List 51.
Gospodarska skušnja
z  ročno  mlatilnico.
Mnogo se je že pisalo in priporočevalo kmetom, naj si omislijo toliko koristne ročne mlatilnice, toda le počasi se jih poprijemljejo, ker še ne spoznajo, da čas je denar.
Težko je verjeti, a vendar je res, da sem jaz v 2 in pol dneh omlatil 12 štantov ovsa s pomočjo druzih 5 delalcev, kajti 6 delalcev mora biti, da gre delo urno naprej.
Al utegne kdo reči, da smo noč in dan delali ; pa ni tako, ne več ko 9 ur na dan, vsega skup komaj »23 ur. Naj vsak pomisli, da po navadi bi mlatili najmanj 12 clni. 4 delavci, če se računa delavec po 60 kr. na dan, stanejo 28 gold. 80 kr. Pri mlatilnici pa znese to le 9 gold., — tedaj dobička pri tako kratkem delu 19 gold. hO kr. Al mi utegne še kak starokopitnež ugovarjati, da je morala le prazna slama biti. Al tudi ta ni taka; ovsa je bilo, akoravne ni bil poseben, 297 mernikov.
Pri nas je, žalibog, še dosti tacih, ki se mi po-smehujejo, ko jim priporočam, naj si napravijo stroje, bodi-si mlatilnice ali slamoreznice, ter mi odgovarjajo, da, ker so dozdaj delali tako, bodo še zanaprej. Al oni ne sprevidijo, da včasih je gospodar hlapcu dal na leto od 40 do 50 gold. najboljšim; zdaj pa mora dati od 90 do 120 gold. in Se čez. Tedaj koliki razloček med tem, a pri delu naj bo vse po starem, pri plačilu vse po novem, — to je blagonosni napredek!
Naj bodo tedaj priporočene mlatilnice po gotovi lastni skušnji (vsaj sem si v 2 letih nad 70 gold. prihranil ž njo) V3em večim posestnikom , — manjši naj se združijo ter jih v svojo korist napravijo. Kje da se dobijo, ni mi treba praviti.
Janez Borš tnik.