Tatvina pride na dan.
I.
Kako srečen bi bil človek že na tem svetu ia kako lehko lbi premagoval tudi največje skušnjave, dušne in telesne sovražnike, ako bi bolj poslušal glas svoje vesti, znotranji glas božji, ki nas opominja, da se varujemo vsega, kar je greh, ter delamo samo to, kar je Bogu všeč in dopadljivo. Čudne prikazni, ki je bodete brali v tej povesti, nijso druzega nič aego svarilai gjasovi člo-
— 150 —
veške vesti, ki se hudobnežu s pripomočjo njegove domišljije še na poseben način javljajo ter ga svare pred grehom, ki je največje zl5 na tem svetu. Dobra vest je mehko zglavje, na katerem se sladko spi in počiva in potlej lehko umerje. Zapomnite si to otroci!
Vacla> Borovski je bil imovit tergovec t Pragi, glaTnem mestu českega
1 kraljestva. Njegovo ime je Ibilo na dobrem glasu daleč po vsej českej deželi. Več nego dvajset let je imel pri svojej tergovini poniočnika, ki je užival naj-večje zaupanje pri vseh domačih, da si ga nij bil niti najmanje vreden. Ta hudobnež si je dal skrivaj napraviti ključe, s katerimi je odpiral po noči go-spodarjevo prodajalnico ter si nij vzel samo kave, sladkorja ia še veg druzega blaga, nego stezal je svojo tatinsko roko cel6 po noveih (denarjih) in to še posebno takrat, ko je čutil v blagajnici največ novcev, dobro ved6č, da pri polnej blagajnici se ne pozna toliko primankljej ali odhodek. To vam je bila zel6 zvita buča. Znal vam je tatvino tako vamo in previdno izpeljati, da mu nij mogel nihče na sled. Zatorej je kradel že več let, brez da bi ga bili za-sačili. Od leta do leta je postajal premožnejši in naposled si kupi cel6 lep in velik vinograd, a vendar ostane še vedno v službi svojega gospodarja. Tudi zdaj, ko si je knpil vinograd, znal se je tako obnašati, da nij bilo niti naj-manjše sumnje o njegovej poštenosti. Vsi so ga imeli za najboljšega in naj-poštenejšega človeka pri b.iši. Večkrat je pripovedoval, kako akromno mora živeti, ako si hoče kaj prigospodariti in kak krajcar za stare dni prihraniti. To je bilo gospodarju zel6 všee ia mislil si je, da boljšega in zvestejaega člo-veka bi ne bil mogel dobiti v hišo nego tako varčnega in pridnega pomočnika, ki si je z varčaostjo tudi že nekaj prihranil. ^Tergovski pomočnik, ki ima sam nekoliko premoženja, boljši in varnejši je pri tujem blagii nego li kak siromak, ki živi samo o tujem," tako si je mislil Vacldv Borovski, deržeč svojega pom6čnika za najpoštenejšega človeka na svetu. A temu nij bilo tako, kakor boste takoj slišali.
Pomočnikova žena nevarno izboli in na sraertnej postelji izbudf se jej vest. A tudi zdaj neče ovaditi tatviue svojega nioža, nego poklifie ga k sebi in se solznimi očmi mu reče: nPreljubi mož! čas je, da storiš konec svojim hudobijam. Toliko zdaj že imaš, da moreš brezskerbno živeti na svoje stare dni. Imaš svojo hišo, nograd in tudi novcev doTolj, da se moreš pošteno pre-živeti. To se ve, da vse tvoje premoženje je prav .za prav tnje, ukradeno blago,
. katero bi moral poverniti. Nu, ako tega nikakor nečeS storiti, obljubi mi vsaj to, da po mojej smerti hočeš s tem, karimaš, zadovoljno živeti, ter se tujega
, blaga več ne dotakneg.   To te prosim, preljubi mož,'da mi obljubiš, predno se za vselej loSim od tebe.
II.
Te besede so ganile moža, ker je ljubil svojo ženo, in Se posebno zdaj, ko je za vselej jemala slovo od njega, bUe inu so te njene besede še toliko bolj svete. Se solzami v očeh jej obljubi, da se nikdar vefi ne dotakne tujega blaga. Žeua mu v roko seže rekoč: ^Ako svoje obljube ne izpolniS, kazen božja ti gotovo ne izostane." Kmalu potem umerje.
Mož je bil nekaj meseeev res ves drugačen. Terdno je sklenil poSteno Živeti in se gospodaijevega blaga varovati.   Ali za nekaj časa primanjka mu  '
- 151 —
kave in sladkorja. Treba bi mu teh reči kupiti, a škoda se mu je zdelo lepih novcev. To bi bilo pa6 neumno, misli si, da bi kupoval blago, ki ga ima . gospodar obilo v svojej zal6gi. če mu vzamem nekoliko kave in sladkorja, to se mu še poznalo ne bode, saj je bogat in na novcih mu tako ne naredim nobene škode, vzamem mu le nekoliko blaga, ki ga ne stane toliko , kakor dmge ljudi. Po kratkem premisleku in hudem boji svarijoee ga vesti sklene poprejšno svoje dejanje ponoviti, ter si le nekoliko kave ia sladkorja vzeti.
V prodajalnico je bilo treba iti preko dvorišea, a Mša, v katerej je on stanoval, bila je ravno na nasprotnej strani dvoriščinib. vrat. 0 polaoči vstane in se napravi na pot. Ali glej, komaj stopi na dvorišče, ugleda pred prodajal-nico svojo rajnko ženo, kakor da bi živa stala pred njim. Bila je v belej obleki in z obema rokama je deržala za vrata, kakor bi mu hotela braniti vhod v prodajalnico. Da se je tat te nenadne prikazni zel6 tistrašil, tega mi nij treba pripovedovati. Tak6j je zbežal iz dvorišča naravnost v svojo hišo, vleže se v postelj'iu se z rjuhami pokrije. Vso no6 nij mogel zatisniti očesa in več nego dvajsetkrat se mu ponovi ona čudna prikazen njegove rajnke žene pi-ed očmi, ki jo je videl na gospodarjevem dvorišci. Sporanil se je zdaj na obljiibo, ki jo je dal svojej rajnkej ženi na smertnej postelji. Ali koraaj je minulo nekaj dni po tem dogodku, mislil je zopet drugače in dvomil je, da bi to bila kaka prikazen, ki jo je videl po noči pred gospodaijeTimi vrati. — ,,Mč druzega nij bilo," misli si, ,,nego mesečina ali pa Iu5 iz dmzega nad-stropja, ki je obsevala kako belo stvar, i"n jaz neumnež sem tak6j mislil, da je to moja rajnka žena. Moja domišljija je, druzega nie! Tolilco let sem že pri hiši, poznam Tsak kotiček in nikoli nijsem še ničesar Tidel, kar bi me bilo iznenadilo. In zdaj — bedarije! Še jedenkrat poskusim to stvar in zdaj moram ali v prodajalnico ali si pa bolj natanko ogledam ono čudno belo stvar, ki mi je toliko nepotrebnega strahii prizadejala." — Zopet vstane o polnoči in gre na gospodarjevo dvorišče. Na nebu danes nij bilo hine, tudi nij bilo videti, da bi gorela luč v drngem nadstropji gospodarjeve hiže, nikjer nij bilo živega eloveka, vse je bilo tiho, kakor na kakem pokopališgi. Z naj-"veCjim pogumom stopi v dvoviSče; ali glej! zopet stoji njegova žena ravno tam pred prodajalnico. Da, da, to je njegova rajnka žena, ravno tisti obraz, tista velikost, vse, vse je tako, nihče dmgi ne more biti kakor ona! Tat zre ne-koliko trenotkov v to čudno prikazen; žena zmirora stojf. Koki je imela zopet razprosterti čez vrata. Videti je bilo, kakor da bi mu preffla s perstom. Strab. in groza ga obide po vsem telesu, zbeži iz dvorišča in zopet nij mogel vso noč zatisniti očesa. Molil je in delal dobre sklepe, da se hoče poboljšati ter nikoli več poželeti tnjega blagl
.       \.        ;                   nr.        ,.,. i:_
Ali skopost in lakomnost, kadar se v človekii terdno vkoreninite, pre-vladate vse, tudi najboljše-sklepe, ki je človek storf, še celo vest, ki je zno-tranji glas božji, kadar bofiemo kaj tacega storiti, kar je greh in Bogu zo-perno. Tako je tudi bilo pri tergovskem poni6čniku. Za vsak krajcar se je tresel, ia vselej, kadar je bilo treba, da si knpi to ali 6no, rekel je: ^Ali nij škoda novcev za take stvari, ki mi so tako blizu, in je lehko zastonj iraam,
•      .                    10*
__ 152 —
ako le hočem?" Vsak dan se mu je bolj zdelo, da 6na prikazen. njegove žene druzega nič nij nego živahna domišljija njegovega duha, prazen strah in sa-njarije. Sram ga je bilo, da je moral že dvakrat ^ete odnesti takim be-dastočam. — pAko bi to res bila prikazen moje rajnke žene," misli si, ^zakaj se mi ne prikaže v mojej hiši, pri raojej postelji, in zakaj zmirorn le na go-spodarjevim dvorišči, pri tujih vratih? Prikaže naj se mi tam, kod.er je več- ' krat liodila, kjer je živa sedela in umerla; ia potlej bodem rad verjel, da nij nihče drugi nego moja žena." Vselej, kadar je take in jednake misli imel, oziral se je plaho po sobi, mislčč, da zdaj in zdaj kako prikazen ugleda. A sčasonia se je navadil na vse to, in zopet je terdno sklenil, da naj ga stane, kar hoče, šel bo v gospodarjevo prodajalnieo, da si vzame nekoliko najpo-trebnejšega blaga, pa naj bi pred vrati stalo tudi deset prikazni njegove rajnke ženei
Ko odbije tira polnoči, šel je. Prikazen, katero je že dvakrat videl, stoji zopet pred vrati. Ali terdovratuež ne mara za svarilen glas svoje vesti, nego ostane pri tem, kar je sklenil storiti. Oči si zatisne z rokama in pogumno stopa naprej. Do vrat prišedši, pahne belo prikazen svoje žene — tako se mu je dozdevalo — na stian, ia naglo odpre Trata v prodajalnico.
IV.                                                        ! \
Nečemo preiskovati, koliko resnice je bilo na 6nej belej prikazni, a čudno ostane veadar, da je ta hudobnež, katerega je njegova umirajoča žena in pozneje njegova lastna vest tolikokrat svarila, ravno zdaj v svojo po-gubo prilomastil. Z vso silo zadušil je glas svoje vesti, nij se brigal za pri-kazen, katera mu je že dvakrat poprej toliko strahii prizadejala, nego se silo je hotel doseči to, k čemur ga je njegovo hudo nagnjenje zapeljalo. Iu glej! ravno zdaj se je vjel v zanjke, iz katerih mu nij bilo več nobene rešitve. Vse .. to, kar je bil poprej iz blagajnice ukradel, nij še prišlo na dan, ker je znal le po malern jemati, iu gospodar nij tako hitro pogrešal novcev. A pozneje se je vendar poznalo na premajlinLh dohodkih, ali nihče si nij upal njega obdol-žiti, ker je splošno zaupanje užival. TJganjevali so tega in 6nega, a pravega nijso zadeli. Dva tergovska učenca sta morala po nedolžnera od hiše samo zaradi tega, ker je gospodar mislil, da ona kradeta novce iz blagajne. Ali zdaj je prišlo vse na dan. Poslušajte, kako?                                              .;
Tikoma prodajalnice je bila majhna čumnata, v katerej je bilo shranjeno " različno blago, kakor: kava, sladkor, tobak, olje itd. Čumnata je imela majhno okno, pri katerem se je videlo v prodajalnico. Da bi tatu zasledili, reče go-spodar necega večera svojemu hlapcu, naj bi šel nalašč nekoliko aoči spat v samotno čumnato, naorda pride na sled hudobnežu, ki nosi novce iz blagajne. In res, vjeli so tiča poprej nego si so mislili.
Komaj je tergovski pom6čnik o polnoei vrata odpeii iu s težko sapo v prodajalnico prilomastil, izbudi se hlapec v čumnati ter sliši ropot v štacuni. Urno skoči iz postelje, prižge luč ter biti k oknu, da pogleda, kdo je pre-derzni človek, ki tako pozno hodi po gospodarjevej hiši. Kako se začudi, iz-poznavši domačega človeka, kateremu je gospodar že toliko dobrega storil. Zasačil ga je ravno v istem trenotku, ko je odperl blagajnico, da si vzame novcev iz nje.   Hudobnež je namreč le prišel iz tega namena,  da si vzama
,                                                    — 153 —
^ kave in sladkorja, ali zdaj, ko je bil tako blizu blagajnice, ne mofe si kaj, da ne bi vzel tudi novcev. Ključe je imel se soboj, in predao se polastf dru-zega blaga, odperta je že blagajnica in njegova tatinska roka seže po noTcih — ali, rstoj!" zarenči debel glas pri oknu in po vsej prodajalnici se lue za-
pride gospodar *^t!U|l! ife^^liiiili^H^Sill'111' govski pomo-čnik. Tak6j so poslali po mestne stražnike, katerim so za to noe tatii izročili. Druzega dne je moral hudobnež pred sodnijo. Ker nij mogel tatvine nikakor tajiti, obstal je vse, kar je škode napravil svojemu gospodarju. Vsa škoda na blagu in v gotovini je znesla blizu dvaaajst tisoč goldinarjev. Po tedaiyiti postavab. so ga obsodili v ječo za celo njegovo življenje. Vse premoženje, kar ga je imel, po odštetih sodnih stroških, pripalo je okradenemu gospodarju. ¦— Ta povest je resnična, ker še dandeaes se najde zapisana v sodnijskih za-pisaikih. ravno tako, kakor jo je obtoženec sam pripovedoval.
Resničen je prigovor, ki pravi: Naj se kaka reč ge tako skerbno skrije, poprej ali poslej jo gotovo solnce obsije.
Bežite pred grehom, ognite se ga, .   .                *           Pregrehe stezica v pogubo pelja.
Mladinoljub.