Vuzenica. Po dolgi in težki bolezni je na binr koštno nedeljo ob 17. uri umrla posestnica in gostilničarka gospa Julijana Gregl, splošno znana »Črešnikova teta«. G. Črešnik Anton je leta 1916 padel na so-ški fronti, tri leta pozneje je umrla njegova soproga ter zapustila tri male otročiče: sina m dve hčerki. K tem sirotam se je s svojega posestva v Ribnici na Pohorju preselila kot teta njihove po^ojne; matere neporočena .Tulijana Gregl in od takrat pa do svoje smrti kot najboljša mati skrbela' za njih vzgojo v krščanskem in narodnem duhu, poleg tega pa je vodila Črešnikovo gostilno' in celo gospodarstvo z občudovanja vredno spretnostjo. Ker je bila do vsakogar prijazna in dobrohotna, si je pridobila srca Vuzeniča^ nov in okoličanov, katerim ostane v blagem spominu. Bila je radodarna do revežev, poma« gala je ljudem, če so bili v denarni zadregi, iz-* datno je podpirala tudi domafie gasilno dru-: štvo. Opetovano previdena s svetotajstvi, je boguvdano pričakovala, da jo smrt reši hude- ga trpljenja .v njeni bolezni. Poleg oorodnikov od blizu in daleč in množice dornačega ljudstva so se njenega pogreba udeležili polnostevilno domači gasilci, gospod dekan pa ji je ob odprtem grobu izpregovoril v slovp ganljive besede. V miru počivaj, dobra »črešnikpva teta«, in lahka ti bodi zemljica pohorska! Za teJboj je ostalo mnugo hvaležnih src, ki li kličejo: Na svidenje nad z-vezdanfi! Trbonje. Komaj je - nastopil veseli in cvetotj mesec maj, že so.se žal.stno ogla&ili zvonovi p.ri župni cerkvi in gori pri sv. Uanijelu tor naznanjali daleč naokoli, da je pri nas-umrl od kapi zadet Jurij Vrhnjak, po domače Urban, veleposestuik, star 68 let. V soboto, dne 7. raaja, je dopoldne do 10. ure še sekal steljo, k.o mu je postalo nenadoma slabo. Poprosil je ženo, naj mu skuha domačih zdravil, legel je v posteljo, a ni več spregovoril besede, toda žila je še močno bila. Poslali so po domačega g. župnika, ki je bolniku podelil sveto poslednje olje. Rajni je bil steber katoličanstva, zaveden Slovenec in zvest naročnik in čitatelj »Slov. Gospodarja«. Vsled hrome noge in velike daljave od župne cerkve, ni mogel vedno obiskovati službe božje, pa je vselej zato doma zmolil vse tri dele r.cžrffega venca. Bil je oče devetih otrok in opro.čen davkov. Xjegovega pogreba se je udeležilo mnogo dobrih faranov, sosedov, znancev, prijateljev in sorodnikov. Domače je nenadna smrt dobrega očeta zelo pretresla. ¦— Poroeila se je vrla mladenka Franca Šak, po domaee Potočnikova z ,'ožefom Jeznik, posestnikom v Dravčah, in Ljudmila Gracej z Maksom Kupnik. V novi cerkven-i skladni odbor so izvoljeni sledeči: Julij Sauko, trgovec, kot načelnik, Gašpar Korat, posestniJi, Anton Korat, posestnik, Jakob Uršnik, po domače Kučej, posestnik in Gregor Rudolf. kovac. Sv. Anton na Pohorju. Gcd sv. Antona Pad., velikega čudodelnika. se bo obhajal slovesno v pondeljek, dne 13. junija; na predvečer sprejem selniške procesije z Marijinim kiponi, ki so ga svoječasno darovali Selnieaiii, pozdravni govor in večernice. Drugi dan se začnejo svete maše ob _. uri, ob G. uri pridiga in peta sveta maša po namenu selniške procesije, procesije iz Vuzenice in Ribnice. tihe sv. maše, ob 10. uri pi-idiga in slovesna sveta maša za dobrotnike cerkve; pri obeh opravilih darovanje za cer- kvene potrebe. Za prejem svetih zakramentov bo dovolj prilike. Lepa nedelja se bo obhajala naslednjo nedeljo, 19. junija, dvojno sveto opravilo, in sicer ob 6. in 10. uri. Castilci sv. Antona, pridite v obilnem številu! Jaienina. V pondeljek, dne 23. maja smo spremili k zadnjemu počitku nad vse spoštovano vetepose-tnico EUzabeto Ledinek. Mnogoštevilna množica pogrebcev je pokazala, kako je vse spoštovalo rajno. Saj si je pa to tudi zaslužila. Bila je to ženska, da malo takih. Bila ,je izvi.tna gospodinja, gostoljubna, nad vse prijazna in resnično pobožna. Rada je podpirala domačo cerkev ter bila dolga leta navdusena cerkvena pevka, ki ,je s svojim krasnim glasom povzdigovala east Božjo. Posebno pa je omeniti, da je imela veliko usmiljenje do revežev. Bila je res druga Elizabeta Turinška. Bog pa jo je obiskal z hudo boleznijo — imela J8*jraka — kar pa je z angelsko potrpežljivostjo prenašala. Trpela ,je skoraj tri leta. Ker pa je bila posebna častilka Malere božje, jo je Bog gotovo za plačilo njene potrpežljivosti poklical k sebi v tem, Mariji posvečenem mesecu, staro 57 let. Pri njenem pogrebu so bili trije*gg. duhovniki, med njimi dolgoletni prijatelj Ledinekove hiše, .entiljski g. župnik, nekdanji jareninski kaplan. Na pokopališču je imel č. g. kanonik Jožef Čižek prekrasen, zelo ganljiv go-vor v slovo, pri katerem je ostalo le malokatero oko suho — celo možje so jokali. Jarenina je izgubila z rajno veliko. Navadno posvetni ljudje ne obrajtajo oseb, ki so pobožne in članice raznih katol. društev, a pri rajni je bila to Jzjema. Spoštovalo jo je vse radi njene resnične po.bozn.osti in drugih lepih lastnosti. Z njo je Jarenina res izgubila svetnico. Ona je bila ena tistih izmed zdaj že redkih faranov, radi katerih je dobila Jareruna priimek »pobožna«. Naj bo i-ajni zemljica lahka! Xaj počiva v miru! Xaj dobi posnemovalce! Gornja Sv. Kungoia. Prihodnjo nedeljo, dne 5. junija slavi župnija Gornja Sv. Kungota praznik presv. Srca Jezusovega. Služili se bodeta dve sveti rnaši, in sicer prva ob 0. uri, druga pa ob 9. uri. Pr_d drugo sveto mašo procesija s kipom božjega Srca po vasi. Sv. Jakob v Slov. gcricah. Toliko kresov v proslavo 60 letnice dr. Korošca kakor pri nas menda ni bilo v nobeni slovenjegoriški župniji. Xa vsakem bolj vidneni kraju je plapolal ogenj. Najudličnejši kres pa se je kuril med pokanjeni možnarjev, ob čai-obno lepih raketah in bajno razsvetljavo na znanem visokem Drankovcu, odkoder se vidijo ne samo cele Slovenske gorice, ampak tudi daleč po lepem zelenem Pohorju in v Prekmurje. Blizu 200 veselih gledalcev je mrgolelo okoli ognja, ki je s svojo mogočnostjo kazal našo ljubezen do voditelja slovenskega naroda. Sv. Vid pri Ptujn. V nedeljo, dne 22. maja je piiredila Jadranska straža iz Ptuja izlet k nam. Xaše poverjeništvo je v zvezi s Prosvetnim društvom napravilo lepo uspelo akademijo. Pevci so pod vodstvom spretnega g. organista zapeli prelepo pesem »Buči, morje adrijansko«. Otroci so deklamirali v zboru pesem morju v pozdrav. G. župnik je nato govoril o morju in pokazal njegovo korist, pa pokazal tudi na koiusti, ki jih imamo mi od morja. Xjegov govor je bil sprejet z velikim odobrava njem. Mali kino aparat nam je pokazal lepot. niorja. Tako je ta akademija spet pokazala, kako se naša društva gibljejo in delajo za procvit kulture in dobrobit domovine. — V torek je pogoreia hiša posestnika Filipaja v Tržcu. Bil je le malo zavarovan. — Gasilci v Jurovcu so »i kupili motorno brizgalno in avto. Mlademu društvu čestitamo! Mala Nedelja. Neprestani požari v okolici Malo Xedelje so privedli domačine do sklepa, da so ustanovili prostovoljno gasilno društvo, ki se lepo razvija. Vendar mu manjka sredstev, da si izpopolni gasilske priprave in zato se bo vršila dne 5. junija na vrtu gostilne g. M. Kosi velika tombola, katere glavni dobitek je lepa krava. Potem še moška obleka, panj s čebelami, sod vina in še 300 krasnih dobitkov. Vr interesu vsakega posameznika je, da pride. Mogoče je ravno sreča namenjena n.jemu, da dobi kravo za 3 Din. Gornja Radgona. Pri nas je vino, in sicer. dobro, na kmetih po 4 Din, v gostilni po 8 do 14 Din. Po 4 Din ga prodajajo kmet.je, če kdo vzame pet litrov. Drugače je pa po 2 do 3 Din, Pijemo, kar se da. Ob nedeljah tako proti večeru obletavajo brneči hrošči padle junake za ilomo — viuo. No, pa zdaj je topel čas — pesniško lepe, mile noči ¦— ne prehladaa rosa, tako da ne bo prevelika zguba. Pravijo, da je »griža«. Xajlažje se ta bolezen ozdravi s pristno in poceni kapljico. Kdo bi si delal skrbi! Bodimo lustni in veseli, dokler je sladko vince tako po ceni! Črešnjevci p.i Gornji Radgoci. Smrt ne izbira, temveč s svojo koščeno roko od kraja pobira. Tako je tudi po kratki in mukepolni boiezni nenadoma utrgala nit življenja tukajšnjemu posestniku in občinskemu odborniku 62 let staremu Francu Bračko, kateri je bil v sredo, dne 18. maja položen k večnemu počitku. Pokojnik, kateri je bil veren mož, miroljuben in zeio skrben gospodar, tudi od svojega 18. leta stalen naro.nik našega lista, zapu.ča gl_boko žalujočo ženo, sina in tri hčere, katere je skupno s svojo pridno ženo vzgojil v strogo narodno-verskem duhu. Posebna zah-vala bodi na tem mestu izrečena za globoko v srce segajoče po-slovilne in tolažilne besede ob odprtem grobu domačemu g. župniku, kakor tudi g. orgaHistu in njegovim pevcem za lepo ubrano petje ter sploh vsem, kateri so v tako lepem številu »premljali nam dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Tebi, dragi in 'nepozabni naš _ sosed in sovaščan, pa bodi naša obmejna slovenska zemlja, na kateri si tako vztrajno in rad delal, skrbel in živel, lahka! Polenšak. Od p.rocnega oltarja na mrtvaški oder. Pač malo dni ,je minulo, odkar sta sklenila večno zakonsko zvestobo pridna Nežika Cušova iz Polenec in Jakob Meško od Velike Nedelje. Kratke dneve vesele godbe in pesmi svatov so zamenjali žalc.tno pojoči zvonovi in nagrobne žalostinke. Mesto prejšnjega veselja je zaviadala v hiši žalost in jok. Ravno 14 dni po poroki se je vil turoben sprevod od hiše Žalosti proti pokopališču, kjer smo položili rajno Xežico v nemi grob k zadnjemu počitku. Le kratek dih bolezni — pljučnice — je uničil to mlado življenje in ga presadil iz tega bornega zemeljskega v boljše življenje. In koga ne gane do solz ta slutaj, ki se pač malokdaj prigodi. Pa tudi skoro ni ostalo nobeno oko suho, ko so izroeali rc-meljske ostanke drage Nežice v liladiii grob. Kdo more potolažiti mladega, zdaj osamelega moža, sestro, brata orožnika in Ijube starše, če ne Oni, ki daje rast _iv-]jenja, bridkost in žalost smrti. Torej, večni pravični Bog, dajaj tolažbe vsem preostalim v težkem udarcu, rajni dobri Nežici pa naj sveti .večna luč! — V večnost se je iz te doline solz prcselila po daljši bolezni Marija Majcen, po domače Bračieeva iz Hlaponec. Naj ji bo Bog jir-avičen in usmiljen sodnik, preostalim žalujožim naše sožalje! ftlajšpcrg. Dne 23. raaja sta prejela zakrament svetega zakona Sagadin Anton, sin posestnika, dolgolelnega obcinskega svetovalca, gostilničarja in cerkvenega ključarja Zdravko Sagadina v Sesteržah ter Veldin Terezija, hči posestnika, cerkvenega klju.arja, bivšega obfinskega svetovalca in načelnika krajevnega Solskega odbora v Lesju. Oba od hiš poštenosti jn verske značajnosti. Obe hiši sta naročeni na na. list. Xaj ostane tudi dal.je tako. Xa veseli svatbi se je nabralo za dijaško semenišče 103 Din in 5 avstr. šilingov. Posnemanja vredno! Zakoncema pa želi »Slovenski Gospodar« obilo sreče! Št. Janž pri Velonju. Une 22. maja je na.še iičiteljatvo z otroci pi-iredilo lepo uspelo igro »Čudežne gosli«, ki so jo igralci izvrstno pogodili. Tudi pevske ločke so prav dobro izvajali. V imenu staršev se zahval.jujemo učiteljstvu, da tudi izven šole skvbi za izobrazbo srca in 'duha naše-ljube mladine, nain pripravlja ure \fselja. še bolj se pa bodo vesilili siromaki, ki bodo prejeli v obliki živil ves čisti dobiček, ki je bil ob popolnoma zasedeni dvorani tudi povoljen. In najlepši nauk in zglecl so nam dali otroci, da je treba v hudih dneh usmiljenih src. Igra ri Jelšah. Xa Telovo je v Mariboru lepo z Bogom spravljen umrl leu bil tam zadnjo nedeljo ob veliki udeležbi pokopan liišni posestnik in. nekdanji opolnomočeni minister stare Avstrije baron Emil GiJdel-Lannoy. Velečislani mož, ki je doeakal 87. leto, tudi še v Šmarju v dobrem spominu živi. Bil je posestnik našega gradu Jelše. Silno lepo je zanj skrbel in ga kot poslanik v Cargiradu tako po turško uredil in okrasil, da ga je z veseljem obiskal in ogledal pač vsak tujec. Še sedaj, ko si je na tem gradu že več posestnikov sledilo, se dajo spoznati turški sledovi, n. pr. polumesec, predvsem pa turški napisi v nekdanji spre.jemni dvorani, ki hvalijo milosrčnost in gcstoljubje. Blagi rajni naj naprej žfvi v spominu Šmarčanov. Sv. Vid pri Grobelnem. Xa Telovo smo spremili k večnemu pocitku posestnika iz Mlač Jakoba Povaleja. Po kratki, mučni bolezni ga je pokosila smrt v najlepših moških letih, komaj 34 let starega. Xaj počiva v miru! — V na.i občini je piecej gospodarjev, ki imajo lepe in vzorne sadovnjake. Sadjarska in vrtnarska podružnica ima tudi že svojo drevesnico. — Tudi gasilci se z vso vnemo pripravljajo za zgradbo gasilskega doma. Hvala vsem darovalcem, le po tej poti naprej! Marija Reka. Zelo sem bil vesel, ko sem našel drug dopis v Slovenskem Gospodarju iz našega kraja. Zakaj? Xo, mislil sem pač, da bodo teden za tednom tukajšnje novice v Slov. Gospodarju. Čakam in čakam, pa nič ne pričakam. Zato pa vzamem zopet sam pero v svojo okorno roko, da sporočim nekaj novic radovednim bralcem. Razen že znanih smrtnih slučajev jih je šest drugih. Omenim samo dva, oba v mesecu aprilu. Ob nepričakovano veliki udeležbi se je dne 13. aprila vršil pogreb invalkla Jakoba Pošek, po domače Dušak. V vojni je prišel ob eno roko. S takratno operacijo se je pa začela tudi njegova bolezen v drobovju, ki ,jo je prenašal s Cudovito potrpežljivostjo. S pomočjo proteze je še lansko leto opravljal vsa kmečka dela; bil je namreč drugače zelo močan. Rad je pomagal doma in pri sosedih. Bil je tudi dolga leta vnet in požrtvovalen član tukajšnjega cerkvenega pevskega zbora. Dragi Jaka! Uživaj za svoje delo in trpljenje večiii mir in pokoj! — Dne 22. aprila so v Ljubljanl pokopali tukajšnjega posestLaika in občinskega odbornika Jožefa Jerman, po domače Jelenčar. Iludo trpljenje v želodcu si je želel olajSati z operacijo v splošni bolnici. Operacija se je sicer posrečila, toda 71 letni starček je podlegel posledicam. Bil je popre.j rudniški pazaik v Trbovljah; kot v^okojenec je prišel semkaj na svoje posestvo in se izkazal za izvrstnega gospodarja. Poprej v Trbovljah, potem pa tudi tukaj je bil več let občinsko odbornik. Xaj v miru počiva! — V zakonski stan sta stopila mladenič Konrad Kos, po domače Breznikar in Marija Laznik, po doniače Čerjeva. Oba sta poprej marljivo sodelovala na cerkvenem koru: on kot tenorist, ona kot sopranistka. Mlademu paiu obilo sreče! Marija Reka. Redko in ganljivo slovesnost smo imeli tukaj na Trojiško nedeljo — blagoslnvitev ki-iževega pofa. Odkar jebila cerkevpo- slikana, torej tri leta, smo pogrešali v njc.j križev pot. Letošnjo zimo pa je strokovnjaško kemično umil stare slike cerkveni slikar V. Vapotnik iz Žalca. X*abavil je križev pot blagopokojni JMiha Stojan, ki je urnrl kot dekan v Braslovčah, ko je bil pred blizu 100 leti tuka.j kurat. Prenovljenim slikam je izdelal nove okvire iz hrastovega lesa v slogu velikega oltarja mizarski mojster g. Ivan Prevolnik y Trbovljah. Prenovljen križev pat zelo krasi že itak lično cerkev. Blagoslovil ga je vlč. g. I. Žmave, katehet iz Trbovelj ob asistenci č. g. A. Medvešeka, ka.plana iz Trbovelj in č. g. domačega župnika, potem, ko ,je v jedrnaii pTidigi obrazložil zgodovino te pobožnosti in-spodbujal k marljivemu obiskovanju svetega križevega pota. Vsem številnim udeležencem bo ostala ta ganljiva slovesnost v neizbrisnem spominu. Zveličar pa naj bo prebogat plačnik vsem, ki so k tej slovesnosti pripomogli in jo izvršili! Sv. Rupert nad Laškim. Več let smo cakali, prosili, dregali, sedaj pa se je naša iskrena ielja izpolnila: cesta, ki bo vezala Sv. Rupert s Sv. Jurijem ob južni železnici preko Osredka v Kalobju, se je začela graditi. Po velikodušni akciji bivšega okrajnega zastopa celjskega pod načelstvom velezaslužnega g. Mihelčiča, se je že več let v to svrho nuloženi denar vendarle obrnil za to cesto. Ker so tudi vsi posestniki v Sečji vasi, po katerih posestvih pelje nova cesta, pokazali hvalevredno naklonjenost in požrtvovalnost za novo cesto, bo ta kmalu kolikortoliko dograjena in se izročila prometu. Vsi zavedni Kalobčani in Ruperčani pa bodo vse storili, da se bo nova cesta spravila v vedno lepše stanje! V to pomozi Bog! — V to splošno veselje pa je v istera času kanila hrlika ka.plja poročila, da je dosedajna okrajna, oziroma banoviiiska cesta Lasko—Hudimal—* Sv. Rupert z odlokoni dravske banovine proglašena za občinsko cesto. 35.000 Din starie vzdi-ževanje te ceste letno, sedaj pa naj občina, ki je itak preobremenjena s plačili, vzame tako breme nase. Cesta, dolga nad 7 km, je v, nevarnosti, da popolnoma propade; propadel pa bo s cesto tudi ubogi kmet! — V Tr.bendolu je blizu premogovnika pred kratkim ponoči zgorela nova hiša trgovca Antona Aškerca; ka.-: ko je ogenj nastal, še ni dognano. Škoda je krita z zavarovalnino. — Pred nekaj dnevi so v Velikih Grahovšah neznani talovi ponoei vlomili skozi streho v hišo pasestnika Zerne, po domače Rebaze ter zahtevali od domačih, ki so se roparjem postavili v bran. denar. Tega sicer, niso dobili, a zadjali so gos-podarju in eni hčer^ ki z nožem težke rane po glavi an vratu. = Nekateri kmetski Ijudje, predvsem taki, ki ne berejo nobenega lista, še vedno skrivajo večje vsote denarja donia. Ker se po svetu vse zve, ni čuda, da tak denar privabi nemaniče in dru^ ge potepuhe. Ljudje božji, dajte si .vendar ka| svetovatil Pišece. Saj je vedno kaj novega pri-nas. Ker pa več ljudi ne ve, zato se bomo zopet oglaSili, da opozorinio fevet, da snio tudi mi hoteli ¦prinesti.svoj dar na oltar brezposelnosti, a se nam ni posrečilo. Privandral je odnekod, saj je ivseeno odkod, mlad, čeden fant. Izdal se je za brezposelnega in je prosil za vsako delo, samo ,'da bi se laliko preživljal. Hm! Saj se je revež jiašim dekletom kar smilil, ko je bil tako če5den. Ali kaj, ko je bil vendar tako »suh«. Morda ibi res katera svojega vsiljivega izvoljenca puistila, ko bi bil privandravec vsaj malo »moker« in bi mu bolj goste dlačice poganjale pod noeorn. Pa tega ni bil sam kriv, zato pustimo to, da se še kje drugod ne hi morda komu po na-' Sem revežu sline cedile. Brezposelnost je huda reč, ker je navadno v zvezi s pajčevinami v želodcu. In našemu revežu smo dali delo. G. župnik ga je vzel za hlapca. Nekaj dni je še 'delal, a potem je naenkrat izjavil, da se mu je ibrezposelnemu boljše godilo. Denarja je imel dosti, hrano še tudi dobro, spal je lahko kakor dolgo je hotel in kar je najvažnejše, delati mu ni bilo treba. Pobral je svoja šila in kopita in no€ ga je vzela. Danes je pač bolje biti brezjposeln. Hm! Pa še naj kdo reče, da Pišečani ..očemo ničesar storiti za omiljenje brezposelnosti! — Tudi kipe v cerkvi smo si dali popra[viti. Sv. Mihaela smo za glavo zmanjšali. Kipar .g. Holinjec iz Celja mu je izklesal novo glavo, ki ni samo njemu v ponos, ampak tudi vaem Pišečanom, ki so pripomogli, da so naši cerkveBi kipi prišli v novo obleko. — Pa tudi Kristus Kralj bo zavladal čez Pišece. Saj že komaj čakamo slikarja, da nam naslika njegovo podobo na pročelju cerkve. PJSečani pa glejte, da ne bo vladal Kristus Kralj le na cerkvenem zidu, ampak mu dajte prostora tudi v svojih srcih dn mir, blagoslov ter sreča bodo prišli k nam! .;= Kakor smo zadnjič povedali, je pri poku rakete nekdo mislil, da je padla luna ¦/. neba. To pač ni nič hudega. Ali da se to poglavje nadaijuje, je to važno. Od neke strani nas namreč še hodijo vpraševat, če smo z ek.azitom ali kakim drugim strelivom klatili luno z neba. Najbrž bi jo radi tudi drugod. Vsi naj pač iVprašajo za recept i navodila našega Janeza. ©n se sicer zna potrkati na čelo in hudomušno nasmejati, a tudi navodila za klatenje lune z neba bo znal dati. Sv. Peter pod Sv. gorami. Xa god Pomoenice ikristjanov je boguvdano nenadoma umrl, preyiden s tolažili svete vere tukajšnji posestnik ter bivši komandir žandarmerijske postaje v Žalcu, sedaj v poko.ju, g. Jože Medved. V najlepši clobi, komaj 43 let star, se je raoral ločiti od očeta, žene in otroka. Njegova smrt je bila lepa, nadvse vzorna. Bil je skrben in neutrud-jiv gospodar, ki si ,je baš v poslednjem easu veliko prizadeval pripraviti sebi in svojcem lepšo bodočnost. Ob ogromni udeležbi domafiinov in Ijudi iz sosednih župnij ter zastopstva žandarmerije, smo ga na praznik presvetega Rešnjega Telesa spremili na božjo njivo. Bog bodi njegovi duši milostljiv! Težko prizadeti idružini, kjer »Slovenski Gospodar« že precej ilet zavzema častno mesto, pa naše iskreno sožalje! Planina pri Sevnici. Vršiči slikovitega in poinosnega Rudenika so ozeleneli, stari grad se je jpredramil iz nemega sanjarstva in se ves ovil iV duhteče cvetje ter oživel z radostnim petjem jslavčkov. S prero.jenjem narave je prišlo tudi iprerojenje v naša srca. Kot struna, ki se je 'dotakneš, so zadrhtela, zakaj najveličastnejši naesec je prinesel v naše kiaje našo pesem, ono ipesem, ki ,je odsev naših čustev. Tem našim custvom smo piisluhnili v nedel.jo 1. maja na Planim in 22. maja pri Sv. Vidu. Pevci od Sv. Vida in Planine, katere jfi zbral g. France