Poročilo o študijskem obisku v Zvezni Republiki Nemčiji od 3.-29. 6. 1991 Author(s): Angelca RUS Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 122-125 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180593 Accessed: 24-10-2018 13:24 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:24:55 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 1 . Koordinirani informacijski siste- mi (CIS - coordinated information systems): - danski koncept CIS, - funkcijski in organizacijski aspe- kti. 2. Predstavitev novih usmeritev/na- činov v upravljanju s prostorski- mi/urbanimi podatki - predstavitev novih metod in oro- dij, - integrācijā novih tehnologij za po- třebě prostorsko orientiranih in- formacijskih sistemov, - integrācijā različnih oblik podat- kov (hipertekst, hipermedij), - razvoj komunikacijske tehnolo- ģija - - izmenjava pros tors kih podatkov (standardizacija, prenos). 3. Primeri razvoja/uporabe informa- cijskih sistemov na področju ur- banega in regionalnega planiranja ter planiranja prometa: - podatki in orodja za planiranje, - prostorsko orientirani informa- cijski sistemi v velikih mestih (Casablanca, Madrid), - prostorsko orientirani informa- cijski sistemi v okviru lokalnih oblasti (primer Norveške, Velike Britanije), - prostorsko orientirani informa- cijski sistemi v planiranju pro- meta. 4. Primeri razvoja sistemov za pod- poro upravljanju na nivoju mesta: - razvoj javnih informacijskih ser- visov, - razvoj ekspertnih/informacijskih sistemov za vrednotenje, - razvoj ekspertnih/informacijskih sistemov za varovanje okolja (nad- zór, napovedovanje, planiranje), - razvoj sistemov za upravljanje s komunalno infrastrukturo. Predstavitve so bile po vsebini (in obliki) precej raznolike, zato jih je praktično nemogoče strniti v krajši pregled. Zbraně so v zborniku re- feratov. Na tem mestu naj navedem le nekaj splošnih ugotovitev/vtisov. - Pri uvajanju računalniške podpo- re so različne državě uporabile različne pristope/rešitve. Nepo- sredno prena-šanje tujih rešitev ni možno, saj so potrebe in mo- žnosti specifične in različne. Koristna in potřebná pa je upo- raba tujih izkušenj. - Večina predstavljenih informacij- skih sistemov je lokalne/sektor- ske narave, le Danska je předsta- vila koncept koordiniranega infor- macijskega sistema, ki omogoča kombinacijo in integracijo infor- macij različnili vrst in izvorov za uporabo v več aplikacijah in sek- toijih. (Tudi ta koncept ne vklju- čuje vsesplošnega sistema, tem- več več podsistemov, katerih kon- cepti in definicije so med seboj koordinirani.) - Danes obstaja sicer veliko število programskih orodij za podporo prostorsko orientiranim informa- cijskim sistemom, vendar nobe- den izmed njih ni pretežno v uporabi (še najpogosteje omenjajo ARC/INFO). Pogost je tudi razvoj lastnih (nacionalnih) program- skih rešitev. - Trend v razvoj u prostorsko orien- tiranih informacijskih sistemov gre v smeri uporabe/integracije novih tehnologij in različnih oblik podatkov. - Pogost je razvoj uporabniško pri- jaznih javnih informacijskih sis- temov (javni informacijski servisi, nformacijski sistemi za funkci- onalno ovirane, telekomunikacij- ski informacijski sistemi). mag. Ksenija Kovačec, dipl. inž. mat. Angelca RUS Poročilo o študijskem obisku v Zvez- ni Republiki Nemčiji od 3.- 29. 6. 1991 V okviru družbě Carl Duisberg iz Zvezne republike Nemčije sem po posredovanju Zamtesa iz Lj ubijane dobila odobreno štipendijo, ki sem jo izkoristila od 3. do 29.junija 1991. Diiižba Carl Duisberg je připravila kompleten študijski program na šti- rih nemških univerzah oziroma in- stituí tih, kakor tudi vse rezervacije bivanja. Stroške tranzitnega prevoza je krila delovna organizācija - Urbanistični institut Republike Slovenije. Program je potěkal po naslednjem zaporedju: Od 4. do 7. jūnija so potěkali raz- govori na Univerzi Johann Wolfgang Goethe - Fachbereich Geographie v Frankfurtu. Sprejel me je predstoj- nik oddelka za kulturno geograíijo prof. dr. Klaus WolL Glede na te- matiko, ki me je zanimala, sem imela možnost več razgovorov predvsem s področja proučevanja problematike suburban izacije, zlasti v okolici Frankfurta. Obenem sem se sezna- nila tudi z delom in organizacijo pro- storskega informacijskega sistema na samem institutu ter v ostalih or- ganizacijah v Frankfurtu in okolici. Od 7. do 14. jūnija sem bila po programu na Institutu fuer Land- wirtschaftliche Betriebslehre Uni- verze Justus-Liebig v Giessnu pri prof.dr. S.Baueiju. Institut posveča v zadnjem času zelo veliko razis- kovalnega dela ekološki problema- tik! V delu je eden večjih projektov "Agrar-Ekosystem", ki ga v sodelo- vanju strokovnjakov s področja kmetijstva in geografìje vodi prof. Bauer. Gre za povezavo med izrabo 122 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:24:55 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Poročila št. 16, 17/1991 tal, kmetijsko proizvodnjo in njiho- vimi posledicami kot ekološkimi učinki. To je eden prvih tovrstnih projektov v ZRN. Izven programa sem obiskala Insti- tut za ruralno sociologijo v Giessnu (pivi s tik z njimi sem dobila že v letu 1990, ko sem se udeležila Evrop- skega kongresa za ruralno socio- logijo). Z vodjem institūta prof.dr. Andreasom Bodens tedtom in njego- vimi sodelavci sem se pogovaijala predvsem o náčinu in problemih prenove vasi z upoštevanjem vseh ekoloških vidikov. Imela sem prilo- žnost obiskati eno takšnih vasi in se seznaniti s pomenom 'Táze předpři- prav" v prenovi vasi. Kratek opis tega postopķa je přikázán na konců po- ročila. V času od 14. do 21. jūnija sem bila na obisku na univerzi v Bayreuthu, na stolici za gospodarsko geografìjo in regionalno planiranje. Sprejel ine je vodja tega inštituta prof.dr. Juerg Maier, sicer dober poznavalec Slo- venije in Jugoslavije. Ker sodi bayreuthska po kraj in a med manj razvite nemške pokrajine in je po svoji izoblikovanosti ter zemljiško- posestni strukturi precej podobna Sloveniji, me je problematika razvoja še toliko bolj zaniinala. Bayreuthska šola daje poseben pou- darek pri oblikovanju vizije nada- ljnjega razvoja prestrukturiranju gospodarstva na osnovi izrabe en- dogenih potencialov in upoštevanju politično-ekonomskih sprememb v Vzhodni Evropl. Kot poseben primer aktiviranja endogenih potencialov je bil ogled zdravilišč Bad Steben in Obermain Therme. Prof. Maier je poudaril, da bi morali pri proučeva- nju razlik gospodarskega razvoja poleg analitičnega dela veliko več pozornosti posvečati vzrokom tak- šnih razlik, ki so lahko različni (zgodovinski, íizični pogoji, človeški faktor (npr. križišča), naravni vir, politične odločitve). Od 21. do 29. jūnija sem bila na Institut za gospodarsko geografìjo Univerze v Muenchnu. Z novim vod- jem prof. dr. H. D. Haasom je njihovo délo usmeijeno predvsem na razis- kovanje možnosti izrabe lokalnih energetskih virov. Poleg tega je institut v p eteklosti vse do sedaj intenzivno sodeloval s štu- dijaini glede teritorialnih reform na ravni občin in pri oblikovanju regij za deželo Bavarsko. Ob tej priliki se Zamtesu kot pośred- niku ter družbi Carl Duisberg iskreno zahvaljujem, da sta mi omogočila to štipendijo. Obisk Nem- čije ni pomenil samo odkrivanje nove literature, novih spoznanj, pač pa sem ravno v razgovorih z mnogimi strokovnjaki s posameznih področij dobila dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja, ki so se mi zastavljala ob prebiranju literature. Izkazalo se je tudi, da mnoge pojme, ki so s uveljavili tudi v naši planerski praksi, napačno prevajamo oziroma jih napačno razlagamo (npr. kaj si predstavljamo pod pojmi "prenova vasi", "družinska kmetija" itd). Kratek příkaz pomena faze predpriprav v prenovi vasi v ZRN, še zlasti v deželi Hessen: Pris topi v prenovi in razvijànju vasi ter podeželja se po posameznih nem- ških deželah několiko razlikujejo, odvisno od politiķe določene dežele, íinančnih možnosti, pa tudi same problematike naselij v posameznih območjih. 1. Zakaj prenova vasi? Mnogo struktumih sprememb je na- rekovalo, da so se lotili prenove vasi in sicer: - strukturně spremembe kmetij- stva, - pomanjkanje političnih odloči- tev, - pomanjkanje delovnih mest, - odseljevanje mladih ljudi, - praznjenje starihvaških jeder, - pražni objekti, - nekontrolirana gradnja novih hiš, - izguba identitete, - individualizācija. 2. Programi prenove Programi prenove tečejo od 60. let dalje. V začetku je potěkala prenova predvsem na arhitektonskem podro- čju, kar je sovpadalo s prenovo mest Na tem področju so imeli sorazmer- no veliko uspehov, R gionalni in deželni plani so v svo- jih konceptih planiranja poudaijali predvsem "planiranje od zgoraj". V novejšem času pa se opirajo na nove razvojne strategije) jačanje endo- genih potencialov, jačanje spodnje ravni demokracije). V 80. letih je přišlo v stroki do spoz- nanja, da morajo projekti zaobseči celotno problematiko, ki je v kakem naselju/območju prisotna. Rešitev iščejo v izboljšanju delovnih in sta- novanjskih razmer. Po posameznih naseljih/območjih so problemi raz- lični, zato so potrebne različne re- šitve in kaki modeli pri reševanju problemov niso na mestu. V svojih programih skušajo haj ti na dve glavni vprašanji, in sicen - kako krepiti in ponovno oživiti po- deželski prostor ter - kako izboljšati življenske, stano- vanjske in de lovné razme re na podeželju. Osnovno vodilo pri tem je, daje třeba najprej spoznati različno problema- tiko v naseljih, potem pa připravili različne razvojne strategije za nji- hovo reševanje. Osnovno načelo prenove se glasi: REŠITVE JE POTREBNO ISKATI SKUPNO na naslednjih področjih: - za javne in zasebne projekte; - pri ohranitvi obstoječih oziroma odpiranju novih delovnih mest predvsem majhnih obratov; - pri jačanju pripadnosti vaški skupnosti; - pri ohranjanju in nadaljnjem razvijanju tehnik tradicionalnih obrti; - pri iskanju možnosti večjega do- hodka na kmetijah; - pri funkcionalnem oživljanju sta- rili krajevnih jeder; - pri ohranjanju in nadaljnjem raz- voju tipičnih regionalnih gradbe- nih in poselitvenih struktur. Nove zahteve, ki jih je potrebno upo- števati pri prenovi, so zlasti na področju zaposlovanja, informatike in izobraževanja ter svetovanja. Ključni del pri prenovi predstavlja "faza predpriprav", ki jo vodi mo^ derator. Moderator skuša najti nove oblike delovanja na vseh področjih aktivnosti. {¿i} 123 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:24:55 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 V sodelovanju z prebivalci se nudi pomoč při svetovanju glede socialnih in gospodarskih vprašanj. Omogoča se kvaliíikacijsko izobra- ževanje odraslih, ne glede na socialni status in prostorske ovire. Pomaga se najti rešitve dopolnjeval- nega in koordiniranega izobraževan- ja odraslih in mladině, predvsem na območjih, kjer so premalo zavzeti in těžko najdejo stik z drugimi prebi- valstveniini skupinami. Išče se možnosti za spreminjanje tre- nutnih gospodarskih usmeritev ter nove gospodarske razvojne pro- grame na posameznih območjih (turizerrt, alternativna enerģija, re- ciklaža...) Vse to pa se nanaša na: RAZVOJ LASTNE INICIATIVĚ (priprava konkretnili projektov) Kakána je vloga moderatorja v odnosu do prebivlacev? Moderator mora vz posta vili inten- zívni stik s prebivalci v kraju in s pomočjo informacij, posvetovanj in motivacijskega dela podati oceno glede življenskih pogojev in življen- ske kvalitě te prebivalcev. Skupaj s prebivalci mora opredeliti in izpostaviti katere so přednosti kraja, navěsti pomankljivosti, raz- ložiti problème in nakazati tudi re- šitve. Delo po teka s pomočjo kartončkov, kamor prebivalci zapisujejo pozi- tivně in negativné danosti kraja. Vse tako zbraně informacije potem pri- kažejo na tabli na steni. Obenem je zraven tudi napisano kolikokiat s določena navedba pojavi. V določenem kraju je třeba vzpod- buditi ljudi, da začnejo o problemih svojega kraja sploh razmišljati, vzpodbuditi voljo po spremembah in vzpostaviti dialog med prebivalci, pospeševalci in oblastjo. Razgovori, organizācija priprav, os- novanje deloynih skupin, podpora posameznim iniciativám naj poteka v vseh socialnih skupinah. Zato se ustanovijo posam ezne sekcije za posamezna probi e m ska področja v kraju. Moderator potem te skupině med se boj sooči, upošteva mnenja posameznih skupin ter na taki os- novi išče rešitve. Skupině delujejo najpogosteje na naslednjih vsebinskih sklopili: - Razvoj infrastrukturně opremlje- nosti in ekonomskega položaja z oceno sedanjih in preteklih ten- denc razvoja (obrt, kinetijstvõ, tu- rizem, prómetna povezava ...). - Socialni položaj, problem vaške skup nos ti in oblike bodočega skupnega življenja. - Ekološki razmere in možnosti iz- boljšanja (priliranki energije, od- padki, urejanje krajině, zelene po vrš ine ...). - Podoba kraja (gradbena situācijā, drobne krajevne značilnosti - va- ški vodnjaki, napajališča ...). - Vaško okolje - pripadajoče vaško zemljišče (agroinelioracije, spre- memba poses tne strukture itd). - Oblike družabnega življenja in kulturnih aktivnosti. - Ugotavljanje lokalnih vrednot. V prime.ru analizę vasi Lehnheim (približno 560 prebivalcev) blizu mesta Giessen, ki je bila vklj učena v prenovo, so se pojavili naslednji problemski sklopi, potreb- ni reševanja: 1 . delovna skupina "infrastruktura", ki je štela 5 krajanov, so odprli sle- deče problemske sklope: - Kakšna infrastruktura? - Katere naprave ne obstajajo? - Kakšni problemi obstajajo? - Kako te problème razložiti - Po- třeb ujemo ob tem še kakšne do- datne infonnacije? - Čemu iskanje lastnih idej za re- ševanje problemov lastne ideje? Druga skupina "promet skozi vas" je bila sestavljena iz 6 članov in je iz- postavila naslednja vprašanja: - S kakšnimi problemi se srečujejo z vožnjo skozi kraj - Kako problem razložiti? - Kaj vse je potřeb no za takšno razlago? - Kdo vse mora pri reševanju pro- blemov sodelovati? - Je potrebno razvijati lastne před- stavě glede reševanja? - Čemu? - Kaj potrebujemo? Tretja skupina, ki seje bolj posvečala problemu "vaške podobě", vaške strukture, urejenosti kraja" je izpos- tavila predvsem naslednja vpraša- nja: - Kakšen pomen ima podoba kraja? - Kaj je v vasi najpomambnejše? npr.stara šola - Kaj moramo nujno zadržati? npr. propadanje gradbene sub- stance - Kaj bi radi viděli drugače? - Kaj bi morali izboljšati? npr. manjka prostor, kjer bi se srečevali tisti prebivalci, ki niso vklj učeni v nobeno društvo - Čemu razvijati lastne predstave o obliki reševanja in nadaljnjega razvoja npr. ne sprejemati objekte, ki so določeni po nekem předpisu, am- pak tiste ki dejansko služijo po- trebam kraja Na podlagi takšnih in podobnih raz- govorov se dejansko izlušči celotna problematika nekega kraja. Ko so vsi razgovori s posameznimi delovnimi skupinami in skupinami prebivalcev končani, se pripravi končno poročilo o kraju. V oinenjenem kraju so bile vključene naslednje skupině prebivalcev: Moderator in krajevni partnerji v po- govoru: - ključne osebnosti, - zas topniki društev, - u pokoj enei, - vaški kronist, - obrtniki, - duhovnik, - vzgojitelji in varuhi, - mateře, - mladina, - otroci, - starsi, - učitelji, - otroški vrtci. Končno poročilo vsebuje: - potek dela na podlagi zapisnikov, ki so nastali na podlagi razgovorov posameznimi skupinami, - navedba metodoloških postop- kov, - seznam . in strukturiranje vseh problemov, - okvirni cilj - koncept ter spoznanja prebivalcev. 124 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:24:55 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C LŪRT") Poročila št. 16, 17/1991 3. Zaključek Z uvedbo predfaze dela v prenovi vasi, se je okrepila povezava med nosilci planiranja na eni strani in prebivalci na drugi strani. Moderator lahko sproži reševanje problematike tako na prostorskem, gospodarskem in sociálnem podro- čju kakor tudi na področju izobraže- vanja, kultuře in izrabe prostega časa. 4. Ali je nemški koncept prenove vasi sprejemljiv za slovenski prostor Kîjub temu da v zadnjem času tudi v Sloveniji govorimo o pomenu pre- nove vasi in da je bilo narejenih že nekaj konkretnih poizkusov, me- nim, da je nemški koncept v meto- dološkem smislu samo delno pre- nosljiv v naš prostor, in sicer iz nas- lednjih razlogov: - V Zvezni republiki Nemčiji se lote- vajo prenove predvsem v tis tih naseljih, kjer si prebivalci sami želijo določenih sprememb. To po- meni, da mora biti naselje dovolj veliko (v povprečju se ta velikost giblje od 2000 - 3000 prebivalcev) ter daje socialna in starostna se- stava prebivalcev sorazmerno ugodna. - Nemčija zaenkrat nima izdela- nega koncepta prenove za naselja z neugodno strukturo. Šele v zad- njem letu deluje v zvezni vladi poseben oddelek, kjer pripravljajo program in metodologijo prenove tudi nevitalnih območij. Glede na razmere v slovenskem po- selitvenem prostoru bi bilo potrebno zastaviti in razviti lasten koncept prenove vasi. Mogoče bi bilo veliko bolj smiselno govoriti o obnovi ob- močij. Prenova vasi, ki šteje komaj 1 00 prebivalcev ne bo přinesla že- lenih rezultatov v smislu celovite prenove. Možná je sicer prenova z urejevalskega vidika, kije v glavnem odvisna od razpoložljivih fmančnih sredstev. Tudi prenovo v Nemčiji moramo pravilno razumeti. Občina zagotovi denar (kadar gpvorimo o prenòvi z urejevalskega vidika) samo za zunanjo podobo vasi, medtem ko morajo za izboljšavo notranjih pro- storov ljudje siateti sami, česar pa največkrat fihančno ně zmorejo. Angelca Rus, dipi, geogr. Okrogla miza O soboški urbanistični in arhitektur- n i podobí Izvršni svet Skupščine občine Mur- ska Sobota je na pobudo Umet- nostnozgodovinskega društva in Društva konservatoijev organiziial okroglo mizo o urbanistični in ar- hitekturni podobi mesta, kije med všemi slovenskimi mesti po vojni za Novo Corico in Velenjem doživelo najmarkantnejšo rast, vendar pa tu- di preobrazbo, ki je uničila veliko specifìke tega panonskega selišča. Za uvodno besedo predsednika Iz- vršnega světa Ivana Obala in nepo- sredne pobudnice, domačinke, kon- zervatorke Sonje Hojer, sicer rav- nateljice obalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturně dediščine, je bilo več zanimivih predstavitev problematike, ki jo odpira aktualna tema. Janez Balažic je govoril o po- tezah urbano- geografskega razvoja Sòbote skozi čas, in to?ž odličnim zgodovinskim pregledom in opozo- rilòni ná neustrezno obravnavanje stavbne in naselbinske dediščine. Franc Obal je představil delež ar- hitekta Laszla Takatsa (Takača) (1880-1916) pri izgradnji mesta Murske Sobotě. Metka Hari je po- dala shematičen oris razvoja Murske Sobotě s poudarkom na delu .ar- hitekta Franca Novaka-Ferija (1 907- 1959), dunajskega študenta in učenca Le Corbusieņa, ki jē prinęsel v mesto svojevrsten funkcionalizem visoke oblikovne kvalitě te, predvsem p vizionářsko začrtal preobiazbo Murske Sobotě iz provincialnegá trga v mesto, ki je pomembno regionalno središče severovzhodne Slovenije (Murska Sobota je dobila status mesta šele 1952. léta!) Križe in težave spomeniškega var- stva v Murski Soboti je orisal prof. Janez Mikuž, ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturně de- diščine Maribor, urbanistični plan in regionalne náčrte pa jé představil direktor £avoda ża ekonomiko in ur- banizem Murska Sobota arh. Janez Òri, Med razpravo sta nastopila tudi pod- pisani in arh. Maijan Bežan (doma- čin), "ki sta govorila o potrebi večje pozornosti do makrooblikovalskih zašnov in subtilfiejšega navezovanja na obstoječe kvalitete mestne po- době, ki niso majhne: grajski park z močno osjo, ki jo zaključujeta baro- kizirani renesanční grad in evan- gelišanska cerkev, osrednji trg, ki ga je v izhodišču oblikovalsko določil arh. Novak, spomenik Rdečearmej- cem in slovenskim partizanom, od- lično delo sovjetskega arhitekta na naših tleh, ulice z drevoredi itd. Okroglo mizo je vešče vodil prof. dr. Stane Bemik iz Ljubljane, tehtne misii pa so prispevali prof. dr. Nace Šumi in drugi udeleženci, ki so se zavzemali za nadaljevanje prakse podobnih srečanj. Okroglo mizo je spremļjala priložnostna razstava. Po ogledu mesta in skupnem kosilu, ki je bilo tudi priložnost za nadal- jevanje kolegialnih diskusij, so si ne- kateri udeleženci ogledali odlično restavrirano znamenito románsko Rotundo v Selu. Vladimir Mušič Komunikacije št. 16 V Cemu še urbanizem V Beogradu je bil od 30. maja do 1. jūnija letos tradicionalni simpozij, ki gaje vsa leta organiziral CEP - Cen- tar za planiranje urbanog razvoja, pri tem pa je na nekonvencionalen náčin uspeval obravnavati različne aktualne teme s področja urbanizma in pritegovati znaten, zlasti mlajši avditorij. Tega simpozija so se so- delavci Urbanističnega institūta RS udeleževali sorazmerno redno in ak- tivno ... Letošnja terna je imela podnáslov Prispevki za reķonstrukcijo teorije o mestu (dialektika modeme in po- 7stmodeme). Podpisani je govoril na @ ,2s 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:24:55 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms