnosti in osebnosti ge. predavateljice, častno je pa bilo zastopano naše zavedno ženstvo z dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo na čelu, z go. Štebijevo, Mašo Gromovo, Kraigherjevo, Govekarjevo itd. Prav tako je bila častno zastopana tudi Delavska zbornica po gg.: predsedniku čobani, tajniku Uratniku in Golmajerju.
Dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, je predsedovala ter ljubeznivo predstavila prisotnim simpatično go. Atanacko-vlčevo, ki je potem v lepo zaokroženem predavanju v mehki srbohrvaščini podala lepo pregledno poročilo o delovanju MUD in s tem tudi dokazala, da nas je častno zastopala na konferenci.
V uvodu je razložila, zakaj se je prav za prav ustanovilo Društvo narodov, kako je organizirano, kaj je njegovo bistvo in zakaj se je osnoval pod okriljem DN Mednarodni urad dela. Vse velike osebnosti ter veliki duhovi so spoznali, da je vojna največja sramota za človeštvo in da se ji mora brezpogojno odreči za vedno. Citirala je izjave velikih politikov, v katerih so se odločno izrekli proti vojni (Lloyd George. Clemenceau) in omenjala Wilsonov načrt za osnovanje DN.
V točki Xin. versaillske mirovne po-podbe se odločno poudarja da je namen r>N zajamčiti in ustvariti svetovni mir in da ta mir lahko sloni le na osnovi socijalne pravičnosti. Po svetu pa vprašanje dela, socijalni problemi, ni rešeno zadovoljivo in niso izpolnjeni pogoji, da bi mnogi ne trpeli socijalnih krivic ter bede, kar povzroča nezadovoljnost in ne razpoloženje med ljudmi in ruši harmonijo med narodi. Treba je torej rešiti vprašanje dela ter odnose med delodajalci in delojemalci in sicer z določitvijo in regulacijo delovnega časa, z ureditvijo mezdnih vprašanj, s socijalnim! zavarovanji zoper brezposelnost, starost in onemoglost itd. — z rešitvijo nepregledne vrste vprašanj za zboljšanje delovnih ter socijalnih pogojev. Forum za to veliko in važno delo je pa MUD, ki je sestavni del DN.
Društvo narodov tvorijo svet, tajništvo in skupščina haaško razsodišče. Zavod za intelektualno sodelovanje in Mednarodni urad dela
Ta urad tvori stalni urad v ženevi, administrativni svet in vsakoletne konference. Urad zbira gradivo o ekonomskih in socijalnih prilikah v vseh državah, ne le članicah DN, več komisij, sekcij, proučuje posamezna vprašanja. administrativni svet, v katerem so zastopani delodajalci, delojemalci in države Članice po delegatih, pa kontrolira delo urada in pripravlja obenem z njim gradivo za konferenco.
Delo in naloge konference so, da sprejema ukrepe glede ureditve delovnih odnosov in prilik, in to v namenu, da jih države (članice DN) uvedejo v svojih zakonodajah. Sklepi konference so pa tak* šni, po katerih se države moralno obvežejo s pogodbami, da bodo upoštevale te sklepe, in ukrepi, ki pa ne morejo vplivati odločilno na zakonodajo, ker te ukrepe MUD le priporoča državam ter jim svetuje, kaj bi bilo dobro in potrebno ukreniti.
Sodelovanje ženstva pri MUD je vidno, zastopano je pri vseh organih te ustanove. Na lanski konferenci je bilo 26 delegatk, letos pa 13.
Letos so bila na dnevnem redu v glavnem 4 važna vprašanja, o reviziji pogodbe za tovarjenje na ladjah, zavarovanje za primer invalidnosti, za starost in onemoglost, o brezplačnem posredovanju dela in o določitvi starosti otrok, ko jih smejo sprejemati v delo v industrijske obrate.
Ga. predavateljica se je podrobno bavila s temi vprašanj ter utemeljevala, kako aktualna so in dokazovala, kako temeljito so se bavili z njimi na konferenci.
Glede zavarovanja so proučevali pogoje, pod katerimi bi bilo treba osvojiti izvestne sisteme zavarovanja glede na ekvivalenco in moralno jamstvo. Na podlagi tega morajo v posameznih državah natančno proučiti, že letos, ter ugotoviti, pod kakšnimi pogoji in kakšen sistem zavarovanja se naj uvede z mednarodno pogodbo.
Prepričljivo je govorila o škodljivosti zasebnih, posredovalnic za delo, ki ne smatrajo češče posredovanja dela za socijalno nalogo, nego vidijo v njem le trgovino. Naštela je neštete možnosti zlorab pri tahšnem posredovanju in kako je v splošnem zasebno posredovanje za delo Škodljivo, vpliva kvarno na delovni trg, škoduje delavstvu, sindikalnim organizacijam itd. Zato je pač razumljivo, da so se na konferenci izrekli zoper zasebne posredovalnice.
Starost otrok za dopustni sprejem v industrijske obrate so določili v splošnem 14 let, dovoljene so pa tudi nekatere izjeme. Ker so pri nas specijalne razmere, smejo otroci v nekaterih primerih delati Že od 12 leta naprej, če obiskujejo osnovao šolo med 12 in 14 letom ne smejo biti
zaposleni skupno s poukom več kot 7 ur (2 uri pri delu), ne smejo pa delati pred poukom in ne ponoči, prepovedano je tudi zaposlovati otroke pred 14 letom pri delu, ki bi lahko škodovalo njihovemu zdravju, morali ali bi bilo celo nevarno za življenje. Za Indijo veljajo posebne odredbe glede na posebne prilike te nesrečne, socijalno zaostale kolonije.
Podrobno je predavateljica tudi razpravljala o zaščiti ženske delovne moči ter zakaj je treba prepovedati žensko nočno delo. Predvsem je naglašala. da žena ni samo delavka kot so n. pr. moški
delavci, temveč tudi gospodinja in mati ter po svojem fizijološkem ustroju in iz psiholoških razlogov ni ustvarjena za noćno delo. Neka statistika iz Nemčije dokazuje, da je v 1110 primerih bilo pri delavkah 309 normalnih, 801 pa patoloških porodov. — Sklenjenih je bilo že več konvencij, po katerih bi naj dobile ženske primerno delavsko zaščito glede na žensko delovno sposobnost in njeno naravo.
Predavateljica je ob koncu izrazila upanje, da se bo to vprašanje lahko zadovoljivo rešilo zlasti dandanes, ko se kaže vedno očitneje tendenca po specijalizaciji dela. Zato naj dobe delavke delo, ki je primerno za ženske in za katerega so tudi bolj sposobne kot moški, slednji se pa naj posvečajo izrazito moškemu delu, pri katerem jim ženske tudi ne morejo konkurirati.
Lepo predavanje je zelo navdušilo poslušalke, ki so predavateljici zahvalile s prisrčnim odobravanjem.
Lep uspeh koncerta zagrebških učiteljev
»Ivan FiHpović« si bo nedvomno
zbori Ju
Ljubljana, 4. maja.
Kakor sem že včeraj poročal, je imel pevski zbor zagrebških učiteljev >lvan Filipo-vičt v ponedeljek zvečer pri nas prav lep umetniški uspeh. Zbor tvori 50 učiteljev mesta in bližnje okolice Zagreba. Glasovni materijal je zla.-ti v basih izvrsten, polnozve-ueč, zaokrožen in doseza impozantne kontra nižine. Tudi lenorjj zvene v forte mestih jasno in krepko. Sredina >e malo oslaja za izrazitostjo ostalih glasov in se bo dala Iz-lahka izegalizirati. G. Luka Ivankovič ima svoboden, lahek tenor nacionalne, rekel bi, sevdalinske barve in se mu zato najbolj prilegajo partije, kot so n. pr. v prerano umrlega V, jta pe^mi >Da umremo, da se veselimo«. Razveseljivo je dalje pri vFilipovieu* to, da se zbirajo v njegovem okrilju učitelji resne, starejše dobe z lepo pevsko tradicijo, ki smatrajo svoje pevsko-kulturiio de'.o kot sveto in resno in se mu posvečajo z na.l-večjo udanostjo. Nastop »Filipovičat slici nastopu praških učiteljev pevcev, soroden tem je bil tudi marsikateri pevski detajl. Dirigent g. Boris Papandopulo polaga veliko pazljivost na skrajna krila zvočne dinamike tako, da sem včasih pogrešal dobrodelne srednje mere, izdelati bo treba še rigoroz-nejše nekatere inlonaeijske nejasnosti, po drugi strani pa prijetno vpliva — ako to slučajno komponist sam ne zahteva drugače — nepretrgana melodična linija, prepričeval nost izraza zlasti v nacionalno občutenih zborih, krepka, naravna diatonika, dočim so ne samo pevcem »Filipovicac, ampak vsem pevcem le nerade udajajo kromatične stvari. To smo posebno občutili pri res polnih, kompliciranih ^Bolnih rožahe Pavčiča ali pri >Podoknick Mirka, katerih komponistov oba zbora bi se dala izlahka v bodoče nadomestiti z reprezentativnejšimi deli istih komponistov. Čudno je to. da je ~Filipovic:: pel tem imonitnojše. čim težje so bile |>esmi. Morda je le tem posvetil pevovodja mnogo več pažnje in časa.
Program naj bi bil nekak pregled moške zborovske literature Srbov, Hrvatov in Slovencev tekočeea stole*ja. Pri Hrvatih od Ll-sinskega in Zajca do Dobroniča, Pajsa. Pa-pandopula in Vrhovskega je bil izbor dovolj smotren, Srbi pa so bili zastopani po Mann-koviču, Knstiču, Manojloviču in Miloievicu. vsekakor dokaj informativno za nekako linijo sedanje dobe, Slovenci s Pavčičem, Mir-. kom in menoj v dokaj neprezentativnih zborčkih smo bili odpravljeni rekel bi skoro neseriozno z nezadostnim poznavanjem nase tozadevne literature. Sicer pa sta se nam g. Papandopulo in predsednik pevskega zboru za nehoteno površnost sama opravičila.
Začetek in konec programa je zavzel dirigent g. Papandopulo s a Pjesmo učiteljstvu«. in zdi se mi, predzadnjim delom ?Svatovt>kih pesmi*, SkoM, koloU. Prav prigodna pesem je nekak icredoc jugoslovanskega učitelja, mestoma himnično označena v široko razdeljenem mnogoglasju, polifonsko-limofonska skladba pogumnih potez, druga peterofazna. živahna, vrveča narodna igra z zanimivo, na Stravinskega živo spominjaiočo ritmiko Zdi se mi pa, da zveni v mešanem zboru močnejše. Lifcinskega >0če naš«: je lepa, zanosita, četudi enostavna skladba, ki ji je sledil Marinkovičev vroče patriotični zbor >Balkan«. Zajčeva >Curičica mala« je kabinetni košček preciznega, intimnega predna-Šanja. Mano.iloviČev težki in navdušeni >Orluj orle* pa ji je bil srečno izbran kontrast.
Široko razpreden je zbor >Yojvoda Dejan« Petra Krstića s krasnim, junaškim tekstom, silno zanimiva pa Dobroničeva >Men-tinjada« v treh stavkih: >Sopči posred sela«, *Hoču s mamom« in >Dare, dare na kolače. Te obredne pesmi so umetni posnetek originalnega sviranja sopil in narodnega petja iz otokov rlrvatskega primorja. Krice pa po četrtonski tonaciji. Trd oreh so za tem sozvočjem nevajenim ušesom in pevskim grlom. Na teh otokih je zelo mnogo pradavnega glasbenega folklora, raziskanega skalno, intervalno in harmonično, pa še tudi neraziskanega, ki ga zapadna evropska muzika še ni utegnila okužiti. Dobronič je posegel v te zaklade z zelo srečno roko. >Men-tinjada: (beseda je najbrž italijanskega Izvora) je dosegla v izvrstnem poda van ra >Filipoviča< močan uspeh. Pavcičevi kroma-tično rafinirano zaviti pesmi >Bolne rože< je sledila pogumna, znamenito originalno izpeljana prireditev medjimurske narodne >Dil. dil, duda« mladega, močno nadarjenega Josipa Vrhovskega. >Dil, dil, duda« poznamo iz Zgančeve priredbe. Priredba Vrhovskega pa je takorekoč manifestacija hrvatskega sodobnega, nacionalnega glasbenega stila, ki so ga započeli Dobronič, Sirola. Gotovac in drugi. In prav je imel Dobronič, ko je napisal v >Zborih« >In hoc signo vtn-ces!« >Dil, dil, duda« je imel in bo imel povsod ogromen uspeh, njegovo izvajanje pa je ob enem dokaz zrelosti in visoke pev-sko-tehniške stopnje >Filipovica«. Po odmoru smo slišali    dovolj komplicirani, ognjeviti
priboril prvo mesto med moškimi goslavije
zbor Milojeviča *>Jugosloveni< nato pa dve tudi k narodnemu petju prisluškujoči mešani stvari umrlega \ajsa »Svim na zemlji mir« in >Da umremo, da se veselimoc. Zlasti zadnja z opletenim jadikujočim tenorskim solom je zapustila močan vtis. Zopet lep, dragocen kos pristne, nacionalne muzike. Belokranjskega stiliziranega glasbenega izraza se v skromni priprosti meri drži tudi moja »Za njo, kot riba za vodo«, dočim je Mirkova »Podoknica, vsled več ali man| salonskega, prilično sentimentalnega izraza zlezla iz programnega okvirja. Po že uvodoma omenjeni >Skoči. kolo« je na burno zah-tevanje publike >Filipovič; moral ponoviti še »Dil, dil, duda-. Ogromni program je zbor absolviral elastično, sveže. Spričo celotnega umetniškega vtisa izginejo vse pege in pegice, vsako nergajoče dlakocepstvo bi bilo le izraz pevske nevoščljivosti in nestrpnosti. S kratka: >Fi!ipovič« je moški pevski zbor. ki si bo nedvomno priboril prvo mesto med moškimi zbori Jugoslavije.
častni večer Jč lige
Ljubljana, 4. maja.
V soboto T. t. m. priredi ljubljanska .Jiisoslov.-češkoslov. liga v imenu vseh Mg Slovenije častni večer dvema zaslužnima delavcema za jugoslov.-čt»kosLovašJvo zbli-žanje in kulturno sodedovanje, sp. senatorju Ivanu Hav barju tn uredniku praških Nar. Listov< Janu K. S t rak a temu. Na tej prireditvi bosta navzoča oba novoizvoljena člana naših V.z, prispeli na bodo tudi odposlanci Lig lis Maribora, Celja Ptuja Kranja in z Bleda da skupino izroče odli-kovancema častni diplomi.
Zasluge, ki si jih je pridob"! dolgoletni: ljubljanski župan, j uroslo venski poslanik v Pra^i. vneti vseslovanski politik iin sedanji so.nat.or g. Ivan Hribar za bratske stike med Čehi in Slovenci, so dovolj znane in priznane. G. Ivan Hi'ibar je dolsra leta skoraj sam opravljal naloga, ki :"ih izvršujejo v razširjpfni, novim razmeram prilagojeni oblikn sedanje liige. Z Imenovanjem za častnega člana so nase lige samo potrd'le hvaležnost, ki jo čutijo današnji delavci za jugoslov.-češkoslovaško vzajemnost do svojega sivolasega predhodnika in učitelja g. senatorja Ivana Hribarja.
G. redaktor Jan K. Strakatv je že več desetletij vnet prijatelj in mentor naših dijakov v Pragi, tako da so mu štev\lni znanca nadeli naslov -slovenskega Konzulat, že dolgo deluje za našo stvar "tudi s peresom, zlasti kot književni kronist in vaialec iz slovenščine im srbohrvaščine. Z izvolitvijo za častnega člana so mu hotele naše lige pokazati svoje priznanje :n hvaležnost za preizkušeno ljubezen In izredno požrtvovalnost  do  našega naroda.
. častn.1 večer bo torej v soboto 7. t. m. ob 20i'j v vel?ki dvorani Kazine. Sodelujejo iz prijaznosti koncertna pevka ga. Mira Costaperaria in kot nje spremljevalka pri klavirju ga, prof. Mirni £malc-švaj-gerjeva, operni pevec Nar. gledališča v Ljubljani g. Jože Gostič in kot spremljevalec dirigent g. Herbert Svetel, dalje pevski kvartet Glasbene Matice i.n salon-skil orkester g. restavraterja Krapeža.
Vabimo vse člane Jugoslov.-češkoslovaške lige kakor tudi druge prijatelje slovanske misli in ostalo zavedno občinstvo, da s svojim pose tom izkažejo del zrno pozornost obema odlikovancema il<n obenem tudi ob tej priliki manifestirajo za bratstvo med Jugoslovani in čehosiovaki.
Razstava kaktej in stekla
ki jo je davi otvorila Atena pod vodstvom ge. Mmke Kroftove v veliki dvorani Kazine, nudi prekrasno sliko, saj je poslalo svoje najzanimivejše zaklade nad 40 ljubiteljic in ljubiteljev kaktej ter zbiralcev Ln zbiralk starinskega stekla. Posebno zanimivi so izdelki iz stare pohorske steklarne v Josipdolu, več domačih izdelkov je pa tudi še iz 18. stoletja. S pjeteto si ogledujejo obiskovalci vrček dr. Ivana Tavčarja ter občudujejo lepote starega raznobarvnega češkega stekla in kristala, ne morejo si pa do sitega nagledati tudi najmodernejših steklenih izdelkov. Uprav impozantna je razstava tvrdke Anton Krisper, a občudovanja vredne so nizke cene vseh njenih krasot. Prav posebno se na razstavi odhlcuje tvrdka Eberle, ki je razstavila kristame predmete, okrašene s srebrom m drugimi lepo obdelanimi kovinami. Za prvenstvo se kosata firma A<*no-la in firma Klein, ki sta nam dokazali, da nam niti najbolj luksuzne steklerrne ni treba več kupovati v inozemstvu. Krasno toaletno   mizico s toaletnim   zrcalom je
razsta\iki domaća firma Spectrum. Okusno je araniirala drogerija Gregorič vitrino z raznimi steklenimi predmeti za dame. t rma Adrija je pa razstavila najelegant-nejše steklenice in razpršilce za parfume.
Vrtnarija Herzmanskv in Korzika sta. nam odkrili vso raznolikost kaktej ter vso njih dekorativno moč v stanovanju s posebnimi posodicami in etažerami, razen tega je pa na razstavi tudi prava u met nostna razstava, kjer vidimo, da tudi naša umi tnost ni šla mimo kaktej. Naša slovita prvakinja med slikaricami ga. Anica Zupanec-Sodnikova jc razstavila vrsto svojih čudovitih slik kaktej, pridružil se ji je pa tudi prof. G. A. Kos z izredno dekorat vno sliko, kjer je silno efektno naslikal same tc pitoreskne rastline. Razstava je ves dan prav dobro obiskana in bo gotovo proti večeru in jutri zbirališče vseh, ki jim je do tako redkih estetskih vžitkov.
Čudodelni cunfar
Po deželi hodi in zbira cunje od hiše do hiše. Nič niso vredne tc do skrajnosti obrabljene krpe, saj so danes časi, ko obračamo, barvamo, predelujemo, krpamo in šivamo, dokler že razpadlega in nti več za brisanje prahu nerabnega blaga nc vržemo proč. V napotje nam je pr;iw;iprav ta šara in hvaležni smo cunjarju, da jo spravi proč.
Prikrit čarovnik jc ta mož in čudeže zna delati.
V svileni pi/ami pologa doma na ceu-chu in prstki ji gracijozno obračajo 1 ste romana. Povsod so njene sanjave misli, le čudnega svidenja ne občuti. Kako bi tudi mogla pomisliti, da drži v rokah kos tistega elegantnega volnenega potnega kostuma, ki je z njim vzbujala zavist prijateljic :n občudovanje kavalirjev . . , Leta so minula, cu*njar je pobral ostanke obleke, pozabljeni so kavalirji in zavist prijateljic . . . Stroji so zmeli cunje, jih prekuhali in zvaljali v mehke liste romana. Cunjar je čudodelnik.
Tudi naš k raje vini odbor Rdečega križa je copern k, da je prijel na originalno in srečno idejo ter se izpremenil v cumjar-ja. In dokazal bo, da zna delati čudeže. Da, dokazal!
Iz nič bo ustvaril dokument zlatega srca Ljubljane.
Petnajst tisoč dopisnic je razposlal po mestu, sedaj jih pa vabi nazaj v svoj dom v NVolfovi ulici 12. Se vi mu pomagajte čarat: in zacoprajte dopisnice v poštne golobčke. Ampak nc pozabite na dopisnico napitsati svojega naslova in kdaj naj pride samaritaji po tisti zavitek, ki ste vanj zavili staro obutev, zavrženo obleko, raztrgane rjuhe in odeje, sploh cunje in šaro, no, kakopak, lahko je tudi še kaj boljšega zraven, saj se Rdeči križ še Jurjev ne brani. In golobček bo Rdečemu kr žu povedal, da imate dobro srce, lc toga nikomur ne bo izdal, kaj ste pripravili. Vse jc dobro in prav nič se ni treba sramovati, saj še dobre stvari v teh časih le malokdo lahko pogreša. Kar ni mogoče, pač ni mogoče, a vendar imate gotovo kaj takega, kar bi Rdečemu križu prišlo prav, saj se tudi iz več ničvrednih oblek in krp da napravit: obleko, ki jo bo revež vesel, samo da je pozimi v mrazru pokrit. Tudi iz malih krp bodo v skladišču Rdečega krva napravili oblekec, da se bodo presrečni otročki v njih o božiču postavljali kot pr nci in princeske.
Ko boste v kožuh zaviti hiteli o božiču od drevesca do drevesca, pa vam se bo tak zardel obrazek postne j al z očmi prav v srce. Čudeže zna delati naš cunjar — Rdeči križ, saj se vam niti sanjalo ne bo, da ste te srečne očke vžgali vi s svojimi zavrženimi krpami. Ante Gaber
Narodno gledališče
DRAMA. Začetek ob 20.
Sreda, 4.: Leda. Red T>.
Četrtek,  5.:  Gospoda Glembajevi. Izven.
Znižane cene. Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: db 15.: Gostovanje Jeseniške mladine. Globoko znižane cene. — Ob 20.: Kvadratura kroga. Red A.
Nedelja, 8.: Kar hočete. Izven. Zniž. cene.
>Ledo<, ljubavno i^ro v štirih dejanjih, ki jo je spisal Miroslav Krleža, ponovi ljubljanska drama v običajni zasedb: drevi ob 20. uri za red D.
Drama >Gospoda Glembajevic, ki je nedvomno eno najboljših del poslednjih dveh sezon, kar jih je bilo odagTaniih na odru naše drame, se ponovi na praznite v četrtek dne 5. maja ob 20. uri. Zasedba običajna. Režija dr. Gavella. Za predstavo veljajo znižane dramske cene.
Starše opozarjamo, da nastopijo v soboto 7. t, m. popoldne ob 15. uri s tre mi ljubkimi mladinskimi igrami šolarji z Jesenic. Jeseniški šolarji so skoroda stalni igralei, saj prirejajo doma na Jesenicah skoro redno mladinska srledališke predstave. Zato so zelo u vež ban i in sigurni v nastopih Igrajo tnl ljubke stvarce, otroško spevoigro, rajalni nastop in prnv Ijično igro. Za njihovo predstavo veljajo cene kot pri običajnih dijaških predstavah, od 20 Din navzdol. Ker hočejo šolarji s čistim dobicikom pomagati svoj'im revnim učencem, obisk tem bolj priporočamo.
OPERA. Začetek ob 20. Sreda,. 4.: Ca val eri a rusticana, Glumači. Red B.
četrtek, 5.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Petek, 6.: Zaprto.
Naša opera poje drevi ob 20. dve znani deli: Cavallerdo rusticano ter -in-mače. V Cavalleriji nastopijo sospe Tbi^r rv-Kavčnikova , Poličeva, Golobova, z? GostW in Janko. V G-lnmač^h: gospa Maj d/ičeva, gg. Primožič, Ivlč, Mohorič in Jug.
CavaLlerijo dirigira kapelni-k Neiiat, cm-inače dr. Svara Režija obeh del je proi. sestova.   Predstava  se  vrši  za red B.
>Trije mušketirji«, izvrstna Beua!/.-kyj<*va opereta, s«' ponovi na. praznik v četrtek 5. t m. ob 20. uri po znižan h opern'h jn-m
Naša opera pripravlja izvirno T-jardovičevo opereto >Maln Flora.mye«. — "'-♦-nVora bo ^r»'!: maja.
(Bete
KOLEDAR
Danes: Sreda, 4. maji. katoličani: F>-rijan, Vaihun. pravosiavn.' 21. aprila.
Jutri: četrtek. 5. maja, katoličan : Vnebohod, Dcsirad, pravos-avni 22. aprila
DANAŠNJE PRIULDITVK: Kino Matica: Ena noč v Grand hotelu. Kino Ideal:  Veseli manevri. ZKD: iZbogom ljubezen« ob 14.15 v kinT. Matici.
Razstava    »Kakteje in steklo«    v    vel ci
dvorani Kazine.
PRIREDITVE NA PRA/MK: Kino Matica: Ena noč v Grand hotelu. Kino Ideal: šah mateh.
ZKD: > Zbogom ljubezen«    ob 11. don >
kinu Matici. Akademija g^j^nk  d»v.   /rusUt-j^a   tf itHjl-
šča ob 20. v Delavski z bo m <_:. Jurjevanje Ciril-Metodove družbe na '.V
Ijanskem gradu. Mladinski   odseli   sokola I.   na Taboru,
akademija ob 15.30 na Taboru. IJazstava    »Kakteje in steklo«    v veliki
dvorani Kazine.
SPORT:
Mariborski  SK železničar  :  fcSK Herme*
ob 16.30 na igrišču ŽSK Hermesa. Slovan : Svoboda II ob 9. dop. na igfnsču
Primorja.
DEŽURNE LEKARNE:
Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Jutri: Bahovec, Kongresni trg 12; TJstar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljubljana VTT  Celovška cesta 34.
Samo se danes!
ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Veseli manevri
Film veselja, smeha, zabave iz vojaškega življenja. Petje!
PAUL H8RBIGER, FRITZ KAM-PERS, LUCIE ENGLISCH
Jutri na praznik ob S., 5„ 7. m. 9. premiera:
ŠAH-MAT
Film mladosti, vel ena petih veselih in komičnih prizorov, polnih ljubezni in petja.
SrJEGFTtEED     ARNO, GERDA MAURUS,     VVALTER RILLA, HAN S BRAUSE\VETTKR, TRUDE BERLTNER
ZVOČNI KINO IDEAL
Zgodba o divjih pra-sickih
Novo mesto, 30. april«.
V naših gozdovih pod Gorjancih zlasti še v okolici Uršuih set, se je zadnje čase našel lo precej divjih prašičev, ki so postali že tako predrzni, da so se ob be'ein dnevu približevali vasem. To predrznost jo plačalo nekaj ščetinarjev tudi s smrtjo. Postreljali so jih lovci aH pa pobili kmetje Te dni se je napotil po opravkih v gozd. ki se razprostira okro£ Uršnih se!, posestn k in mesar «». Franc Bojane, s svojim volčja-kom. V globeli gozda je pes izsJedil 8 mladih divjih prašičkov, ki so se tiščali cvileč v kotlini brez mateTe. Ko so začuli v bli/ -ni pasji lajež, so ubrali bučno, neubrano, pesem, ki je privedla h kruleči družini g. Bojanca. Dva mlada šcetinarja, ki sta s© počutila v nogah dovolj sposobna za beg. sta io takoj ubrala iz gnezda v prostrani gozd.. Ostali so jo pač hoteli ubrati za njima, pa so jih noge izdale. Bojane je pohitel za njimi in hitro ujel dva lepa pr.i^ ' a Nato so zaceli loviti divje prašičke v bližini nahajajoči se Jakše Ivan, Kump Cene, Mihec Franc in Kump Franc, vsi iz Trdnih sel. Vsak je uiel po ene^a mladici in hajd z redkim plenom domov, kjer se ljudje niso mogli dovolj načuditi lovcem, ki -n kar z rokami polovili divjad.
Kmalu pa so srečni lovci do/iveli razočaranje. Neki »prijatelj«, ki n- bil deležen redkega plena, je šel iz nevo^čliivosti R<v-janca naznanit, češ. da nima pravice do divjih prašičkov čeprav jih je ujel z roka* mi. Varnostni or^an* so na prijavo zasc.i Bojančeve prašičke, drug so jih pa obdržali. Na BojanČevo pritožbo pa so bili prašički tudi ostalim odvzeti, pa rudi kmalu vinjeni Le on ni prišel do svoiih ščetinarjev. Zato se je napoti! kar na svojo roko po prašička, k* ju je rešil prisilnega zapora m odnesel v svoj svinjak Potem je pa šel po informacije v lastninski zadevi prašičkov na okro/no -.odišče ;n srezko načelstvo, kjer je dobil odgovor, da sta prašička njegova last, ker ju je sam ujel. Jakše je podaril svojega prašička novomeškemu lekarnarju g. Bergmanu, ki ga je podaril zagrebškemu zoološkemu vrtu. Kump jc dal svojega upravitelju Radohe g. Blah . Ostali pa bodo delali družbo domačim prašičem in pridejo jeseni pod nož.
fttev. 101
»slovenski   NARU u«, one *. maja
Stran h.
LEPO JE MAJNISKO CELJE
To naše slavno mesto ima prav vse pogoje za največji razmah tujskega prometa
Samo, če ozeleni, je Celje redno tako soinčno, tako sveže i«n vedro, da je maj-nišKo prav za prav vse leto — kdor je bil pa tako srečen, da je že kdaj preživel v Celju prvi maJnAk;, tega nikdar ne bo po-aabrl. Tako je bJk> tud.: zadnjič, ko sem se zjutraj pripeljal in so bili še zaprti popka čezenj, v popoldanskem aolncu bo bide pa čefltnje te posute s belim snegom bohotnega cvetja.
Celje je mesto, kil fena res čudo vrte iast-nostu, saj v vsej državi, razen Beograda, nimamo knaja s tako slavno zgodovino Ui nikjer nimamo tako znamenitega narodnega spomenik'a, kakor je celjsKfl Start grad.    Lobanje nase slovenske dinastije
ski cement podstavka obrobljen s tam plemenitim materijalom. Ne zamerite, gospoda, ali ta nabava se prav noč ne strinja z vašo v resnici mecen as to gesto, ki ste z njo obnovili svoj znameniti strop.
Na levj strani je nemškemu Burgu podoben Celjski dom. Stavba najbrž ni namenjena za to, da bd jo občudovali od znotraj, temveč »o jo celjski Nemci zidali zato, da bi jih videli tulci lz vagona. Na nekaj se pa pri tem gradu še vedno ni nihče spomnit še niikjer se namreč po njem ne ovija temni bršljan in še nobeno jesen na njem ni6o zagoreli plamenu divje trte. Tudi palača Prve hrvatske štedio-ne tik  njega je prav  čedna, reprezenta-
Palaca Pokojninskega zavoda
ce»]j«fcih grofov so relikvjja, s ikakršmo se ne more ponašati ne samo nobeno drugo mesto, temveč tudi noben drug narod. Slavna zgodovina treh zvezd na sinjem netra j« tako pestra in tako romantdčna, da so n<a£l največji pisatelja zajemali s pol-»Lm, •uspehom *z nje, a tudi spomenikov na rteneko dobo ima Cel^e toliko, da bi se težko kak drug Kraj v naši državi pome-rH z njfem. (čeprav je mestece malo, ima prav zanimiv muzej, ki priča o divljenju stanHh celjskih meščanov o obrtnikih, pa tudi o tailtJUfnnem udejstvovanju. Nagrobni spomejUki na (prekrasni stolnici ©o kamenite priče menjanja dramatskih dob, a tudi sedanje Celje je polno zgodovinske vsebine, na drugi strani pa tudi .polno močnih zarodkov za sijajno bodočnost.
Vedno pomladno Celje je najljubkejše mesto v ivsej državi Kakor nalašč za pr-.vt mejnik se je umLIo nebo, da se na nje-ca sir--itn: čim lepše odraža zeleno zlato buKovfta ki pa trate idiličnega hriba Sv. Miklavža. Kdor ta hrib pogleda v pomladnem zelenju, se mora spomniti na ferače, ki jih nosi Miklavž. Tako je ta hnlb idiličen In rekel bi, da je vsa ta pokrajina prav otročje on mladostno naivna, pri vsem tem pa tudi otročje vesela in živahna.
Malo mest je, ki bi imela tako lep vhod feafeor Celje. Obširni trg pred kolodvorom se ponaša z mogočnimi stavbami in čednimi nasadil, vendar pa to ni glavna njegova prikupnost. Snago poglejte, kako je pred kolodvorom tu čisto in pometeno in .vse gladko, potem pa pomislite, i&ako je drugje pred kolodvorom vse prašno m nastlano. Sicer le pa tudi najmanjša ulica v Celju vedno pometena, ka-
tivna stavba, vendar nas pa bolj zanima nova palača PokojninsKega zavoda, ki je v njej skrastallzirana vsa vedrima im zračnost Celja. Načrte je napravil arh. ing. VLaditmir Subic, ki ga laliko že po pravici 1 rrbemnjermo slavnega, saj je Ljubljani! dal največje, najbolj ptraktične in tudi najmodernejše palače, a njegov nebotičnik Je delo, ki je nanj ponosna vsa država. Kakor bd bil umetnik-gnadtltelj hotel sem presaditi vse cvetje Celja, toliko m<u je pripravu prostora na tej palači. Balkoni vseh treh nadstropij so prav za prav le lepo profilirane rahle železne košare, ki bo fei njih vse leto kipelo pisano cvetje, prav tako bodo pa tudi logsgie polne cvetja in po bal kom h najlepši prostori za rožice. Tudi na široKlh oknih je dosti prostora za rastline, a na terasi na strehi si lahko stanovalcil urede najlepši vrt, odkoder bodo uživali bajen razgled na prekrasno okolico tja do betih Savinjskih planin.
Srečni ljudje, ki bodo stanovali v tej. pnljazni, somčnl in zračni palači, a prav je tudi, da je v njej prostora kar za 21 družim. Kakor smo že poudarili, je v tej palači izrazil arhdtokt vso vedrino ln zdravje Celja, zato se pa ponosna stavba-Cela u tudC tako odlično prilega, 6aj je Kir ras njega samega. Vsa je bela, rdeča balkoni kakor sklepi vežejo strani, a košare balkonov so sinje, torej tudi vesel aicord.
Pred temi palačami ob železuicu pa pnav sedaj polagajo dolgo pisano preprogo zelene trate s cvetlicami, grmičevjem m drevesci ob robu, na njenem koncu pa že stojil nad vse elegantni paviljon Dru-
Vodomet z lokvanji v parku
kor drugje ob največjilh praznikih, skratka Cerje je nase nadsnažnejše mesto, čudovita ije njegova klima v okrepčujočem planriaiskera podnebju na robu vinorodnih krajev, zalo je pa Celje tudi naše najbolj zdravo mesto.
Ustavimo se torej kar pred kolodvorom. Na desni je lep nasad, kjer so bile lani najpeetrejde gredice tulipanov, & tam đe tudi majčken vodnjak, kk je dala zanj za umetnost vneta mestna občina 25.000 Din. (Prav velika veo ta đn neizrečeno majćaen je v primeri z njo tisti ŠabIonski bronasti kotiček na vodnjake, da bi kvečjemu zadostoval za vodnjak, kil bi nam hladil sobo. iz Nemčije nekje je doma ta dečko in zato je takih otročkov na tucate po raznih nemških zimskih vrtovih, hal lih in salonih. Tudi Slovenci imamo besede vredne umetnike, ki bi bnll za ta denar postavili Že prav dostojno fontano. Zadnjič sem vprašal našega slovitega kiparja Lojzeta Dolin ar j a, koliko hoče za svojega prestrašenega »pobiča na delfinu«, pa je dejal, da b: ga dal za 3000 Din, čeprav je naravne velikosti m is umetnega kamna. Res je vata vodnjaka prav lepa in iz domačega granita, zelo čudno se nam pa zdi in nikakor ne odgovarja modernim prUncJpom, da je plebej-
štva za tujsflri promet, kM ga je tudi napra-■vil ing. areh. Vladimrr šnbic. Tudi ta tempeljček je lahek iln veder kakor vse Celje z okolico.
Najlepše v Celju je pa gotovo Savinja in pa nasadi ob njej. Tako čiste in tako lepe vode v sredini mesta pač nima noben droga večji kraj v državi, ker tako lepa reka nima tako položnih bregov. Oh Savinji so pa na obeh straneh tudi še tako prijazni in slikoviti stari un mladi nasadi, da takih nima niti Ljubljana, čeprav uma svoj Tivoli škoda, da vodd skozi park prav po sred mi cesta, vendar bd bilo pa mogoče promet % mafckni stroški speljani na pot pod hribom. V tem nasadu je toliko lepin rastlin, da Je park v resnici poln cvetja. Vseh vrst vrtnic je namreč v parku polno, a v bazenu pod vodometom cveto divne lokvanji-nimfeje v vseh barvah. Na drugi strani je leta IS27 nastala pot, ki je gotovo najprijaznejša promenada v Sloveniji. Med košatimi drevesi se vrste v dolgi vrsti mlade nežne breze, pred slikovitim ozadjem mestnega zida in starih hiš pa stoji nekaj temnih smrek. P ra vik ar uravnavajo del teh nasadov, da bodo pred vrati slikovite gradu podobne brise, >i je last mesta, kmalu zrastto gosposko s loke topole   kakor gi-
gantski stebri. Vse je že skoraj urejeno, zato naj pa v najkrajšem času odpravi jc tiste grde in popolnoma nepotrebne drogove za penilo, saj v mestnih parkih tudi skromni Slovenci nismo vajeni gledati vi-hrajočih srajc in spodnjih hlač.
Navzlic vsej sedanju lepoti pa ta prekrasni nasad še ni dokončan, saj se je v Celju pojavila veličastna ideja, da bi višje gori zgradi M ogromno, 600 do 700 m dolgo kopališče s pravo pravcato morsko >plažoc, s bazeni alfi pa z novim vodoto-čem. Tudi hotele naj bi postavit na tem prostoru, saj ima Celje prav V6e pogoje za največji razmah tujskega prometa. Načrte tega mogočnega kopališča, ki pomenil naj-izdatnejši vir blagostanja, bo pa tudi z lahkoto mogoče spraviti v sklad z regulacijo Savinje, če bodo odločujoči krogi količkaj uvidevni! za koristi mesta, ki ima od njega dobiček tudi vsa okolica. Nikakor pa s tem ne misKmo, da bi po ureditvi novega kopališča ne mogli več epla-varji po Savinji, saj vendar ml lepšega pogleda, kakor ko drči splavar mirno po žuboreči reki.
Se eno posebnost ilmamo na tej strani ob Savinji, namreč vrtnarijo Olepševalnega društva, kil je v resnici bogata kakor malokatera druga v deželi. Pri tem moramo namreč omeniti, da vse celjske nasade z malo občinsko subvencijo vzdržuje skrajno delavno in za lepoto mesta vneto Olepševalno društvo, ki ga požrtvovalno vodil inicijativni in z največjim okusom obdarjeni magnstratni ravnatelj g. Ivan šubic. Samo Olepševalno društvo je zasadilo v parku drevje, vrtnice in nimfeje, samo je napravilo veliko otroško igrišče, kakršnega še nilmamo v Ljubljani, a v parku imamo tudi prostor za tenis in pa veti«ko lastno kulturo trajnic se nekaj sem opazil v parku, nanureč da je ob vsaki poti in stezici lepa napisna tabla, ki ne kazi okolice. Na temnomodri podlagi so elegantne bele črke in močna rdeča puščica kaže smer, torej v narodnih barvah in lepo ter dekorativno.
Tako je majnifiko Celje, a majnrk je v tem prijaznem mestu vse dni in mesece tja do pozne jeseni. Z občudovanjem »em užlvad ta majnlk in g» gledal, zakril sem si j>a oftl pred umazano podrtijo nekdanjega okrožnega sodišča.
—*g
Česar ne zaupa gospodinja,
nobeni tuji roki
Rusalka
(Velik uspeh češke opere.)
Velika lirična opera, diven umotvor dveh poetov, Jaroslava Kvapila in Antona LVvofaka, prelestna simfonične pesnitev o noutešenem hreepnenju, že od 1908, ko je bila prvič uprizorjena na našem odru, ljubljena in zmerom rada poslušana od resnično muzikalnih posernikov.
Kako beži čas! Štiriindvajset let je že minilo, odkar smo s« prvič naslajali ob Ru-salki poljske umetnice ColKgnon, ob kraljeviču Poljaka Jastrzebskega, povodnjem možu Čeha Vašicka in kraljični Čehinje Groszove. Bil je popom umetniški uspeh naše opere, ki je stala v tisti dobi na isti visini, na kateri stoji danes.
»Za uprizoritev te opere smo posebno hvaležni!« je zapisal dr. Fr. Zbašnik v Lj. Zvonu, dr. Vladimir Foereter pa: »Veliko to Dvofakovo delo se je uprizorilo v sce-nrški kaj dični obliki, ki ji ni mogoče odreči priznanja noblese. Tudi muzikalni izvršitvi gre odkrita pohvala.«
Prav vse to lahko zapišem o sinoćnji uprizoritvi: hvaležni smo operni upravi za izredni užitek in kapelniku dirigentu g. N. Stritofu in režiserju g. Br. Kreftu gre odkrita pohvala za odlično izvajanje in vc-leokusno opremo in režijo. Seveda bi mogla biti oprema (zlasti kostumi) sijajnejša, posebno lm dejanje razkošnejše, ali za naša sredstva smo lahko polno zadovoljni. Orkester je zvenel sočno in bujno, zbor in balet sta docela ustrezala, predvsem pa so vsi solisti prinesli svojo najboljšo umetnost z vidno vnemo in prav toplim čustvovanjem.
Rusalka, vodna deklica, nimfa ali niksa, je kot mrzel val objemala lepega kraljica, ko se je kopal v gozdnem jezeru. In 6C je zaljubila vanj. Zaželela si je, da dobi človeško telo in Človeško dušo. Dasi jo svari stari povodnji mož pred Človekom, ki je zmerom izdajalski, se da Rusalka po stari čarovnici rzpremeniti v krasno deklico. Toda ostati mora nema.« Kraljic se zaljubi vanjo, jo vzame s seboj na grad in 6e hoče ž njo poročiti. Ali le teden dni traja njena sreča. Jezerski val ostane pač mrzel; poljubi Rusalki niso zmerom hladni, njeni objemi brez strasti in žara.
Tuja kraljična lahko odtuji kraljica Ru-salki in ga pritegne sebi. Rusalka se obupana vrne v jezero k povodnemu možu. Izobčenka je, tova riši ce jc ne smejo vzeti več medse, prokleta ostane, ker jc oneča-ščena po človeSki ljubezni. Izoromeni s v veščo ali lučeo zapeljivko, ki brli nad močvirjem m zavaja ljudi v pogubo.
Kraljevič spozna, da je ljubil le Rusal-ko, jo išče blazen po gozdu, najde veščo, ki ga zadnjič poljubi m mu zada zaželjeno smrt. Mrzli vodni val m vrela Človečka kri sta nezdružljiva ...
Dvofak je napisal k temu Kvapiloverou pravljičnemu besedi hi prekrasno čisto Češko nacionalno glasbo, razkošno polno me-lodtčnosri, lirične ele^čnosti in opojnega hrepenenja. Zlasti pa je mojstrski njegov simfonično omamno in kakor mogočna reka pojoči orkester. Vse sokrvske partije so izredno hvaležne, a vsa opera resnično opaja poslušalca. Skoro brez dramatike na vuna j, pretresata glasba m dejanje enako in ostavi jata na rahlo Čutečo dušo mogočen vrisk.
st) kar hoče sama skrbno osnažiti,zato uporablja
Albusmilo za umivanje.
Obilna mehka.polna pena.znamenje čistega nepotvorjenega mila .osnaži najfinejšo tkanino hI j eg ova mehka pena varujoče razstopi
vsako nesnago.
Ga, Zlata Gjungjenac-Gavel-lova ima z Rusalko zopet veliko partijo, ki je njenemu liričnemu glasu sijajno prikladna. Izvaja jo v pevskem in igralskem o žiru nad vse odlično. Žela je ponovno sajvečji umetniški uspeh in prejela več šopkov.
Izvrsten je bil g. G o s t i č kot kraljevič, kakor Rusalka vragledno razumljiv, pevski imeniten in tudi igrateki prav ustrežljiv.
Gosp. Jos. Križaj povodci ji mož. Mojstrska kreacija; glasovno močan in zopet mehak, umetnik, ki imponira z vsako svojo kreacijo.
Kraljična je bila ga. Vilma Thierrv-Kavčnikova, učinkovita in izrazita kakor vselej. Le kostum —! Tu uprava ne srne štediti. Čarovnica ge. Kogejeve je bila glasno prav dobra; v kretnjah pa včasih preveč mladostna. Gozdar g. Janko in kuharček gdč. Ramšakove sta bila komični par, ki je zelo ugajal, a lovec za sceno. g. M a g o 1 i Č je zopet pokazal, da je vedno zanesljiv pevec prav prijetne glasovne barve Gozdne tri vile so dale prav ustrezno ga. Ribičeva gdč. Golobo-va ki gdč. Skrjančeva; zlasti se je odlikovala ga. Ribičeva, zopet zdrava in zmagovito prt gissu.
Rezija g. Krefta je podala ▼ 1. m 3. dejanju lep park poetične slikovitosti in grajske stopnišče z dvoriščem, ki je malce preveč obloženo; grad v ozadju je dobra misel Opera je žela mnogo navdušenega priznanja, in se je razhajala publika prav zadovoljna. Fr. G.
Plesni večer
Katje Delakove
V ponedeljek smo imali v operi zares izredno zanomiv in pester plesni večer, ki nam je pokazal gdč. Katjo De lako vo kot moderno umetnico plesov, ust vari tel j ico globoko premišljenih in prečutenih, tehnično do viška dovršenih kreacij. Njenih plesov ni mogoče drugače označiti, kaikor izražanje čustev »in m is In skladb s plesnimi koraki, stkoki, kretnjami in mimiko. In v tem kzrazanju je res velika. Nastopala je v prav okusnih kostumih po osnutkih g. Ferda Delaika, dosledno v moških poja-vah, ki ji Jmenvtno pristojajo. Plesalki ne gro toliko za zunanjo lepoto, niti najmanj pa ne za znano kiasiko po prstih ali v baletnem krilci, nego za vsebino, za izčrpanje čustev in misli, za ekspresijo nas troj en j. Zelo muzikalna, je v ritmično ginmastšonih nastopih pokazala čudovito eksakrnost, gracijo in nobleso.
Največji uspeh pa je dosegla z »Žakio koračnico« po Beethoven u m s Petvreko-vo grotesko »Iz cirkusa«. Ali vse točke je izvajala kot resnična umetnica srvoje težke stroke.
Privabila je na svoj večer izredno mnogo publike, ki jo je jako živahno pozdravljala, ji vihamo ploskala in jd poklonila dva lepa šopka. Fr. G.
Slovenci v Ameriki
V kraju VViHard, država \Viscontma, so se 5. aprila vršile občinske volitve, pri katerih je bil Slovenec Martin Klarič ponovno izvoljen za župana, v odseke občinskega odbora pa France Boh, Franc Lesar, Martin Matkovic, France Luofca, Janez Raj ta r, Josip Perm« m Fran Plaoc.
V RridgeviUu je nedavno camml Švicar Josef DelirdL Mož ni imel sorodnikov in je del tvojega premoženja v znesku 9000 dolarjev, to je okrog pol milijona Din, zapustil Janezu Nemaniču, tajniku društva št. 172 SNPJ. Zdaj bi se Janez ne smel več pisati Nemanič.
Ameriški listi poročajo o nadarjeni mladi slovenski piavačict, 151etni Ani Go-vedndkovi iz Chisbolma, ki se je udeležila plavalnih tekem na Hibg Shool in je preplavala 100 jardov v eni minuti 18 sekund ter s tem izboljšala rekord Agnes Ga rit v iz Newyorka za približno poldrugo sekundo. Prejšnji rekord je znašal 19.4. Američani so prepričani, da bo Govednikova druga Helene Medieon, ki je najboljša plavačica na sveto.
V kraja West Ali« je podlegel pljučnici Janez Slak. Pokojni je bil star 61 let, doma je bd iz vasi Dobrni če pri Novem
mestu, v Ameriki je bival 30 let, — V Newyorku so pokopala Franci&ko BarbiS, rojeno Černetič. Umrla je 9. aprila. Zapustila je moža, tri hčerke in sina. — V NVaAukegan« je 13. aprila umrla Ivanka Malavrh-Lamovec. Podlegla je srčni hibi. Pokojna je bila doma iz Polhovega gradca, v Ameriiki je bivala 25 let — V SHicikviiiiu je umrl Anton Slabe v starosti 50 let. Pokojni je bil doma iz Ivanjoga sela pri Rakeku. Zapustil je leno ki sinčka, v stari domovini pa žalujeta za njim roditelja. —-V kraju Hooper, država Mnmesotta, Jo umrla Marija Prešeren, rojena Smole. Pokojna je bfla rojena v Gorjah pri Bledu, stara je bfla 78 let V Miruncsorti je hivala 60 let
V Oevelandu je France Kastelic z av-tomobflom povozil SIctnega Franca Hočevarja in lOlerne^a Jamesa Galowaya. Oba so morali prepeljati v bolnico, Ksstrfic je bH pa aretiran, pa so ga proti kavciji ts-p»ustilL
Razstava litijskega Fotokluba
litija, 4. maja. Jutri ob 10. dopoldne bo otvor »ena n* litijski osnovni Šoli fotoamaterska in tuj-akoprametoa razstava, na kateri bo aa-stapano vso Zasavje, V doAnom sodeio-vsnju so se znašli krajevni zasavski činitelji, med drugimi Fotokiob Litija, SPO Zagorje, SPD Trbovlje, hrastniški fo*o-amaterfi ter podružnica eadansnođoo SXTX Razstaviti pa bodo svoje sdfoe tudi člani ljubljanskega Fotokkaba in Vttnjegoiot k! ruda spadajo pod litijski srez
Sveta goca nad lJti jo
Razstava bo zcAo zanimiva. Bofteg trvov iz življenja, ki jih sreča popotnrik: um vsakem koraku skozi Zasavje, bodo prikazane tudi najlepše turistomke točko, tako Sv. Gora, Polšnžsfca Do4omiti, S«. Martin, Mrzlica ki dr, K udeležbi to podeželske prireditve, ki je ena prvih svoje vTFte, vabimo tudi zunanje člane. L rti j a ima prav ugodne železniške zveoc Po ogledu razstave lahko izletniki napravijo prav lope izdete v bližnjo okolico in so prcp^» čajo o lepotah Zasavja.
Med zakonci
— S&opuh ti grdi! Pravkar si me nazival angel, zdaj mi pa nočeš dati denarja, da bi si knpila nov klobuk.
— Oprosti, dušica, mar nosijo angeli klobuke?
V kolodvorski restavraciB
Gost: Gospod natakar, tale befsteak je pa neverjetno majhen.
Natakar: Morda ga pa nsti pojedH ne boste, saj odpelje vaš vlak že čez dobro minuto.
Lačen igralec.
GtedaKški ravnaterj: Kie ja jabolko. Tisto jabolko, ki ga moram položiti na slavo Tellovesa sinčka? Brž ga dajte sem!
Režiser: Gospod raroateli, Tefl je jabolko pravkar soedei
Stran '4
»SLOVENSKI  NAHOD, dne 4. maja 1932.
Hotel Bellevue, Omiš
PRI SPLITU )/)
Nova zgradba tik ob morju, tekoča voda v sobah, peščeno kopališče, domača in dunajska kohinja. Popolna penzija s sobo in postrežbo Din 60.- do 85.- na dan.
Zdraviliška taksa odpravljena!
Dnevne vesti
_ Minister dr. Kramer rastni predsednik
XII. ljubljanskega velesejma. G. minister trgovine in industrije g. dr. Albert Kramer je blagovolil prevzeti Častno predsedstvo XII. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4.—13. junija t. 1.
— Iz zdravniške službe. V7 imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino ie bil vpisan sanitetni poročnik vojne bolnke v Mariboru dr. Marko Korošec.
— Razpisani službi. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje eno mesto uradnika-pripravnika pri centrali v Ljubljani in 1 mesto začasnega služitelja tudi pri centrali v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti do 19. tega meseca.
— Razid društev. »Bralno društvo v Mernjšu« se je po sklepu občnega zbora zdrur/silo s sokolskim društvom v Mengšu, »Strokovna skupina lesnega delavstva« v Planini pri Rakeku se je pa zaradi premajhnega števila članov sama razšla.
_ Iz »Službenega lista«.  »Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št. 35 t dne 4. maja objavlja uredbo o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, odločbo, s katero ee določa povprečna taksa za mline za mesec maj in junij, pravilnik o delu pomožnega osobja t socijalni in zdravstveni službi, navodila za izvršitev § 14- zakona o izpremembah tn dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o točarinski pravici, popravek v finančnem zakonuza leto 1932-33, popravek zakona o obrtih, in štiri objave ban&ke uprave o pobiranju občnskih trošarin v letu 1932.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. t. m, je bilo v dravski banovini 8 primerov tiiuznih bolezni, 92 skrlatinkc (umrl 1), 70 ošpic lumrli 4). 2 tetanusa (umri 1). 5 otročnične vročice, 107 davice (umrli 4), 24 dušljivoga kašlja« 33 šetia (umri l), 31 rdečice in 1 nalezljivega vnetja možganov.
_ Slavnostna otvoritev brvi eei Savo pri
Kamni gorici. V nedeljo 8. t. m. bo na slovesen način otvorima obnovljena brv, ki bo \7 latno zbližala pešpot Radovljica—Kamna gorica. S tem ne bo ustreženo samo domačinom, nego tudi turistom, ki kaj radi noseča Jo Jelovico. K a m n o a oričani so trdno uverjenl, da se bo te njihove slavnosti in ž njo združenih prireditev udeležilo čim več gostov Iz Ljubljane in ostalih krajev naše Gorenjske. Pričakovali jih bodo pri prvem jutranjem vlaku na postaji Radovljica, nakar bo skupen odhod do obnovljene čezsav*>ke brvi, kjer bo ob 10. slovesna otvoritev in blagoslovitev g sodelovanjem žel. glasb, društva Sloga* in kvarteta ^Glasbene Matice« iz Ljubljane,
V prostorih pensiona >Jelovca<: v Kamni gorici se bo vršila potem priprosta domača zabava ob sviranju godbe >Sloga« in petju kvarteta Glasbeno Maticec — Prijave za toplo kobilo, sprejema pisarna ljubljanskega cestnega    nadzorstvo na Mestnem    trgu 27,
ičje ali odbor za obnovitev brvi v Kamni gorici.
_ Statistika  brezposelnosti.  Po Badnji
statistiki Borze dela je v Ljubljani 4405 brezposelnih. Značilno je, d« v Ljubljani število brezposelnih še vedno narašča, do-ČSarn v Mariboru  in Celju polagoma pada.
V Mariboru je zdaj 109-6 brezposoln-ih. v Ce"u 1143, v MuTski Soboti pa 395. V Prekmurju se je položaj v splošnem nekoliko Izboljšal. Te dni je zopet odpotovalo v Nemčijo okrog 60 delavcev, v kratkem $fh pa pojde na državno posestvo Belje okrog 900.
— Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu ponovno razpisuje sprejem učencev v pripravljalna tečaj in podaljšuje rok za vlaganje prošenj do 15. L m. V pripravljalni gospodarski tečaj, ki se začne 1. junija in traja do 15. oktobra t. 1. s« sprejme 30 učencev. Ti učenci imajo dnevno po dve uri pouka v Soli, ostali čas se uporablja pri delih v vseh panogah šolskega gospodarstva, kar jim pozneje prav dobro služi in koristi pri teoretičnem pouku. Tečaj je torej zelo uspešna priprava za vstop v redno šolo predvsem za one kmetske sinove, ki imajo slabo p red izobrazbo iz osno vine šole. Oni kmetje, ki žele poslati svoje sinove v redno šolo na Grm, ki se prične v novembru, se opozarjajo, da učencev s slabo predizobrazibo (eno ali dvorazredno šolo s slabim uspehom dovršeno) ravnateljstvo ne bo predložilo za sprejem v redno šolo banski upravi, ako ne bodo obiskovali pripravljalnega tečaja. Nekateri učenci pripravljalnega tečaja plačujejo za oskrbne stroške po 400 E>m mesečne vzdrževal-nine: nekaj prosilcev se sprejme na brezplačna mesta, nekaj pa za znižano oskrbnino, vendar samo sorazmerno s polno plačujočim:. Oni prosilci, ki prosijo za znižamo oskrbnino ali za brezplačno mesto, morajo svoji prošnji priložiti posestnjl list in potrdilo davčnega urada o višini davkov. Koristno je tudi priložiti uradno fzjavo županstva o razmerah, v katerih se gospodarstvo nahaja (dolgovi, nesreče itd.)
Pogoji za sprejem do: 1. starost ne manj kot 16 in ne več kot 19 let, 2. dovršena osnovna šola (četudi le enorazredna), 3. telesna in duševna sposobnost. Prošnjam kolkovanim s 5 Din. je priložiti krstni list, domovnico an zadnje šolsko izpričevalo, onim, ki prosijo za znižano oskrbnino tudi zgoraj naštete priloge, in jih poslati do 15. maja 1932 na ravnateljstvo banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. O sprejemu in višini oskrbnine se ob veste prosilci pismeno. Vsa še potrebna  pojasnila  daje ravnateljstvo.
— Podaljšanje češkoslovaških državnih zračnih prog. 28. aprila je podpisala češkoslovaška delegacija v Rimu z Italijo pogodbo o podaljšanju proge Češkoslovaških državnih aerolinij iz Zagreba do Trsta, Dokler ta proga ne bo otvorjena. se lahko vrši zračni promet na progi Zagreb-Benetke. Ker so pa naši vladni krogi izrazili željo, naj bi se vršil zračni promet tudi med Za-grehom in Sušakom bodo letali češkoslovaški aeroplani tuđi na tej progi in sicer tako. da bo promet en dan med Zagrebom in Benetkami (pozneje tudi Trstom), en dan pa med Zagrebom in Sušakom.
— Kongres naših esperantistov. O bin-'koštih se zbero naši espeTanti-stji v Brotlu na Savi na V. kongresu, k« bo na njem ustanovljena ju gnalo venska esperantska Iiera H5. maja bodo imel! strokovna posvetovanja študenti, delavci, slepci in učitelji esperantieti. 14.. 16. m 16. maja bo razstava espcra.nt.ske literature ix vF^h delov sveta.
— Deficit OU2D v Splitu. Tudi splitski OUZD Čuti pos!ed*fc*-e gospodarske krize. Lani je imel urad 11.7S7.000 dohodkov in 14,57SL0Q0 Din izdatkov, tako da znaša primanjkljaj 2,815.000 Hin.
_ Sarajevski dijaki    v  Dalmaciji. V
sp-Mt prispeli; dijak j »IV. razreda srednje tphiiii^n«« šole za arhit-e.kturo in stavbarstvo v Sarajevu pod vodstvom naše.ara rojaka prof. ing. Marjana Kumpa. Sarajevski dijaki si ogledajo Dubrovnik. Mei-kov'č. Split in Trogir.
— Odprte planinske koče. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče m domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Staničeva koča (stalno odprta in oskrbovana). Koča na sedmerih jezerih (odprta in oskrbovana do B. maja t. L), Vodnikova koča (odprta v slučaju lepega vremena ob sobotah in nedeljah). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v slučaju lepega vremena vsako nedeljo). Dom na Kofcah (stalno odprt in oskrbovan). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Erjavčeva koča na Vršiču ni oskrbovana. Turisti, ki jo hočejo poseliti naj se zglase radi ključa pr! oskrbnici Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Krekova koča na Katitovru bo odprta tn oskrbovana za Binkoštne praznike. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori. Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem. Piskernikova in Tilerieva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozrr-ski planini. Odprta in oskrbovana je restavracija na Boču.
— Valvasorjeva koča pod Stolom. Kranjska podružnica SPD odkrije na praznik, dne o. t. m. spominsko ploščo blagOf>okojnemu zaslužnemu načelniku gospodu mr. ph. Francu Ravniku na Valvazorjevi koči pod Stolom. Spored: 1. Na predvečer kres (umetni ogenj itd.). 2. Na praznik ob 11. uri sv. maša poleg koče. 3. Pozdravni govori. 4. Slovesno odkritje plošče. 5. Neprisiljena planinska zabava. Planinci in ostalo občinstvo k tej slovesnosti najvljudneje vabljeni.
— V Zagrebu bodo tudi letos mnogo gradili. Proti pričakovanju kaže. da bo v Zagrebu gradbena delavnost tudi letos zelo živahna Letos je dobil Zagreb že 641 nov^h stanovanj, prošenj za nova poslopja je bilo na vloženih 141. Zadnje tri tedne je CMo vloženih tudi več prošenj za visoke zgradbe.
— Legitimacije za polovično vožnjo v Ljubljano na XII. mednarodni velesejem. ki se bo vršil od 4.—13. junija, je uprava ljubljanskega velesejma že začela razpošiljati. Društva, organizacije, župni in občinski uradi itd., ki žele te legitimacije proti Wh proviziji za njihove stranke prevzeti v razprodajo, naj se takoj obrnejo na urad velesejma v Ljubljani
— >Vinski zakon in kletarski vedeir. — Pravkar smo prejeli to knjigo. Trdo veeano. XTT.4-176 strani. Cena BO Din. V samozalo*'-bi pisea: Aadrej Žmavr. Maribor. Gosposka ulica 50. Čekovni račun št. 16.086 pri poStm hranilnici, podružnica v Ljubljani. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarpv gostilničarje, trgovce z vinom in spirituoza-mi, za vinske konzumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove.
_ Vreme,  Vremenska   napoved pravi,
da bo spremenljivo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v dravaki in savsrki banovini deievno, drugod pa veči-
noma jasno. Najvošja temperatura je zjiu-šala v SJtopJju 21. v Spi?tu 19. t Zagrebu 18. v Ljubljani 16.6. Dawl Ja keial barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 6 stopinj.
— Smrtna kosa. Snoči je podlegel kratki težki bolezni upokojeni tiskarniški ravnatelj v Ljubljani g, Franc Roger. Pogreb bo v peetk ob 14 szpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer polože pokojnikove zemske ostanke v rodlbinsko grobnico Bodi mu lahka zemlja, težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
— 2e petnajst»č mu je usla. Neki upokojeni gozdar v vaa! Živi Bunari blizu Senja je ostal že perma jstlc brez žene. Njegov* Katnca mora fe£fl zelo podjetna, ker pri možu ni m* obstanka. Pobegne od njega, pa se če* nokaj tednov zopet vme. Te dn! sta ■se zopet malo »pri« m ponoči jo je K a trica popihala. Zjutraj se je m oš zbudil brez žerae in bilo mu je tako hude, d« se je zjokal. Sosedje so *a pa potolažil, češ, saj se ho Katrica kmaln vrnla.
— Praznega revolverja se je zbal. Včeraj z jutra* j se jo pripeljala natakarica Anica Ooojnik z nekvm gospodom prod cerkev v trdnjavi v Osijeku. Bila je mak) okajena, potegnila je iz-za nodr'ja revolver 4.n ga namerila na svoje?* spremljevalca. Fant se je pa tako aefcraNfc da je začel klicati na pomoč in pribit<d je redar, ki je natakaric! revolver iztrgal rz rok. Revolver je bil pa prazen 1/n kava-lirjev  strah neutemeljen.
— Ena skrb manj. V teh težkih časih, ko je vsaka para toliko vredna, so posta.1: tudi čevljarji s popravili čevljev zaradi Patma-Okrna gumijastih podplatov m no so cenejši. Ti novi podplati trajajo dvakrat *n trikrat dalje od najboljšega usnja, so izredno elastični, hoja z njrmi je prijetna in mi i na. Zahtevajte pni svojem Čevljarju Palma-Okma gumi podplate >n gotovo boste -zadovoljni z njimi.
Iz Ljubljane
—lj   Bloki  »Pomoč  potrebnim«. Bloki »Pomoč potrebnim« so se že dokaj razširili  med  ljubljanskim prebivalstvom vseh s;lojev.    Lporabljajo jih privatne stranke, trgovine, razne pisarne in denarni zavodi. Vsepovsod,   kjer   delijo prosilcem le te blooue listke,   so    močno    izostali razni su>m]jivi tipi in se zglašajo le še v res-nici potrebiti.    To se posebno    vidno    opazi v mestno   soc jalno   poli t ion em   uradu, kjer se na te bločne listke izdajajo nakazmice za hrano m živila. Listke prinašajo po veČini le stare ženice in možje, vdove z otroci in podobni. Tudi brezposelni se številno oglašajo, katerim se skoraj brez izjeme nakaže Ie hrana. Beračenje po mestu je s:-cer  zadnji   mesec  precej  pojenjalo, zlasti od kar je policija s svojimi racijami pregnala Lz mesta    najbolj sumljive in delo-mržne elemente. Brezposelnost m beda v mnogih družinah pa je še vedno ostala, zato se ti bloki,   ki so se v vsakem oziru izkazali kot jako praJkt čni kar naj topleje priporočajo  in si naj  jih    vsak čimpreje nabavi.    da  ž njimi    obdaruje potrebne prosilce. Bloki s« dobe: V mestnem socijalno političnem uradu, v pisarni mestnega cestnega nadzorstva,   na reševalni postaji in pr   mestni blagajni.    Nadalje jih imajo v zalogi naslednje trafike: Glavna trafika   Goli Pompe,   Šoukal   pred škofijo 12, Pezdir Fani v  Gradišču, Pogačnik Rozina in sterkovič Frimja na Duoajeki cesti, Jprmaii  Vinko na Gosposvetski cesti, Sever v Šelenburgovi ulici. Strankam na domu jih pa nudijo v nakup inkas^nti mestne elektrarne in  plinarne ter dostavljavci mestnega, ekspedita.
—lj Moderni »portni problemi je naslov predavanju, ki ga priredi v petek ob 20. zvečer v dvorani Delavske zbornice SK Ilirija. Sport je danes zajel vse sloje; goji ga staro in mlado in v našem življenju je posta' tako močan faktor, da je tudi država spoznala njegov veliki pomen za vzgojo naroda in ustanovila posebno ministrstvo za fizično vzgojo. Vsak ve'ik pokret pa naleti vedno na točke, preko katerih je nemogoče priti brez razmotriva-nja in na stopinji razvoja, na kateri je naš slovenski sport, so zato taki problemi neizogibni. SK Ilirija, matica našega športnega pokreta, se tega zaveda in ko je pridobila za sodelovanje v klubu gosp. Draga Ulago, prvega in dosedaj ed:nega našega absolventa berlinske Visoke 5oie za telesno kulturo, je smatrala za svojo dolžnost, da njegovih odličnih sposobnosti ne porabi samo za tehnično delo v klubu samem, temveč da mu pusti možnost udej-stvovanja tudi na drugih poljih. G. TJlaga nam bo v petek govoril o vseh športnih panogah in problemih, ki danes ovirajo naš športni razvoj, poleg tega pa bo z okoli 200 skioptičnimi slikami napravil predavanje pestro tudi za oko. Za predavanje je prireditelj določil izredno nizko vstopnino ter s tern vsakomur omogočil poset. dolžnost naših športnikov pa je, da z obilno udeležbo dokažejo svoje razumevanje in smisel za stvar.
—lj Prvo poletno nevihto smo imeli včeraj v Lfubliani. čeprav je sele maj in hladno vreme. Popoldne 9e je nebo močno pooblačilo, da so morali ljudje v trgovinah rn pi«imi8kih lokalih prižgati luči že ob 17., začelo je grmeti kot julija, enkrat je tudi silovito treščilo, in aicer v strelovod na magistratu, nakar se je vlila prava poletna ploha. Lilo je poldrugo uro, zvečer se je pa za čelo zopet jasniti in je postalo hladno.
— Birmanska darila ure ln zlatnino kun+te tud* pri današnjih časih najoene;e pri Fr. P. Zajec, Izubijana. Stari tn? 9
—lj Prenočišča aa udeležbo 1. slov. glau benega festivala v Ljubljani od 13 do 16. t.
m. se bodo rabila v velikem številu, ker je že do danes priglašenih nad 1000 odličnih zunanjih gostov. Cenjeno meščanstvo se vljudno naproša, da priskoči prirediteljem na pomoč in prijavi ciro več sob 7. eno. dvorna ali vež posteljami. Prijave (prajema mestno odpravništvo (Mestni trg 17/lfL) ob delavnikih od 8. do 2., na praznik u. in v nedeljo 8. maja pa od 9.—12.
—lj Jan Kiepura v Ljubljani. K i> n naj-oddičn-ejšib svetovnih tenoristov, slovita Poljak Jan Kiepura, čigar fenomenalni glas občudujejo ljudje na velemestnih opernih odrih id raz gTamof vskih plošč, bo peJ danes v Ljubljani v Elitnem kinu Matici pri matineji ZKD. Predvajal se bo namreč njegov prvj zvočn1' film >Zbogom ljubezen* z Brigito lielm kot partnerico. Jan Ftkrpura, ki je zdaj član dunajske državne opere, sicer pa gost največjih svetovnih odrov Evrope in Amerike, bo nedvomno la Ljubljano ve4i-ka senzacija. Film se bo predvajal danes ob četrt na 3 popoldne, jutri na prazjrttc vnebohoda pa ob 11. oni do«p- v Elitnem kinu Matici. Vsebina fiima je ljubavna, Jan Kiepura predstavlja v u jem mladega mornarja ln vodnika tujcev, ki postane slovit pevec. Na enem največjih odrov nam zapoje s svojim čudovitim glasom znano arido H opere >Rigoletto<, Ženska le vara nas. Dejanje se godi v Naoolju vn deloma na Dunaju. Poleg K i ep ure in Brigiite Helm nastopajo v filmu še WalteT Jansee<n in Georg Alexander; slednji skrbi za smeh in razvedrdo. Cene prt vseh predstavah so izredno nizke.
—lj >študentje smo .. .< na šentjakobskem odru. Krstna predstava veseloigre s petjem v 3 dejanjih Študentje smo.. .€ bo na šentjakobskem odru v soboto 7. t m. ob 20.15. Igro je napisala priljubljena članica odra ga. Metka Bučarjeva, glasbene vložke pa znani kupletist g. Danilo Bučar. Dejanje, ki je polno situacijske komike in zdravega humorja, se odigrava na Rabu, in sicer prvo in drugo dejanje na morski obali, kjer tabore Študentje, tretje dejanje pa na vrtu Grand hotela. Pevske točke bo opremljal jazz-band. Igro režira g. Petrovčič Miran, sodelujejo pa sledeče dame in gospodje: Pirčeva kot navihana študentka, Ervina \Vrischerjeva v vlogi njene nečakinje, zaljubljene Nade, Koščakova kot stroga mamica in Bučarjeva v vlogi večno mlade, bivše subrete. Dalje nastopijo Košak kot dobrodušni trgovec. LavriČ kot omehkuženi profesor, Kukman kot priskutni Žid Breithut, študente pa igrajo Hanžič, Petrovčič Miran, Zalaznik, Koman i 11 Tavčar s Škerlom na čelu. Cenjeno občinstvo vabimo, da poseti to velezabav-no veseloigro polnostevilno. Vstopnice bodo na razpolago v pred prodaji na Starem trgu, od četrtka dalje.
—lj Sokolski oder na Viča. Od jeseni sem opazujemo zelo živahno delovanje vi-škega sokolskega odra, ki postaja vedno bolj popularno kulturno žarišče. Lokalizem domačih igralcev je vzgleden in napredek zelo razveseljiv. Igralska družina obstoječa iz Dacarja, Grdine, Ambroža, Galiča, Battelina Paternosta in VVillenparta ter članic Gašpe-rinove, Knezove, Erjavčeve, Thalerjeve, Pa-ternostove harmonira vedno bolj. šentjakob-čani so tako rekoč stalni gostje na našem odru in je zadovoljstvo obojestransko. Tudi šišenski igralci pridejo gostovat. Tramvaj ima za obisk predstav tudi svoje zasluge. Občinstvo dosledno napolnuje dvorano, kar je gotovo presenetljiv znak. V nedeljo nastopijo domači igralci s >Charlejevo tetko< v režiji br. Luje Drenovca, ki je nekakšen spl-ritus agens našega gledališča. Vabimo prijatelje dobrih burk, da se razvedrijo enkrat tudi pri nas. R.
—lj Praktične vaje v sajenju špargljev priredi danes popoldne ob 14. podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na svojem vzornem nasadu špargljev na Prulah, ki je na zemljišču društva šentjakobski dom za Zalaznikovo vilo. Vabljeni so vsi prijatelji vrtnarstva, da se pouče kako sadimo to cenjeno delikateso na različne načine, ker prinaša med zelenjavo največje dobičke, a jo dosedaj v velikih množinah inportiramo namesto, da bi jo imeli poceni doma toliko, da bi jo lahko izvažali.
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi člane in priia-:eije na sestanek v soboto ob 8. zvečer pri Mraku, kjer bo poročal mestni župan g. dr. Puc o občinskem gospodarstvu.
—lj Grafojog Karma h je spet v Ljubljani in se je javil tudi v naši redakciji ler nam odkril, da m perzijski mag niti fakir iz Indije, temveč čisto pristni celjski Slovenec, ki pa pač svoja stvar v resnici zna, da njegove ugotovitve vzbujajo splošno presenečenje. Na znanstveni podlagi namreč po najnovejših metodah preišče vašo pisavo in pove vam vse vaše dobre lastnosti, a tudi slabe ter tudi njih posledice, da vam bo celo neprijetno. Bodite brez skrbi, saj ga ne briga, kdo ste, a tudi če bi vedel, da ste najvplivnejša oseba, bi vam povedal resnico v obraz. Pokažete mu seveda lahko tudi tuje pisanje, pa vam njegovi frapantni izsledki odkrijejo najbolj skrite tajnosti značaja tistega, čigar pisavo ste mu prinesli. CJra-fologija je sila stara znanost, ki jo pri-znpva ves svet in zna tudi rabiti v svojo korist, razen tega so pa ugotovitve iz pipave tudi za vsakega interesantne .saj večina ljudi ne pozna  niti samega sebe.
_lj Delavsko pro<«ve<no in podporno driiMvo >Tahorr. Jutri, na praznik, celodnevni izlet v £kofjo Loko. Od'iod ob 5. izpred Narodnega doma in oh pol 8. z vlakom 7. glavnega kolodvora
—lj Letna skupščina nblaetneg:* odb<»ra Jadranske Straže v Ljubljani se bo vršila dne 6. junija ob pol 21. uri v prostorih restavracije Zvezda.
—dj Dunajsko pranje. svetlolikanje Šimenc.  Kolodvorska  ulica 8.
Clitni kino Matica
Danes premiera!  Slovita Nubreta budimpeštanskoga teatra
Marta Eggert
poje in igra v filmu ljubezni, razkošja, elegance, lepih žensk, *rae-nlh šlagerjev, mondenega, pusto-lovnega življem«
ENA NOČ v
GRAND HOTELU
Muzika: Oto Stranskv. Zabavno: Najnovejši  Foiov  zvočni tednik!
Danes ob 4., 7 U in 9i_j in jutri na praznik ob S., 5-, 7i4 in »1 x uri
— lj Delavci tvrdke \. Ze-thko bodo imeli v nedeljo 8. maja ob 10. običajno mašo na Rožniku.
—I j J. A. D. Trigiav v Ljubljani. V četrtek, 5. t. m. se bo vršil ob 11. uri dopoldne v Kazini I v proslavo društvene desetletnice slavnostni občni /bor. Udcležiba za članstvo obvezna! Zvečer ob pol 9. un bo dručabini večer za gg. starešine in člane v prostorih hotel« Bellevue.
—lj Jutri w»i na Grad na >Jurjev&njoc! Poskrbljeno je, da bo našel vsak nekaj n sebe: godba »Sloge*., bogat srečolov in prosta zabava, poleg tega pa ee bo po nizkih cenah točilo prav dobro vino in prodajale jestvine in slaščice. Tudi Črne kavo ne ho manjkale.
—lj Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo predavanje s kra^nfmi skioptičnimi slikami, ki ga bo imel v p«tek 6. L m. ob '21. g. univ. prof. Marc Vey. Naslov predavanja: >La Teheeoslovaonie arti-siique et pittoregQufK. Vabimo.
—lj Ko obiščete jurjevanje na Ljubljanskem gracfcj, oplazite m» tu«1i v «owti*-nrf >f*n TJč+cu na gHdHcu«, <1o katerf vxx+1 nova po&pot, tel ▼*>!*e FV->t na Krtni in Strmo pot. Postrežem* boste « najbottšlnrl JorliM in pijačo po zn uzani reinl. 286-a
_lj Izgubljeno. V ponedeljek Jw bthl r*-
gnihljeno dviprarin (vlnta) od Ižaoake 00-ste do StnelđSke nlioe in Zmajttke^a mostu. Najditelj naj jo proti nagona dri virmo v Stre*fcšGci uikica SO na na**k>v Joatp ČVr-nič.
_lj Tombola dmStv* sa r era d ho Sokolskega doma v ftiški. se ne bo vršil«. 5. t m. temveč v nedeljo 8. maja ob 15. uri.. 2&Hi —lj  Surovi ponočnjaki.    V tnede4>r> »večer  se  je  poštni   n«.)u(žt>ei>e*.   Ivan   M frre-ix D. M. v Polj« na kolonu p-alial če« ljubljansko  po rje  domov.   Ko  je pcrčvozM na Vodovod/no oeeto, so ga uatavilJ trije ponoonja.k.i. Eden mu jo nastavu 00*0, da jo MAheiić padeiL   Soveda   >e M Mhl»eHć OKorČem tn je ponoftnijake ozmerjal. Surovi fantje «0 pa pa napadfri on pa zaceli pre£*-parti   po  glavi.   MiboMir  ie  dobiJ   tako o*v čutne poakodtoe. da «0 «a moraM preboljeti v boroteo.
Iz Celja
—G Dežurna lekarniško službo v Celja ona tekoči teden do vlcljuono potka 6. L m. lakaorna *r*ri križu« na kralja Petra cesti.
—c Smrtna kosu. Voeraj sta umrla v celjski javni bolnici 3)letna dn m ari ca Justina Recova od Št. Rupe rta nad Laškim in OHletni delavec Janez Korošec iz Spodnje Hudinje pri Celju. N. v m. p.!
—c Narodni poslanec celjskega okraja g. Ivan Prekoršek bo imel jutri 5. maja 2 shoda ki sicer prvega po rani maši oh pol 8. v prostorih župana g. Josipa Cajhna na Teharju. ob 11. dopoldne pa drugega na Kal ob ju. G. poslanec bo poročal oa obeh shodih o delu v narodni skupščini ki o današnjem političnem m gospodarskem položaju v državi.
—c Proslava materinskega dne v Celju. Kakor običajno vsako leto, priredi toudn letos v nedeljo 8. maja tukajšnje K.0I0 jugoslov. sester proslavo materinskega dne s cvetličnim dnem m koncertom v mestnem parku. Vsako drugo prireditev bo Kolo letos /.amdi .slabih «<.spodarsk h razmer opustilo. Zato naj občinstvo skromno pr c1avo p<rdpim po vseh močeh.
Nova sobarica
— Gosnod. ?unaj je gospod, ki b' rad gnvori! z vami.
— Kaj vam ni povedal imena?
— Ne. pač me ie pa kar terti nič me-ni nič poljubil.
— Torei rmi le hrž odprite. "> \t gotovo striček Otistav.
Bahavost
Oče pripoveduje sinu. kako je v Afriki ubil 40 l.iudožrcev.
— Papa. lani si mi pa pravil, da si jih ubil 20.
— Že res, toda takrat si bil še tako majhen in slaboten, da ti nisem mogel odkriti vse strašne resnice.
Beli zobje: Ch I o r o d o n t
>?LOVENS1TT V A R O D, dne 4. maja 1932.
Amv 5
Strašne katastrofe na
morju
Kako so se potopili parniki „Cimbra", „General Slo-
cum44 in „Norge"
Zdaj ima že vsak parnik radiopostajo in mnogo varnostnih naprav. Zato se potnikom na morju ni treba bati, da bi zavozil parnik v ledeno goro in se potopil. Tudi nesreče v gosti me-gli so redke, a požar na parniku je skoraj izključen, ker bi ga takoj pogasili, čim bi nastal. Na parniku »Le-viathanu« imajo nad 200 gasilnih aparatov in 10 brizgaln najnovejše konstrukcije. Izborno izvežbani gasilci so pripravljeni noč in dan. Pred katastrofo »Titan ica«, čigar radiopostaja ie pomagala rešiti skorai 1000 ljudi, pa varnosti na morju ni bilo skoraj nobene.
Ob zelo slabem vremenu je odplul IS. januarja 1SS3 prekooceanski parnik »Cimbria« iz Hamburga in prispel v gosti megli mimo Helgolanda na širno morje. Potniki so že davno spali po kabinah, ko je v megli naenkrat zaža-rela zelena luč tovornega parnika -»Sultan« tik ob »Cimbrii«. Bilo je ob 2. ponoči, ko Je naenkrat strahovito za-hreščalo. Čudno je. kako je mogel tako majhen parnik, kakor je bil »Sultan«, prodreti orjaško »Cirnbrio« tako, da je nastala v jeklenem oklepu velika odprtina. Voda je bruhnila v parnik in š tem je bila njegova usoda zapečatena. »Sultan« je takoj po trčenju izginil v temo. Preluknjani parnik se je nagnil na stran tako močno, da so lahko spuščali rešilne čolne v morje samo na eni strani. Iz mirnega spanja zdram-iieni ljudje so prihiteli na krov. Nastala je nepopisna panika. Posadka je s sekirami razsekala klopi na krovu, da bi imeli potniki, ki so skakali v morje, vsaj deske pri rokah. 15 minut po trčenju je parnik izginil v valovih. Rešilo se je samo 56 potnikov v treh čolnih. Na parniku je bilo pa 110 mož posadke in 402 potnika.
Kako strašen je na širnem morju požar, nam priča grozna nesreča par-nika »General Slocum« 15. junija 1904. Na parniku je bilo 1500 otrok newyor-ških nedeljskih šol in 1000 odraslih, večinoma staršev teh otrok. Opoldne, ko so prinesli otrokom v jedilnico sladoled, je nastal alarm. V kuhinji je začelo goreti in ogenj bi bili lahko takoj pogasili. Toda kuharji so se prestrašeno razbežali in to je postalo usodno. V naslednjem trenutku je že besnel na parniku požar. Posadka je bila strahopetna, skrbela je samo za svojo kožo. Ognjeni zublji so začeli lizati krov in potnikov, posebno otrok, se je polastila nepopisna groza. Ljudje so pritisnili na ograjo, ki se je prelomila. Nad 100 ljudi je padlo v morje. Kar iih je ostalo na krovu, so se spremenili v besneče zveri. Za rešilne pasove so SC kar davili in grizli. Matere so metale svoje otroke iz plamenov v valove, kjer so seveda vsi utonili. Mnogi roditelji so zblazneli in poskakali v morje. Gorečemu parniku so prihiteli sicer na pomoč drugi parniki, ki se mu pa zaradi strašne vročine niso mogli približati. Zgorelo in utonilo je okrog 1200 ljudi, od teh dve tretjini otrok. Od mnogih rodbin je ostaJ živ samo en Član. Največje junaštvo je pokazal policaj Connev. Dvanajstkrat je skočil v morje in rešil 12 ljudi. Ko je pa skočil trinajstič, ga je morje pogoltnilo. Preiskava je spravila na dan zločinsko malomarnost, kakršne ne pozna zgodovina pomorstva. Rešilni pasovi so bJi namreč napolnjeni s suhim kruhom in Ijudjem so se lomili v rokah. Gasilni aparati sploh niso delovali, rešilnih čolnov pa niso mogli odvezati, ker so bili trdno privezani z žico.
Ves svet je bil še pod vtisom te grozne nesreče, ko se je že razširila nova Jobova vest. 20 dni po katastrofi parnika »General Slocum« ie postal skalnati otoček Rockhall v Ar-lantskenj oceanu priča katastrofe velikega danskega parnika »Norge«. Parnik je zavozil na pečine in se čez pol ure potopil. Izmed osmih rešilnih čolnov so se pri spuščanju na morje trije razbili, dva pa potopila. Posadka »Norge« pa
l\ihail Zoščenko
Močno sredstvo
Pravijo, da je proti alkoholu r:aj-boljše sredstvo umetnost. Recimo teater, vrtiljak. Ali postavim studio z mu-ziko.
Praviio. da vse to zadržuje človeka od pijančevanja. In res. državljani, vzemimo za primer kar našega ključavničarja Petrji An tono viča Kolenkorova. Mož je doslovno propadal. In sploh je živel pasje življenje.
Ob delavnikih je po delu jedel in žrl. Ob nedeljah in praznikih se ga je pa Pjotr Ivanovič redno nakresal, da ga je kar zanašalo. Vsako nedeljo tn vsak praznik je vozil barko, da ga je bilo veselje gledati.
V pijanosti se je rad ravsal hi uganjal razne prismodarije. kakor je pač navada vseh pijancev. Domov se je vračal navadno kar po vseh štirih.
In seveda, ves teden ni opravljal ta Pjotr Antonovič nobenega kulturnega dela. K*večjemu se je hodil ob sobotah kopat, da se je vsaj malo zmočil. In to vam je bilo vse njegovo kulturno delo.
Sorodnikom Petra Antonoviča je Šlo
lahko služi vsem posadkam za zgled. Pomagala je ženam in otrokom v tri rešrlne čolne in zadrževala paniko, kolikor se je dalo. Ko pa ni bilo več upanja na rešitev, so se postavili junaški mornarji na krov m prekrižanih rok čakali smrti. 637 ljudi so pogoltnili valovi. 200 se jih je pa rešilo. En rešrlni čoln so premetavali valovi 6 dni in 6 noči. predno ga je zagledala posadka parnika. ki je hitel ponesrečencem na pomoč.
Kapitan Gondcll je stal do zadnjega trenutka na poveljniškem mostičku. Ko se je parnik potapljal, je mostiček strlo in kapitan se je zapletel z nogami v ograjo. Tako bi ga bil potegnil parnik s seboj na dno morja, da se ni v zadnjem hipu rešil in splaval na površje. On in parniški inženjer sta bila edina od posadke, ki sta se rešila. Plavala sta dobri dve uri in šele potem so ju potegnili v rešilni čoln. Pozneje je Goudell pravil, da je doživel kot kapitan tri katastrofe in da so bile vse tri 28. dne v mesecu.
Profesor Hantos,
bivši državni tajnik v madžarskem trgovinskem ministrstvu, avtor gospodarskega programa podunavskih držav.
77 let pri eni družini
Redek iubilej, ki ima v naših časih pravico do svetovnega slovesa, je praznovala te dni v Bologni starka zlatega srca Francesca Felicetti. ki i-e dobila pred 77 leti kot 12letna deklica službo pri rodbini \Venzao. kjer še zdaj vestno opravlja domača dela. Stala ie ob zibelkah mnogih novih članov rodbine, mnoge je spremila k večnemu počitku in rodbina jo po pravici prišteva med nenadomestljive člane. Občinski svet ji je podelil častno diplomo ni zlato kolajno. Odlikoval je obenem tudi 30 drugih konservativcev dela, ki služijo žz nad 40 let pri istih rodbinah.
Jekleni telovniki
Na Japonskem so zdaj velika moda jekleni telovniki, ki kljubujejo kroglam. Vsak Japonec ne rabi takega telovnika, pač pa zelo radi segajo po njem politiki in vojaški dostojanstveniki, ki se boje atentatov. Jekleni telovnik je drag, vendar se pa izplača, če res lahko obvaruje človeka celo pred atentatorjevo roko. Tovarna, ki izdeluje jeklene telovnike, je na ta račun že mnogo zaslužila.
Hotelir v letovišču Atami na tako zvani japonski rivijeri je naročil v tovarni jekleni telovnik točno po meri bivšega ministrskega predsednika Inu-kaia in ko je prišel visoki gost na rivijero, mu je telovnik podaril. Ne ve se pa, ali ga Inukai nosi ali ne. Će ga nosi, se mu ni treba bati, da bi ga kdo ustrelil v prsa ali hrbet. Hotelir si je napravil s tem darilom dobro reklamo.
Japonski jekleni telovniki se izde-
tako vedenje hudo na živce Kar tesno jim je postajalo r>ri srcu.
— Pjotr Antonovič! — so mu prigovarjali. — Kvalficiran delavec ste. ne več mlad. kaj lahko se pripeti, da se zaletite v pijanosti v kandelaber in se do smrti pobijete. Pijte malo manj. Storite nam to rodbinsko uslugo
Toda Pjotr Antonovič ne uboga. Pije kar naprej in se veseli. Slednjič se je našla dobra duša iz krajevnega odbora. Kar naravnost je povedal Petru Antonoviču, kar mu je narekovalo dobro srce.
— Pjotr Antonovič, — mu pravi, — jaz vas naučim, kako se je treba odvaditi alkohola No, pravi, poskusite namesto pijančevanja hoditi ob nedeljah v gledališče Prijateljsko vas prosim in brezplačno vstopnico vam ponujam.
Pjotr Antonovič se je zadovoljno zarezal.
— No. pravi, če je pa brezplačno, se že da poskusiti, zakaj ne. To me menda ne bo spravilo na boben. Če j-= brezplačno, kakopak.
Skratka, preprosili so ga.
Pjotr Antonovič je šel v gledališče Bilo mu ie všeč. Tako mu je bilo všeč, da kar oditi ni hotel po predstavi. Pred-
lujejo iz jeklenih vlaken, ki so na poseben način med seboj prepletena. Ravnatelj jekiarn dr. Honda je izumil za izdelavo jeklenih vlaken poseben način in ustanovil je oddelek za izdelovanje jeklenih telovnikov po meri. Zato mu pravijo Japonci »jekleni doktor«. Mož je s svojim izumom zelo zadovoljen, ker mu mnogo nese.
Sir B. Bourdillon,
novi guverner bivše nemške Vzhodne Afrike (Uganda)
Vroče in suho poletje
Pred vsako zimo in poletjem čitamo napovedi, kakšno bo vreme. Vreme napovedujejo poleg vremenoslovcev ljudje, ki prežive večino življenja v prosti naravi, kakor gozdarji, vrtnarji in kmetovalci. Seveda pa njihovo napovedovanje večinoma ni zanesljivo. Pravi meteorologi ne vzamejo stvari tako lahko, ker se dobro zavedajo, da je težko napovedati vreme celo za nekaj dni naprej, kaj šele za več mesecev ali za celo leto. En način, ki po njem skušajo uganiti, kakšno bo vreme, je perijodič-nost vremena, to se pravi večja ali manjša točnost, s katero se vremenske prilike ponavljajo. Seveda pa ta način ni zanesljiv, ker valovanje meteoroloških elementov ni pravilno.
Češki meteorolog prof. dr. Schnei-der skuša na podlagi vremena od avgusta lanskega leta napovedati, kakšno bo letos poletje. Pravi, da bo začetek poletja vroč, potem se bo pa vrstilo menjavanje temperature, ki bo močno varirala. Nemški meteorolog prof. Bau-er nam pa obeta letos razmeroma vroče in suho poletje.
Prvi sovjetski
zrakoplov
Po poseru zrakoplova »Zeppelina« se je ustanovila L 1930. v Rusiji tovarna »Dirižablestroj«. ki naj bi z državnimi sredstvi gradila zaenkrat zrakoplove manjšega obsega, ker Rusija nima strokovnjakov, ki bi znali upravljati velike zrakoplove. Prvi zrakoplov bi moral biti po prvotnih načrtih dograjen 1. maja. V resnici je bil pa dograjen že proti koncu marca.
Prvi sovjetski zrakoplov obsega 2200 kubičnih metrov, doč-im jih obsega »Zeppelin« 40.000. To priča, kako majhen je sovjetski zrakoplov v primeri z nemškim. Narejen je pa približno tako, kakor ^Zeppelin«. Zdaj grade že drugi zrakoplov, ki bo dosegal 5.000 kubičnih metrov. Na teh dveh zrakoplovih se bo vežbalo tehnično osebje, ki pride pozneje na večje zrakoplove. Prvi sovjetski zrakoplov je dobil ime »1. maj« in te dni nastopi svojo orvo pot iz Leningrada v Moskvo.
Strahovi ali sleparji?
3.000 funtov šterlingov ponuja »Magični klub« v Londonu tistemu, ki dokaže, da dva duhova, izprehajajoča se po neki hiši v zdravilišču Broghtoxes. nista duhova, temveč samo sleparja, ki nalašč strašita ljudi. Gre za staro hišo iz časov kralja Georga III., ki je v nji v davnih časih prebivala lady Lanca-stre. Sam kralj je imel baje z njo ljubavno razmerje. Še zdaj vodi iz te hiše podzemn.* hodnik v bivši kraljevi rezidenci, je pa na nekaterih krajih že zasut. In v stari hiši sta se naenkrat pojavila lepa dama in dražesten deček in sicer podnevi. Mirno gresta skozi eno ali dve sobi, potem pa naenkrat izgineta.
Legenda pripoveduje, da je lady Lancastre umorila svojega sinčka, truplo pa zazidala v steno kleti. In zdaj se baje umorjeni sinček izprehaja po hiši. Pred 50 leti je bila hiša izpremenjena
stava je bila končana, on vam pa sedi in sedi.
— Kam pa naj grem zdaj ponoči? — pravi. — Saj so že vse krčme zaprte. Vidiš jih, zlomkov. v kakšno podjetje so me izvabilii
VendaF se je po dolgem obotavljanju napotil domov. In, pomislite, trezen je odšel. Prav nič ga ni zanašalo, imel je čisto glavo in trdne noge.
Drugo nedeljo je bil zop^t v gledališču. Tretjo nedeljo je pa prišel že sam v krajevni odbor po vstopnico.
In kaj mslrte? Zaljubil se je mož v gledališče. To se pravi postal je največji ljubrterj gledališča v okraju. Ce je le zagledal gledališki leoak. se je kar tresel. Ob nedeljah ni več pil. Začel je piti ob sobotah, kopanje je pa prenesel na četrtek.
A zadnjo soboto, l:o ga je imel pošteno pod kar-o, se je Pjotr Antonovič zaletel v kandelaber ni se močno pobil tako, da v cedel.io ni mogel v gledališče. To je bila edina nedelja v vsej sezoni, da Pjotr Antonovič ni videl predstave. Do druge nedelje se mu bodo seveda oraske zacelile in zonet poide v gledafcšče. Umetnost je moža prevzeJa.
v hotel in iz kleti so napravili kuhinjo, kjer je pa začelo takoj strašiti. In straši še sedaj v eni sobi. kjer je pod njo podzemni hodnik zasut. Vrata se odpirajo .n zapirajo, slišijo se skrivnostni koraki in čuden ve-trič pihlja skozi sobo. Neke noči je spal v tej sobi mlad. krepak fant, sin sedanjega vratarja, pa pravu da bi nikoli več ne poskusil tega, ker so se ga vso noč dotikale nevidne roke fn nekdo je vso noč neprestano odpiral vrata.
Venera poje
Ameriški radioabonenti so imeli nedavno priliko slišati noto iz znamenite »sferične godbe« in sicer je bH to visok ton, kakor na goslih. izvirajoč od planeta Venere. Glas Venere je oddala radiopostaja v New Vorku s pomočjo aparata, ki ga je napravil profesor newyorške univerze Sheppard. Čeprav so deloma zakrivali nebo oblaki, je Venera lepo žarela in njene svetlobne žarke je prestregel učenjak z daljnogledom ter jih napeljal v fotografsko kamero, kjer jih je izpremenil v ton, ojačen z radiomikrofoni. Tako je nastal visok ton, ki je dosegel fortissimo, ko se je zemlja zasukala in je padel svetlobni žarek Venere naravnost v daljnogled. Ton je pa polagoma izzve-neval, ko so začeli padati žarki v daljnogled poševno.
Drugo važno odkritje so napravili s pomočjo »električnih« oči, kakor so nazvali novo kamero. Barve so namreč izpremenili v ton. Ameriška zastava je »pela« približno tako kakor poigrava orkester, predno pride dirigent. Pipa je hropela, nogavica pa godrnjala kakor medved.
Washingtonova plaketa.
ki jo je izročil neniški poslanik v Ameriki ameriškemu narodnemu odboru za proslavo 200 letnice VVashingtonovega rojstva. Plaketa je delo prof. Scheibe-Frankfurta.
Wallacova naslednica
Londonski listi prinašalk) radostno vest, da je vrzel, ki je bila nastala s smrtjo neverjetno plodovitega pisatelja E. \Vallaca, že zapolnjena. Zapolnila jo je pisateljica Orsola Bloom, ki je napisala svoj zadnji roman »Dnevnik žene mornariškega častnika« v štirih dneh. Bloomova sama priznava, da napiše često v enem dnevu 15.000 besed. Z zadnjim rekordnim romanom se ji je pa pripetila nezgoda. Komornik je prodal rokopis romana baje pomotoma kot ma-kularurni papir.
S tem pa raztreseni komornik pisateljice ni spravil iz ravnotežja. Čez nekaj dni je bil roman znova napisan. Vprašanje je seveda, če se je ujemal s prvotnim rokopisom, Bloomovu zatrjuje, da nima izobrazbe v navadnem pomenu besede. Njen oče, učitelj po poklicu, jo je naučil samo pisati, potem jo je pa prepustil knjigam in naravi. Mož pač ni slutil, koliko preglavic nakoplje njegova hči urednikom in založnikom.
čudaški poslanec
Na Madžarskem je umrl te dni bivši poslanec baron Andrej Podmaniczky. Bil je znan kot velik čudak, v parlament je hodil tudi, če so bile vse poslanske klopi prazne. Prvič je bi! izvoljen za poslanca 1. 1910. in ves ta čas se v parlamentu ni oglasil z nobenim političnim govorom. Dolge politične go-vorance je sovražil, pač se je pa rad oglašal s kratkimi, strupenimi opazkami, ki se jim je često smejal ves parlament. Kot poslanec je bil zagrizen sovražnik poslanca Rothensteina, pristaša socijalnih demokratov. Z njim sta si v parlamentu večkrat skočila v lase. Ob-delavala sta se s strupenimi, sarkastičnimi medklici, a parlament se je na njun račun imenitno zabaval.
Podmaniczkv je bil pa zelo vesten član parlamenta in stranka ga je imela rada, čeprav ji kot govornik ni bas koristil. Med komunističnim prevratom na Madžarskem se je pridružil nasprotnikom Bele Kuhna in bil je aretiran. Posrečilo se mu je pa pobegniti v Jugoslavijo, od koder se je po prevratu vrnil v domovino. • ~
Paul Craetz,
znani raziskovalec Afrike in Azije, se je lotil zdaj organizacije prvega mednarodnega poleta okrog sveta nad ekvatorjem. Poleta naj bi se udeležilo 38 velikih letal raznih narodov.
Esperanto
Ameriški esperantski institut v Mad\WCh ni je začel izdajati novo popularno znanstveno revijo pod naslovom >Scienca gazeto espe-rant<k. Njen namen je pomagati z esperantom do popularizacije znanosti po vsem svetu in zbrati vse pristaše esperanta, ki se zanimajo za znanstvena vprašanja. — Obsežna esperantska enciklopedija, ki jo pripravlja >Literatura Mondo< v BuJimp<->ti, bo obsegala tudi zgodovino esperantskega pokreta v poedinih državah. Sotrudniki tega ogromnega dela so esperantisti raznih narodov. — Mesečnik >Rivista Italiana di Esporantoc izhajajoč v Udinah, priobcuje nov prevod Dantejeve >Božanske komedije« v esperantu. — Madžarski esperantski pesnik in pisatelj K. Kalocsay je izdal zopet novo knjigo >Eterna bukedo« (Večni šopek), zbirko 260 pesmi, prevedenih iz 22 jezikov. Knjiga obsega 352 strani in v nji so zastopani Rabln-dranath Tagore. Heine, Dante, Garducre, Shakespeare, VerLaine itd. — V Krakovu jo začel izhajati nov list za mladino, ki jo zmožna esperanta. I-ist priobcuje poleg primernih beletristiČnih člankov tudi naslov« dopisnikov, kroniko iz skavtskega pokreta in dela mladih čitateljev. List Be nazim >Juna Samideano: (Mladi pristaš). — Zbrano ^evoenkove pesmi je izdalo v esperantu cLct>-štvo pisateljev v Harkovu. — Japonska propagandna zveza v Kaineoki je priredila zadnje čase v 27 večjih krajih 45 tečajev esperanta. Pred vsakim tecajeci je bi3o večjo predavanje in razstava esperantske Iiterao-re in drugih pomembnih dokumentov o svetovnem razmahu esperanta. — Estonski eepe-rantski institut v Tartu, podrejen posvetae-mu ministrstvu, je izdal od svoje ustanovitvo L 1025 že 24o diplom o znanju esperanta, 23 o praktični rabi esperanta v trgovini, 8 učiteljskih in 9 znanstvenih diptom. — V Berlinu je izšel strokovni pravniški nesnSko-esperantski slovar izpod peresa dr. a Lie-beeka. Mednarodno društvo esperantistov pravnikov je začelo zadnje čase živahnejše delovati in pripravlja zborovanje v Parizu, ki bo v zvezi s 24. svetovnim kongresom esperantistov. — Podrobne informacij« o esperantskem pokretu in rabi esperanta nam daje brošurica >Svetovalec češkega eeperan-tistac Brošuriio pošlje na željo interesentom na vpogled >Udruženje prijateljev esperanta« Praga IL___*_
Pri pokvarjenem želoden, plinih v črevesu, slaberr \usu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefcve« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za no jedi in pijači preobložena prebavil p »Franz Josefova« greneico, se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.___
Petek, 6. maja, 11.30: šolska ura: Materinski dan (petje in deklamacije), nastop I. dekliške meščanske šole v Ljubljani; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. L. Sušnik: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova; 20: Cehoslovaška savremena književnost (prof. dr. Kršič iz Beograda); 20.3: Prenos iz Beograda: Jugoslavensko veče; 22.30: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 7. maja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Ga. Ort-haber: Angleščina; 19.30: Govorniške vaje (I. Peršuh); 20: Koncert orkestra Grafike; 21: Kuplete poje g D. Bučar; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ali si že član Vodnikove družbe?
»SLOVENSKI NAROD, dne 4. maja 1032.
Stev. 101
Mie d* Agbonne:
22
Roman
Vemo, kaj ji je mati odgovorila. Videli bomo, kako se ja Georgetta ravnala po materinih nasvetih.
Teden dni, ki ga je bil dovolil Mau-rice svoji ženi, da se pripravi, je bil že minil, ne da bi sploh mislila na pot v Limousin.
Nj2u brat, ki je bil še vedno v Parizu, jo je posečal redno vsak dan in Georgetta mu je vsak dan potožila, kako težak značaj ima njen mož.
Roger je bil vedno na strani svoje sestre — ali bi sploh mogel ugovarjati Georgetti?
— Nočem iz Pariza, ne grem na kmete! — mu je zatrjevala.
—Glej, sestrica, — je odgovarjal Ro-gar, ogledujoč mlado ženo z veščim očesom od pete do glave,- — pa me vendar ne misliš prepričati, da bi dovolila, da bi imel večji vpliv na tvojega moža star podeželski notar kakor ti, ki fcš je mati tako dobro vzgojila. Vražja strela, saj vem, kaj store ženske, kadar hočejo zmešati glave moškim, tudi tistim, ki jih ne ljubijo. Pomisli torej, kako je takrat, ko je glava, ki nad bi se obrnila nar oba, tako polna dražest-nega bitja, kakor je Mauricova.
—Ti pretiravaš. — je dejala mlada žena koketno.
— Ah ti nav&anka, preizkusi mak) svojo moč, potem mi pa poveš, kaj je novega, — je nadaljeval Roger.
Zvečer je Georgetta poskusila, kaj se da doseči z ženskimi čari. Bila je dražestna, svojeglava in trmasta, ko se h Maurice v začetku upiral.
Vendar je pa bila tako mikavna in mUa, da ji je Maurice prisrčno in stotero poplačal nežnost in ji dejal sladko:
—Dušica moja, neumna glavica, ki na nji sloni sreča vsega mojega življenja, zakaj ste včasi tako srdita in trdo-srona. da bi človek mislil, da tisti, ki ste ga nekoč klicali »ljubček moj«, ni več isti Maurice in da ste se odvadili ljubiti ga?
— Molči, molči, mučiš me! — je ugovarjala in mu pritiskala glavico na prsa. — Ljubezen je lepa! Molči!
Tisoč poljubov js bilo odgovor zaljubljenega moža.
Drugo jutro je bilo že dokaj pozno, ko je mlada žena slonela oprta na komolec na postelji in opazovala svojega spečega moža.
Magnetični pogled, uprt naravnost vanj, ga je kmalu prisilil, da je odprl oči. Videč Georgetto veselo, s krasnimi zlatimi kodri, zakrivajočimi njena bela ramena, jo je nežno pri vil k sabi in zopet se je začelo ljubimkanje z neštetimi poljubi.
Njena ličeca so kar žarela od poljubov, v glavi sa ji ni še nikoli tako vrtelo in utrujeno je počivala na čipkah
mehke blazinice. Dejala je svojemu možu:
— In ti bi mogel tebi nič meni nič prodati to krasno hišo? Gospod grof de Cizsret, ti sd gospodar, to je res, toda
ženica je tudi gospodinja___Na izbiro
imaš — ženica v tej posteljici ali pa' nikoli več ženica! Zdaj se pa odloči.
Bila je tako razigrana, tako dražestna, tako očarljiva, da se je Maurice vdal. Danar, ki ga je bilo treba znova spraviti skupaj, duševni mir, ki ga je bilo treba postaviti na trdnejšo podlago, da bi ne bil v neprestani nevarnosti, kakor je bil zadnja leta, vse to je izginilo in Maurice, ki mu žena ni dovolila govoriti, je dejal sam pri sebi:
— Imam še poldrugi milijon frankov, morda malo več. Ta dobri Duber-tin mi najbrž ni povedal resnice, da bi me malo prej ustavil v tem, kar imanuie on neumnosti. Tem slabše, saj bi za vse na svetu ne mogel greniti svoji Georgetti življanja zaradi denarja.
— Ali boš vedno tako ljubil svojo dušico? — ga je vprašala Georgetta.
— Da, ženica, vedno, — je odgovoril Maurice. — In ohranimo ji njeno gnezdeče, spleteno iz solnčnih žarkov in iz nebesne siniine, da bo lahko v njem neprestano prepevala in da bo lahko v njem nemoteno sejala svoje očarljive smehljaje.
— Ljubim te, ljubček moj, še nikoli te nisem tako ljubila. Samo nikar več ne žali svoje ženice ...
Oaz nekaj tednov se je vrnila gospa
do Marillac s Klaro v Pariz. Nastanila st je v hiši grofa de Cizereta in hotela je dokazati svojemu zetu, da je njena starejša hči anako dobro omožena ku-kor mlajša. Saj sta prispeli v Pariz, da bi se domenili z Rc-gerjem, ki naj bi ro-iskal in opremil primerno stanovanje, kjer bi se nastanil markiz Diego y Tras-monte in sprejemal v njem najodličnej-šo družbo.
Klara je odhajala v spremstvu svoje matere vsako dopoldne z doma. Hodila je v veliko vilo v Buloniskem gozdiču, kjer se je sestajala z Gregorjem Torli-anijem ter preživljala z njim cele dneve in večere, tako da se je vračala vedno zelo pozno.
Klara, ki je svoji sestri prvotno zelo zavidala bogastvo, je zdaj rada razkazovala Georgetti vse, kar je imela v šatulii za nakit.
Zdaj ji je zavidala Georgetta. Moža je bila pregovorila, da je opustil svojo namero prodati hišo, ni pa mogla zaht 2-vati. naj poveča že itak velike izdatke s kupovanjem novega nakita.
Gospa de Marillac je menila, da mora Georgetta vedeti vsaj toliko, da sta Klara in Gregorio Torliani znana, če že ni informirana o njunih intimnih stikih. Hotela jo je seznaniti z bankirjem hi ji pokazati, kako odlično prijateljstvo sta sklenili s Klaro v Rimu.
Gospa de Marillac je bila prepričana, da bo to dvignilo Georgertino samozavest in vsaj nekoliko zmanjšalo njeno spoštovanje zakonskih mož, ko bo videla, da je v gotovih primerih prav in ko-
ristno držati jih daleč od sebe.
Nekega jutra je dejala Georgetti:
— Obleci najlepšo obleko. Na potovanju sva se seznanili & elegantnim in izredno Kavalirski mjrospodom. Čez dan sva s Klaro navadno pri njem. si boš vsaj malo odpočila od neprestanega občevanja z Mauricem.
kaj kmalu spoznal ia/.nivega Meliičana in tega se je najbo1' bala
Namesto da bi povedala Georgetti, da pride Klarin mož. ji je dejva mimo:
— Dušica moja. ker hoče tvoj mož na vsak način odpotovati v L*IW us'n, bi ga ne smela več zadrževan « Parizu. Morda bi s tem trpeli njegovi inv-rea^ Da ga spraviš čim prej h Patv.i. mtrobljubi. da prideš čez ted»:'i dm /a njim. Tako ubiješ dve mulu e enim udarcem; dobiš denar za nakit, ibenem pa osem lepih dni, ki jih probiješ z .nami čisto sama.
— Ah. to bi me pa res veselilo! Samo če bom mogla pregovorni moža, — je dejala mlada žena.
— Človek more, kar hoče, če je Georgetta, — je odgovorila gospa de Marillac. — Znaj hoteti, to je vsa umetnost.
Grof de Cizeret, ki mu je žena prisegala, da pride čez teden dni za njim, je odpotoval še istega večera, toda pred odhodom je dejal ženi:
— Nočem, dušica, da hi potovali sami. Odhajam, toda dasies teden se vrnem po vas.
— Velja, pričakovala vas bom, —* je odgovorila.
Večja množina
maku lat urnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove npravn Slovenskega Naroda
Žene! Ne vznemir ate se
zaradi motenj in pri izostanku mesečnega perila,
ker vam že po eni uri pomaga tudi pn zastarelih, težkih in celo brezupnih primerih zajamčeno vselej >Peridol«, zakonom zaščiteno sredstvo. Samo to sredstvo učinkuje res zanesljivo in blago ter ga strokovnjaki edino priporočajo. Sredstvo, ki je absolutno neškodljivo zdravju in delovni sposobnosti žen. Samo to dobro preizkušeno sredstvo, ki ga priporočajo najstarejši in solidni strokovnjaki, vam lahko jamči za zanesljiv uspeh. Zaupajte nam in zopet boste pomirjeni, na tisoče zahvalnih pisem, ki smo jih prejeli, je naše jamstvo. — Cena Din 70.—, močnejše Din 130.—, specijalno sredstvo za zastarele primere po 200.— in 250.— Din. Uspeh zajamCen, sicer vrnemo denar. Diskretno za vnaprej poslani znesek pošilja zdravilo
Strokovni laboratorij AIDE - HAVELKA, PRAGA, Vinohradv, Slezska 116, odd. B., poštni predal 28. — Strokovni nasveti brezplačno.
Zadružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 19.
sprejema
hranilne vloge
na vložne knjižice
in tekoči račun
po ugodnem obrestovan ju
Varnost za vloge polno zajamčena.
Brez  poeebnega  »bi jaMi
Občin* Ljubljana Ifafttai pogrebni zavod
ŽALUJOČA SOPROGA in SIN naznanjava v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je gospod
Roger Franc
tiskarniški ravnatelj v pok. in mestni okrajni
načelnik
včeraj ob 7. mri zvečer po kratki, mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v petek, dne 6. maja 1932 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 7. maja ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V LJubljani, dne 4. maja 1932.
Vsaka beseda SO par. ~ia odgovor   znamko I i ■ m '-»storrt'fTrifirnr*
Plaća ma lahko  čudi v znamkah. ■  Na  vprašanja  brc* znamko ne SJaimardiH otffn* OI» S-—. ■
KUPIM
KOPALNO BANJO
večjo, kupim. — Naslov v upravi 3>Slov. Naroda«. 1841
VODOVODNE CEVI
5/4 eole, dobro ohranjene, pocinkane, cca. 40 m ali manj kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Miško Belec, Radomlje. 1836
PRECIZNO STRUŽNICO
(Drehbank) cirka 2 m dolgo, v dobrem stanju, kupimo. — Ponudbe na naslov: »Pogon«, Zagreb, Deželi će va 25. 1835
SLUŽBE
VEČ ČEVLJARSKIH
POMOČNIKOV
za fino delo sprejme firma Košta Vukašinović v Mariboru, Zrinj3ki trg 5. 1833
VZGOJITELJICO
x znanjem francoščine in angleščine, po možnosti s takojšnjim nastopom, sprejmem. — Ponudbe s fotografijo in plačilnimi zahtevami na naslov: Brod, poštanski pretinac br. 53.
1832
ZIVAU
NEMŠKE DOGE
črno-bele mladiče odlikovanih psov proda Jakil v Sevnici.
1840
NEPCirCM
IŠČEMO LOKAL
z vhodom z ulice s l. avgustom. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Centrum 21/1842<.
LEPO STAVB. PARCELO
900 m2 veliko prodam v Kranju. Pismene ponudbe na naslov: Ciril Grajžar, Kranj. 1838
DVE OLJNATI SLIKI
Path - Patachon, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1817
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka ulica 1
(nasproti opere)
19/T
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14.
22/T
ČEVLJARSKI MOJSTRI! Zdrav kmetski fant, izučen v čevljarski stroki, bi se rad izpopolnil pri dobrem mojstru. Pripravljen je par mesecev delati samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe na naslov: V. Pisanakv, Brod, Sv. Križ pri Kostanjevici. 1834
URE ZA BIRMO
prodaja najceneje
IVAN PAKI*, LJUBLJANA, Pred Škofijo §t. 15
1765
VINO ČEZ ULICO
Haložan beli Ut. Din 7.—
Dolenjski cviček » » 9.— Dalmatinsko črno > » 9.— Burgundec rdeč » > 12.— Miiškat silvanec   »    »  12.—
Sadjevec Ia >     > 4.—
Rizling >      >     9.—
Dolenjska črnina   >     >     9.— Prepričajte se, da se kljub nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JERAJ, Sv. Petra c 38.
47/T
PLETENA GARNITURA (vrtna) dobro ohranjena in ležalni stol poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1844
AJS MOTORNO KOLO brez ali s prikolico, 500 cm3, z zgoraj krmi j enim i ventili, v brezhibnem stanju, še malo vožen, ugodno proda Leopold Je-sih, mesar v Medvodah. 1837
KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »muzika«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18VT
GOSTILNA »PRI KROFU«
priporoča pristni cviček po Din 12.— liter. — Sprejemajo se abonenti. 1845
RESTAVRACIJ A -KA VARNA »LJUBLJANA«
KRK, OTOK KKli
izmed najlepših kopališč na >toku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko oadkrtfjuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Peczion z vsemi laksami oo Din 55.— do 62.— za os~bo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra.
Za številen obisk se priporo-
a Uprava »Ljubljane«.
Brzojavi: •«• Ljubljana«, Krk, jtok Krk. 38HT
SOBOoLlKARSKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in konkurenčno *uje JOSIP MARN, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska e~«ta «t. 9. — Tel. 30-68 51/T
SALON SLAMNIKOV in klobukov Zofi Laurenčlč, Mestni trg 7 — se priporoča pri nakupu. — Preoblikovanje po najmodernejših modelih Din 25.—. 1843
DOBRO VINO
lastnega pridelka oddaja od 10 litrov po 4.— Dtn Gariboldi, Maribor, Maistrova št. 11/L
1839
Tednik »ZABAVNI LIST«
z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Strazišče, — Posamezna številka samo IMn 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne Številke! 37/T
GraSolog Karmah
fini i tate tedeluje
Ščetke
raznovrstna omela, metle, čopiče i. t. d. -najceneje
Hinko
KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kina Matice)
29/L
ti pojasni iz rokopisa tvoje življenje, tvoj cilj, tvoj značaj. Pokaže ti smernice, po katerih dosežeš sigurne uspehe. — Karmah dela na znanstveni prognozi in da vsakemu pismeno analizo. — Obiske sprejema v hotelo »Soća«. 1848
DOPISOVANJE
RESNEGA ZNANJA
želi starejši trgovec-vdovec m mešano trgovino v večjem kraju na deželi v svrho ženitve s dobrosrčno gospodično ali vdovo brez otrok v starost 35 do 45 let; prednost: vešče računstva in veselje do trgovine. —• Resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo >Slov. Naroda« pod > Srečna bodočnost 1846 št. 78/7«. Tajnosta zajamčena.
OTOMANE
Zimnice  (modroce), peresttice
zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam nudi
najsoKdneje F. S A JO VIC, LJUBLJANA, STARI TRG 6
Izdelujejo se najnovejši modeli o» troškfb vozičkov, razna najnovejša Ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
VEZENJE ZAVES, PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
Prometni zavod za premo? d« d« Ljubljana
prodaja po najugodnejših  cenah samo na debelo
PREMOG
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
mr (tir £ Uvarniški, piav-žarski in plinski
vrst vseh
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBU ANI. Miklošičeva cesta ftt. 151.
TJtejpsje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jezorftek. — Za
Oton Chrintof. — Vsi v Ljubljani.