Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIX. — Izdan in razposlan dne 9. avgusta 1895.
sobinas St. 112. Zakon, ki se tiče vpeljave zakona o sodnem postopanja v državljanskih (civilnih) pravnih sporih (civilnega pravdnega reda).
1 t 2.
^ikon z dné 1. avgusta 1895. 1.,
^ se tiče vpeljave zakona o sodnem postopanju v državljanskih (civilnih) pravnih sporih (civilnega pravdnega reda).
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Zakon o sodnem postopanju v državljanskih « ivilnih) pravnih sporili (civilni pravdni red) zadobf 18 1 dan, ki ga ustanovi ukazoma pravosodni mi-isterj najpozneje pa s prvim dnevom tretjega ° edarskega leta po razglasitvi veljavnost kot pred-Pls za postopanje v civilnih pravnih sporili, kateri .° °dkazani v razsodbo rednim sodnijam po kralje-V|||!lh in deželah, zastopanih v državnem zboru.
Z istim dnevom izgube, v kolikor ni v tem za-" a 1 v civilnem pravdnem redu izjeme, veljavnost v drugih zakonitih predpisih se nahajajoča dole a o takih stvareh, ki so urejene v civilnem pravdam redu.
Člen II.
. . Kier se v zakonih in ukazih, kateri se s tem, da pa v ' .C*v^n‘ Pravdni red moč, ne izpremenijo. ah za V ,<*l ^avno potrjenih pravilih posameznili družeb, ov m društev kaže na pravno postopanje
Slovenisch.)
v spornih stvaréh, ali kjer je, dasi z omejitvami in izpremembami, predpisano, uporabljati predpise sodnih redov, redno pismeno ali ustno pravdno ravnanje, določila zakona o sumarnem ali o malotnem (bagatelnem) postopanju, stopijo na mesto omenjenih določil predpisi prvega do petega dela civilnega pravdnega reda, in to tako, da je
1.	uporabljati po različnosti pristojne sodnije v civilnem pravdnem redu za postopanje pred zbornimi sodnijami ali za postopanje pred okrajnimi sodnijami ustanovljene predpise, in da je
2.	tam, kjer pride postopanje pred okrajnimi sodnijami po zmislu civilnega pravdnega reda na mesto malotnega postopanja, uporabljati mimo tega posebna določila §§. 449. do 453. c. p. r.
Člen III.
Vsled določila člena I., odstavka 2., izgube veljavnost zlasti:
1.	Predpisi patenta z dné 1. novembra 1781.1. (zb. p. z. št. 27) o postopanju pred rudarskimi sodnijami.
2.	Predpisi patenta z dné 9. aprila 1782. 1. (zb. p. z. št. 41) in pa ministerskih ukazov z dnč 25. januvarja 1S50. 1. (drž. zak. št. 52) in z dné 18. julija 1859.1. (drž. zak. št. 132) o postopanju v trgovinskih in meničnih sporih.
86
3 Predpisi z ukazom dalmatinske gubernije z dné 14. aprila 1829. 1. pod št. 6783 (dalmatinska zb. z. 1829. 1., str. 140.) razglašenega navodila o poprednjem poskusu poravnave.
4. Predpisi za Tirolsko in Predarelsko izdanega dvornega dekreta z dné 8. avgusta 1837. 1. (zb. p. z. št. 218) o zasliševalnem (avdijenčnem) postopanju.
Člen IV.
Neizpremenjeni ostanejo :
1.	Predpisi, kako je finančni prokuraturi zastopati državo, po državi upravljane ali zalagane zaklade, cerkve, nadarbine (prebende) in druge imo-vine. V koliko imajo cesarski davčni uradi oblast, zastran izterjevanja davkov, pristojbin in drugih javnih davščin nastopati pri sodniji, to se določuje s posebnimi predpisi.
2.	Zakoniti predpisi, kako je sodno zastopati občine, družbe, zadruge, bratovske skladnice in pomožne blagajnice in kako jim je vročevati povabila in druge dostave.
3.	Predpisi zakona z dné 26. marca 1890. 1. (drž. zak. št 58) o izdaji tarif za nagrade, ki gredé odvetnikom in njih pisarnicam za določene opravke v sodnem postopanju.
4.	Predpisi zakonov z dné 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 48 in 49) o postavljanju skupnega skrbnika posestnikom zastavnih pisem in na ime-telja slovočih ali prenosnih (indosabilnih) delnih zadolžnic.
5.	Predpisi §§. 1., 2, 3. in 5. v ukazu mini-sterstva za pravosodje z dné 8. junija 1857. I. (drž. zak. št. 114) o tem, kako je ravnati z zakotnimi pisači. Zoper razsodilo, s katerim se kaznuje kedo zavoljo zakotnega pisaštva, je njemu dopuščen rekurz po zmislu §§. 514. do 528. c. p. r.
Člen V.
Predpisi dvornega dekreta z dné 4. oktobra 1833. 1. (zb. p. z. št. 2633) o ugotavljanju (likvidaciji) in izterjevanju odvetniških pristojbin v sodnem postopanju v spornih in nespornih stvaréh ostanejo v veljavnosti s temi dopolnili:
Likvidacijo sme predlagati tako stranka, kakor odvetnik.
Kadar predlaga likvidacijo stranka, tedaj je odvetniku naročiti, da naj piedloži v primernem roku
račun pristojbin, ker se sicer pristojbine ustanové na podstavi pomagâl, ki jih donese stranka.
Rok se sme iz ozira vrednih vzrokov p° daljšati.
Ustanavljaje pristojbine, je odločiti tudi pra^a' nje, v koliko so bila dejanja zastopanja, ki j1*1 J opravil odvetnik, potrebna za namenu primer110 pravno zastopanje ali so sicer opravičena z ozirom na kakovost primera in na dane okolnosti.
Člen VI.
Neizpremenjeni ostanejo:
1.	Predpisi §§. 99., 157. in 158. o. d. z. Navedeni zakonski zadržek (§. 99. o. d. z.) ni dopuščeno dokazovati z zaslišbo zakonskega moža in zakonske žene po §§. 371. in nasl. civilnega pravdnega reda.
2.	Predpisi v razpisu ministerstva za pravosodje z dné 14. maja 1854. L, št. 8346, o zap1-1' seganju udov cesarske rodovine.
3.	Predpisi, po katerih je najviše dvorno mar-šalstvo, tožencu predstojna vojaška oblastva ali toženim okrajem in občinam nadrejene samoupravne . (avtonomne) organe obveščati o tem, da so se podale tožbe zoper dvorne služabnike, vojaške in deželno- s brambovske osebe, ali tožbe zoper okraje in občine.
Člen VII.
Neizpremenjeni ostanejo predpisi državljanskega prava:
1.	s katerimi se izrekajo določene listine za javne ali se enačijo javnim listinam domače dežele,
2.	s katerimi je dokazna moč zasebne listine navezana na določene potrebnosti ;
3.	s katerimi se zahteva za datum listin0 dokaz, različen od izjave izdatelja;
4.	s katerimi se določajo način, kakö Pre^ lagati trgovinske knjige, in pa pravni nasledki, a bi se ne predložile ;
5.	predpisi o predlaganju dnevnikov trgovin skih mešetarjev in pa izvirnika beležniških (n° tarskih) listin.
Člen Vlil.
Nespremenjena ostanejo določila državnih po-godeb, po katerih je konzularne opravnike unanjih držav zasliševati kot priče v njih stanovanju ali jim dopuščati, da pričajo pismeno.
Člen IX.
Neizpremenjena ostanejo določila člena II. in IV. lit. a) in e) v ministerskem ukazu z dné 28. oktobra 1865.1. (drž. zak. št. 110) o tistih lzjemah od občnih pravosodnih zakonov, katere gredö zavodom, ki se pečajo s kreditnimi opravili.
Pri izdaji plačilnega naloga v prid hipotečni ierjavSčini (člen IV., lit. a) je ravnati po §§. 548. do 554. c. p. r.
3.	Predpis §. 11., odstavka 1., v zakonu z dné 28. maja 1881.1. (drž. zak. št. 47) o pomoči zoper nepošteno ravnanje pri kreditnih opravilih.
4.	Predpisi §. 35. v zakonu z dné 16. marca 1884. 1. (drž. zak. št. 36) o izpodbijanju pravnih dejanj, ki se tičejo imovine dolžnika, nezmožnega plačati.
5.	Predpisi §§. 1. do 6. in §. 9. v zakonu z dné 6. junija 1887. 1. (drž. zak. št. 72) o tem, kako moč imajo in kako se dadö izpodbijati razsodbe gledé povračil, ki so jih izrekla upravoma oblastva stalne vojske, vojnega pomorstva (vojne marine) in deželne brambe.
Člen XII.
Neizpremenjeni ostanejo nastopni predpisi, ki se tičejo razsojanja pravnih sporov po izbranih sodnijah :
Člen X.
Predpisi civilnega pravdnega reda o razvezi skupnih pogodeb in o postopanju v sporih, izvi-rajočih iz teh pogodeb, se ne uporabljajo na razmere kontadinov in kolonov v Dalmaciji, in gledé na raz-yezo teh razmer ostanejo neizpremenjeni zakoni 'n ukazi, ki veljajo sedaj.
Člen XI.
Prav tako ostanejo neizpremenjeni:
1. Za odpoved zakupnih, oziroma najemnih Ppgodeb o zemljiščih, poslopjih in drugih nepremični* ali zakonito za nepremične izrečenih reččh, in Pa za predajo in prevzetbo takih zakupnih, oziroma J)ajemnih stvari ustanovljene dobe in ustanov-(Jfini rokovi. Kjer ti niso ustanovljeni ali kjer je spremeniti njih že veljajočo uredbo, sme politično ^želno oblastvo v porazumu z višo de želno sodnijo Ustanoviti dobe in rokove, na katere se je ozirati pri odpovedovanju in pri vračanju oznamenjenih stvari. “rav tako sme politično deželno oblastvo v porazumu z višo deželno sodnijo določiti, o katerem času in ^ katerem obsegu mora najemnik po odpovedi dovo-al> da si najemne stvari ogledajo tisti, ki bi bili v°Ijni, jih vzeti v najem. Take naredbe je razglasiti P° deželnem zakoniku in deželnem uradnem časniku.
2. Predpisi zakona z dné 18. aprila 1869.1. )drž. zak. gt 44) 0 ustavitvi sodnega postopanja, atc° se predlaga državni sodniji, da razsodi trdilen SP°r zaradi pristojnosti.
1.	Predpisi o razsojanju sporov med zemljiškim kreditnim društvom za Galicijo in njegovimi udi ali dolžniki po izbranih sodnikih (§§. 41. do 43. in 53. do 56. s patentom z dné 3. novembra 1841. 1. [zb. p. z. št. 569] razglašenih pravil kreditnega zavoda galiških stanov, oziroma §§. 41. do 43. in 53. do 55. pravil zemljiškega kreditnega društva za Galicijo).
2.	Predpisi §. 60. z ministerskim ukazom z dné 6. novembra 1855. 1. (drž. zak. št. 186) razglašenih pravil c. k. privilegovanega avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt.
3.	Predpisi člena Ih, §. 7., št. 7. v zakonu z dné 6. septembra 1885. 1. (drž. zak. št. 122) o pogojih za novo dopustilo (koncesijo), katero je dodeliti za obrat cesar Ferdinandove severne železnice, in o izvrševanju odkupnih pravic, katere je v tem dopustilu pridržati državi.
4.	Predpisi člena 53. in 108. z zakonom z dné 21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 51) razglašenih pravil avstrijsko-ogerske banke.
5.	Predpisi o izbranih sodnijah za zavarovalnice delavcev proti nezgodam (§. 38. zakona z dné 28. decembra 1887.1. [drž. zak. št. 1 iz leta 1888.]; §. 39. zakona z dné 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33] in ministerski ukaz z dné 10. aprila 1889. 1. [drž. zak. št. 47]), za bolniške blagajnice (§. 41. zakona z dné 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]) in za bratovske skladnice (§§. 19. in 20. zakona z dné 17. januarja 1890. 1. [drž. zak. št. 14], oziroma zakona z dné 17. septembra 1892. 1. [drž. zak. št. 178]).
6.	Zakoniti predpisi, s katerimi so dobile združbe, zavodi in društva pravico, y razsodbo nekih sporov postavljati izbrane sodnije.
Člen XIII.
Neizpremenjeni ostanejo predpisi o borznih izbranih sodnijah, ki se nahajajo v §. 2., št. 7, in v §. 6., odstavku 1. do 3., borznega zakona z dné
1.	aprila 1875. 1. (drž. zak. št. 67).
Poslednji odstavek § 6. v imenovanem zakonu izgubi veljavnost. Dalje izgube borzne izbrane sodnije z državno potrjenimi pravili sebi priznano pravico, dovoljevali izvršitev (eksekucijo) svojih raz-sodov.
Člen XIV.
Poslovanje borznih izbranih sodnij se sme raztegniti v borznem ustavu v tem zmislu, da se podvržejo borzni izbrani sodniji tudi spori iz kupčij z blagom, sklenjenih zunaj borze, toda samo z nastopnimi pogoji:
1.	Vsaka izmed spornih stranek mora biti ali organ javne uprave ali trgovinska družba ali pridobitna ali gospodarska zadruga ali ud ali obisko-vavec borze ali taka oseba, ki se peča po poklicu z narejanjem (produkcijo), trgovino ali predelavo tistih premičnih stvari, katere so predmet kupčije;
2.	kupčija, ki je predmet spora pred izbrano sodnijo, se mora nanašati na blagö, s katerim se smé tržiti na dotičnih borzah;
3.	obe stranki se morata pri sklepu ali pred uredbo kupčije s pismeno pogodbo na izbrane sodnike podvreči izreku borzne izbrane sodnije; vpisani trgovci in udje ali obiskovavci borze se podvržejo izbrani sodniji že s tem, da sprejmejo brez očitanja mešetarski list, kateri obsega določilo, da razsoja pravne spore iz dotične kupčije borzna izbrana sodnija.
mešetarski list, kateri obsega določilo, da razsoja pravne spore iz dotične kupčije borzna izbrana sodnija.
Člen XV.
Za veljavno sestavo vsakatere borzne izbrane sodnije je potrebno, da se vanjo privzame tajnik-To službo opravljajo uradniki borzne zbornice) ki so usposobljeni za opravljanje sodniške službe, nameščeni po borzni zbornici ter potrjeni po finančnem ministerstvu v porazumu z ministerstvom aa pravosodje.
Tajnik borzne izbrane sodnije prevzema tožbe, daje strankam potrebne navode, nadzira vroče-vanje, oskrbuje potrebne zapise med razpravo, se udeležuje sklepanja izbrane sodnije s posvetovalnim glasom in izdaje razsode izbrane sodnije.
Člen XVI.
Osebe, ki niso udje ali obiskovavci borze, imajo pravico, jemati izbrane sodnike, katere jim je imenovati, iz spiska oseb, ki ne spadajo k borzi. Ta spisek mora obsegati dél skupnega števila izbranih sodnikov, katerega je določiti v borznem ustavu.
Osebe, katere je vzprejeti v ta spisek, imenujejo trgovinske in obrtne zbornice, dovprašavši prej, ako treba, o tem obrtne zadruge, zemljedelski svéti ali kmetijske družbe. Te osebe morajo imeti domova-lišče ali bivališče v kraju izbrane sodnije.
Natančnejša določila o napravi in dopolnjevanju tega spiska, zlasti o združbah, katere je dovpraševa 1
v namen njegove sestave, o sposobnosti oseb, katero je vzprejemati v spisek, in pa o dobi. doklč one P°' slujejo kot izbrani sodniki, je izdati ukazoma.
Kadar pripada katera izmed stranek k stanu kmetovavcev, tedaj mora izbrana sodnija po predlogu ali pa uradoma zavrniti podano tožbo kot neprimerno za postopanje pred izbrano sodnijo, če je kupčija z blagom, katera je predmet spora, v očitnem nerazmérju s kmetovanjem dotične stranke.
Spisek je nabiti v prostoru izbrane sodnije-
Borzni ustav mora potrebno določiti za prime1’ da se pravica, voliti izbrane sodnike iz tega spis^aJ ne izvršuje o pravem času ali da izvoljeni izbran sodniki ne pridejo k razpravi.
Borzni ustav sme določiti, da se v prvem odstavku, št. 1, in v predzadnjem odstavku obsežena omejila ne uporabljajo na unanjike. Tudi se sme ustanoviti v ustavu, da se podvržejo unanjiki borzni izbrani sodniji že s tem, da sprejmejo bre? očitanja
Ako mora biti izbrana sodnija sestavljena 1 udov ali obiskovavcev borze in iz oseb, ki ne spadaj k borzi, in se izbrani sodniki ne morejo zedim11 tem,kedö naj bo prvomestnik, mora predsednik zbor’ izbranih sodnikov imenovati tega prvornestiiika p
Vrsti spornih primerov preménjema izmed števila k borzi pripadajočih izbranih sodnikov ali izmed izbranih sodnikov, vzprejetih v spisek.
Člen XVII.
Postopanje pred izbranimi sodnijami ureja borzni ustav. Na nje se ne uporabljajo S§- 587. do 599. c- P' r.; vendar je pravilom jemati v podstavo nastopne predpise.
Člen XVIII.
Borzni ustav mora obsegati taka določila o ločevanju, katera zagotavljajo njega zanesljivo oskrbovanje. Prav tako mora ustav določiti vzroke, iz katerih smejo stranke odklanjati ude izbrane sodnije, bstav mora obsegati predpise o zapisovanju poravnav.
Člen XIX. .
Razprave izbrane sodnije so javne. Zastran iz-ključbe javnosti veljajo predpisi civilnega pravdnega
reda (§§. 172 in 173.).
Ako se javnost izključi, ima vsaka izmed stranek pravico, določeno v §. 174. c. p. r.
Prvomestnik izbrane sodnije izvršuje sejno Policijo v obsegu §Sj. 197. in 198. c. p. r.
Pred izbrano sodnijo sklenjene poravnave so veljavne samö tedaj, kadar jih podpišeta obe stranki.
Člen XXII.
Izbrana sodnija sme zasliševati stranke, priče in izvedence, pa brez prisege. Ako je treba zaslišali stranko pod prisego ali pa v prisego vzeti pričo ali izvedenca ali ako se stranka, priča ali izvedenec brani zaslišbe, je zaprosili tisto okrajno sodnijo, v katere okolišu stanuje ali prebiva oseba, ki jo je zaslišati ali v prisego vzeti, da to opravi.
Taka prošnja se sme staviti tudi tedaj, kadar je opraviti vzprejem dokazov zunaj kraja, kjer ima sedež izbrana sodnija.
Člen XXIII.
Razsod borzne izbrane sodnije je dopuščeno izpodbijati s pritožbo zavoljo ničnosti:
1. ako je pogodba na izbrane sodnike neveljavna; pogodba na izbrane sodnike je neveljavna zlasti tedaj, kadar jo je sklenil pritožnik z ozirom na domenek udov podjetniške zveze (kartela), vsled katerega je tvarine, orodje in druge pripomočke, ki so mu potrebni za njegovo obrtno produkcijo, prodajati v prometu domače dežele samö s tem pogojem, da se kupec gledé sporov, izvirajočih iz dotične kupčije, podvrže borzni izbrani sodniji ; pravici, opirati se na to neveljavnost, se ni moči veljavno odpovedati pred pričetkom razprave pred izbrano sodnijo;
Člen XX.
2.	ako se je izbrana sodnija po nepravem izrekla za pristojno ali nepristojno;
Stranke imajo pravico, da se pri razpravi dadö ^lopati. Kot zastopnike stranek pred izbrano sod-'1° je pripuščati osebe, vzprejete v spisek po členu *b, dalje odvetnike, javne družabnike, prokuriste, rgovinske pomočnike in druge nameščence stranek, d* ude ali obiskovavce borze in sodno postavljene s rbnike ali razpravljavce.
3.	ako izbrana sodnija ni zavrnila tožbe po predpisu člena XIV., predzadnjega odstavka;
4.	ako se tožba ni vročila po pravilih ali ako ni stranki vsled ravnanja proti pravilom'več mogoče, razpravljati pred sodnijo;
5.	ako je razpravljala oseba, ki ni bila za to zakonito zmožna ali upravičena;
Člen XXI.
Prvomestnik izbrane sodnije in tajnik skrbita j °' da se razsod prav izda Izdatek mora obsegati r ena vseh izbranih sodnikov, ki so se udeležili Prave. Podpisati ga morata prvomestnik in tajnik
6.	ako se je udeležil razprave po pravilih odklonjen sodnik;
ljena ;
7.	ako izbrana sodnija ni bila redno sestav-
8 ako se je neopravičeno izključila javnost.
Pritožbo zavoljo ničnosti je pri zborni sodniji prve stopinje (trgovinski sodniji), v katere okolišu iina sedež izbrana sodnija, podati v štirinajstih dneh po vročbi razsoda izbrane sodnije. Zborna sodnija razsodi s sklepom, zaslišavši stranke in, ako treba, prvomestnika in tajnika izbrane sodnije.
S tem, da se poda pritpžba zavoljo ničnosti zoper razsod izbrane sodnije, se ne zavira njega izvršitev. Ako pa je stranka, ki je zmagala, zavarovana z opravo izvršilnega dejanja ali drugači, ali ako se, če je bila v razsodu izbrane sodnije naložena dajatev v denarjih, položi dotični denarni znesek pri sodniji, je izvršbo po predlogu odložiti do pravnomočne razsodbe o pritožbi zavoljo ničnosti.
Člen XXIV.
Ako se je izbrana sodnija pravnomočno izrekla za nepristojno, ali ako je tožbo po členu XIV., pred-poslednjem odstavku, pravnomočno zavrnila, ne sme redna sodnija odkloniti razprave in razsodbe té pravne stvari.
za trgovino, in, ako nanese stvar, tudi v porazuniu z ministerstvoin za poljedelstvo.
Pravosodno ministerstvo sme vsak Čas P° odposlancu ovedeti pravosodje izbrane sodnije* pogledati v spise ter se prepričati, 'ali je poslovanje v redu. V ta namen je vzprejeti v ustav tudi določilo* da morajo borzne izbrane sodnije vsako leto Pred' ^agati pravosodnemu ministerstvu natančne sta' ^isticne izkaze o svojem poslovanju.
Z zgoranjimi določili se sicer ne iz.preminjaj0 zakoniti predpisi o državnem nadzoru nad borzami-
Člen XXVII.
Sedaj veljajoče borzne ustave je, v kolikor se tičejo izbranih sodnij, izpremeniti po zmislu zgora-njih določil ter v treh mesecih po razglasitvi tega zakona predložiti v odobritev.
Določila o izbranih sodnijah v novih borznih ustavili potrebujejo odobrila minislerstev, ozname-njenih v členu XXVI., odstavku 1.
Člen XXV.
Člen XXVIII.
Kadar nasprotuje razsod izbrane sodnije neogibnim pravnim predpisom, dalje kadar izbrana sodnija v sporih, ki ne izvirajo iz borznih opravil (§. 12. zakona z dné 1. aprila 1875. 1. [drž. zak. št. 67]), o ugovoru, da je v tožbi navedeni zahtevi v podstavo diferenčno opravilo, katero je presojati kot igro ali stavo, sploh ni sodila ali pa je sodila krivo, tedaj se sme razsod izbrane sodnije izpodbijati kot neveljaven s tožbo pred rednim sodnikom ter nazaj terjati, kar se je dalo vsled tega razsoda.
Tako tožbo je v tridesetih dneh po vročbi razsoda izbrane sodnije podati pri tisti zborni sodniji prve stopinje (trgovinski sodniji), v katere okolišu ima sedež izbrana sodnija. S podano tožbo se ne zavira izvršitev razsoda izbrane sodnije, vendar se določilo člena XXIII., odstavka 3., uporablja tudi tukaj.
Člen XXVI.
V vseh stvaréh, ki se tičejo borzne izbrane sodnije, se je borznemu vodstvu obračati do finančnega ministerstva, katero odločuje v porazumu z ministerstvom za pravosodje in z ministerstvom
V dosedanjem obsegu ostane v veljavnost1 zakon z dné 27. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 67) 0 opominjalnem postopanju, toda s temi premembanii-
1. Za izdajanje pogojnega plačilnega povelj® so pristojne tudi okrajne sodnijo za trgovinske m pomorske stvari.
2.	O vročevanju pogojnega plačilnega povelj* dolžniku (§. 7., odstavek 2., zakona z dné 27. apr' ‘l 1873. 1. [drž. zak. št. 67]) veljajo v civilnem pravl nem redu za vročevanje tožeb izdani predpisi.
3.	Rok prošnji za postavitev v prejšnji sta > ker se je zamudil upor (§. 14. navedenega zakonaj* se podaljšuje na štirinajst dni.
4.	Določilo §. 20. navedenega zakona o Prl stojnosti malotnih sodnij za trgovinske stvari s razveljavlja.
Člen XXIX.
Za domačo (našo) deželo po zmislu civilni pravdnega reda velja ozemlje kraljevin in dežel * stopanih v državnem zboru. Osebe, katere mm
V?m ozemlju državljanstva, je gledé na predpise C1Vl ne8a pravdnega reda šteti za unanjike.
Ogrski državljani, kateri pripadajo k stalni jski ali vojnemu pomorstvu (vojni marini) ali so nameščeni pri oblastvih skupnih stvari ter nastopajo Pr* sodnijah naše dežele kot tožniki, so oproščeni ° žnosti, dajati varščino za pravdne stroške.
Člen XXX.
1 /ri ^ kolikor se sklicuje civilni pravdni red na do-1 a državljanskega prava, se s tem ne razumevajo sam6 predpisi občega državljanskega zakonika, ampak tudi predpisi trgovinskega prava in menič-nega reda in pa v drugih zakonih obsežena pravila Osebnega prava.
Člen XXXI.
Stranki, katera se hoče poslužiti jamstva, iz 1 rzavlianskega prava izvirajočo dolžnost, zahtevali namestovanje, je šteti za dolžnost, naznaniti za-° pravdo. Na opust te naznanitve so navezani ^avn' nasledki, ki so po državljanskem pravu ruzeni z opuščeno zahtevo namestovanja.
Člen XXXII.
Določila civilnega pravdnega reda o odvetnikih ^ m njih namestnikih je zmisloma uporabljati tudi na mančne prokurature.
Člen XXX1I1.
Za ubogo stranko po §. 64., št. 3., c. p. r. po-avljeni odvetnik sme, ako se mu naročeno iskanje branjenje pravice pokaže nagajivo ali pa tako, se ni nadejati uspeha, prositi pri pravdni sodniji 8 e stopinje, da naj ga oprosti zastopanja take ^ ranke. Sodnija odloči o tem. zaslišavši ubogo ta & v °’ s Klepom. Uboga stranka sme podati zoper a sklep rekurz tudi pri zbornih sodnijah ustno na
Vpisnik.
V kolikor ukazuje v dotični pravni stvari zakon opanje po odvetnikih, neha s tem, da se pravno-ubo d°v°l' oprostilo, tudi dodeljena pravica
Člen XXXIV.
Pa ^»azoma Je določiti hranščine in hodnine in p vro^n'ne, kakor tudi urediti ravnanje ob njih novi^1SOVaiyU in pobiranju; dokler se ne izdadö ° te ^rec*P'sb ostanejo v veljavnosti sedanja določila
Člen XXXV.
Za občevanje sodnij z 'oblastvi in strankami, ki so v unanjih deželah, so merodajna natančnejša določila, obsežena v naredbah (državnih pogodbah, vladnih izjavah, ministerskih ukazih), ki veljajo sedaj in se izdadö v bodoče.
Člen XXXVI.
Predpisi civilnega pravdnega reda o sodnih praznikih se ne uporabljajo na stvari kazensko-sodnega postopanja, na konkurzno postopanje in pa na reševanje stvari zemljiških knjig. Z drugimi stvarmi nespornega postopanja je ravnati kakor s prazniškimi stvarmi, ako bi utegnila vsled zakas-néle naredbe nastati stranki škoda.
Člen XXXVII.
Posestniku nepremične stvari ali stvarne pravice po §§. 340. do 342. o. d. z. pristoječa pravica, zahtevati pred sodnijo prepoved namerjane stavbe, ne veljâ več tedaj, kadar je stavitelj po zmislu za stavbe veljajočih predpisov prosil, da naj se mu dâ stavbno dovolilo, a posestnik, kateremu, kakor pravi, preti nevarnost, in ki je bil redno in o pravem času povabljen na stavbno komisijo, ni prišel k ti komisiji ali ni nič ugovarjal zoper zaprošeno stavbno dovolilo.
Člen XXXVIII.
Na mesto pozivne tožbe, pripuščene v dvornem dekretu z dné 6. marca 1789.1. (zb. p. z. št. 984), v patentu z dné 31. decembra 1800. 1. (zb. p. z. št. 514) in v patentu z dné 16. januarja 1786. 1. (zb. p. z. št. 516), stopi tožba po §. 228. c. p. r.; v tem primeru ni potreben dokaz pravne koristi na tem, da se takoj ugotovi pravno razmerje.
Sodnik, v postopanju pred zbornimi sodnijami pa predsednik sme v takih pravdah po predlogu tožnika ali pa uradoma ukazati, da naj predloži toženec listine in spise, ki jih ima in ki se tičejo predmeta pravnega spora. Ona smeta vrhu tega po predlogu tožnika ali uradoma ukreniti, da se priskrbé listine, ki se tičejo predmeta pravnega spora ter se hranijo pri javnem oblastvu ali pri beležniku (notarju).
Člen XXXIX.
V primeru §. 48., odstavka 2., občega zemljiškoknjižnega zakona sme lastnik nepremičnine ali
knjižne pravice tožiti za ugotovitev nebitja pravice, ki je bila predznamovana, in ako doseže ugodno razsodbo, z zaznambo te razsodbe v zemljiški knjigi ubraniti, da se predznamba ne dovoli vnovič.
c. p. r. oznamenjena sodnija. Na imenovanje, zapr'J seganje in zasliševanje izvedencev se uporabljaj predpisi civilnega pravdnega reda o zavarovanj dokazov (§§. 384. do 389.).
Člen XL.
Kadar je po predpisih civilnega pravdnega reda treba priseči, tedaj se je pri zaprisežbi ozirati na določila zakona z dné 3. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 33).
Člen XLI.
Varuhi in skrbniki smejo v pravdah svojih varovancev in oskrbovancev predlagali dokazovanje z zaslišbo stranek, ne da bi za to potrebovali privolila varstvene ali skrbstvene sodnije.
Člen XLV.
Vročbi tožbe se glede na meničnopravno za staro (člen 80. meničnega reda) napoved zahl®'e v ustni razpravi (§. 232., odstavek 2. c. p. r-) za enako.
Člen XLVI.
Med pravdo ali še le po njeni dovršitvi nastal0 priposeslovanje ali zastaranje pravice se ne m°r uveljavljati na škodo tistemu, kateremu se dovo pozneje obnova pravde, ki je tekla za to pravico-
Člen XLI1.
Kedor je po predpisih državljanskega prava dolžan, imovino ali dolg napovedati, ali kedor, kakor se dozdeva, vé, da se je imovina zatajila ali prikrila, se sme s sodbo prisiliti k temu, da pové, in to, ko bi bilo treba, na podlagi predloženega spiska imovine ali dolga, kaj mu je znano o ti imovini, o dolgu ali o zatajbi ali prikritbi imovine, in da priseže, da so njegove povedbe resnične in popolne.
Tožiti ima pravico, kedor ima zasebnopravno korist na tem, da se dozvé imovina ali stan dolga.
Kadar se s tožbo, da naj se pod prisego napové imovina, združi tožba, da naj se izroči to, kar je toženec na podstavi dotičnega pravnega razmerja dolžan, tedaj se sme določena napoved tistih oprav, ki jih zahteva tožnik, pridržati, dokler se imovina ne napove pod prisego.
Člen XL11I.
Predložba skupne listine (§. 304. c. p. r.) se srne zahtevati s tožbo tudi zunaj tekočega pravnega spora.
Člen XLIV.
V primerih člena 348.. 365. in 407. trgovinskega zakona je pristojna v §. 384., odstavku 3.,
Člen XLVII.
Na reševanje spornih stvar!, v katerih se je tish dan, ko zadobi civilni pravdni red moč, že vloz> ugovor alise je že pričela razprava glavne stvari, sc ne uporablja civilni pravdni red, v kolikor ni v nasto’ nem navedeno nič drugega; take pravne spore je razpravljati in razsojati po pravdnih predpisih, velja jočih do sedaj.
Na vse druge sporne stvari, ki so bile preC*. ložene sodniji že pred dnevom, ko zadobi civn11 pravdni red moč, se uporabljajo od tega dné pr° piši civilnega pravdnega reda s tem opomin0111’ da je:
1.	razpravo o pravdo ovirajočih ugovorih, k® tera teče ob pričetku veljavnosti civilnega pmv nega reda, dokončati po pravdnih predpisih, veljaj0 čili do sedaj, in da je določevati tudi moč dotiČne razsodbe po téh pravdnih predpisih; in da se
2.	sme tožba po §. 237. civilnega pravdnefc® reda v primeru, navedenem pod št. 1, umaknit1 do pričetka prvega naroka, določenega za razpr® glavne stvari.
V spornih stvaréh, oznamenjenih v odstavku 2-izgubé s tistim dnevom, ko dobi civilni pravdni moč, veljavnost pred tem dnevom izdani odloki, s ^ terimi se je tožencu naložilo, podati odgovor, enem neha teči za podajo odgovora dani |0^ Pravdna sodnija mora o tožbi uradoma določili n®r za ustno razpravo.
pred ' a	veljajo /.lasti tudi, v kolikor morajo
zak^)1S* c*vbne8a pravdnega reda po členu II. toga 'ona stopiti na mesto drugih do sedaj predpisanih na«>Uov postopanja.
Člen XLVIII.
in ■ ^ar se v mandatnem,meničnem ali zakupnem 1^ najemnem postopanju tožba, odpoved ali predlog, v< naj se zakupna ali najemna stvar predâ ali prekatne, podâ sicer pred pričetkom veljavnosti civil-e.e?.a Pl'avdnega reda, a se še le potem, ko zadobi £ Vl 111 PTavdni red moč, predložijo sodniji o pravem Z*S" u8°vori zoper plačilni ali, zavarovalni nalog, flH?er odpoved ali zoper nalog, da naj se zakupna ali ajetnna stvar preda ali prevzame, ali kadar se raz-Java o prej pravočasno predloženih ugovorih še ,;e-no bsti dan, ko dobi civilni pravdni red > tedaj je v postopanju, provzročenem po teh feda01'^1’ Upt,rabiiali predpise civilnega pravdnega
v	velja o postopanju, provzročenem po uporu
aP°m,injalnem posto|)anju, ako je upnik v tožbi, n° 'ln' Pred pričetkom veljavnosti civilnega pravd-^ eka reda za izterjavo svoje terjavščine, zahteval, da *zdâ pogojno plačilno povelje, a se upor zoper v J1 no Povelje o pravem času poda še le po pričetku ■ reJavn°sti civilnega pravdnega reda, ali ako se ■ v 'Prava o tožbi, provzročena po prej o pravem 'us.u Podanem uporu, še ni začela tisti dan, ko zadobi lvilni Pravdni red moč.
Člen XL1X.
ko I ^ spornih stvaréh, v katerih se je tisti dan, ali ob\ civilni pravdni red moč, že podal ugovor g. se Je že pričela razprava glavne stvari, je . n dano na voljo, po medsebojnem dogovoru, Pustiväi dosedanje pravdno postopanje, zahtevati, Pi 'k ■!Se razPravlja in razsodi pravna stvar po pred-tret C*vbnek'a pravdnega reda in v ta namen, če liliJ i’ °^sb)P* tisti sodniji, ki je pristojna po določi-n°vega pravilnika sodnijske pristojnosti.
se * letrkr zas*al0> ki nastopi vsled podane tožbe, s takim dogovorom ne razveljavi.
Čl«
it, adarbi se bilo moralo v primerih členaXLVHI. Ppo Vi- ?° dosedanjih predpisih pravdnega prava je a 'dati sumarno ali malotno postopanje, tedaj Pravno stvar po različnosti pristojne sodnije
dognati ali po določilih civilnega pravdnega reda, izdanih za postopanje pred zbornimi sodnijami, ali pa po dotičnih določilih, izdanih za postopanje pred okrajnimi sodnijami. Kadar mora potemtakem postopanje v zmislu civilnega^ pravdnega reda pred okrajnimi sodnijami stopiti na mesto malotnega postopanja, tedaj je mimo tega uporabljati posebna določila §§. 449. do 453 c. p. r.
Člen LI.
Zoper končne sodbo, ki so bile izdane pred dnevom, ko dobi civilni pravdni red moč, in pa zoper končne sodbe v pravdah, ki so se navzlic pričetku veljavnosti civilnega pravdnega reda razpravljale in razsodile po dosedanjih pravdnih podpisih, je dopustna postavitev v prejšnji stan po do-sedaj veljajočih pravdnih predpisih. Nasproti pa je dopuščeno, izpodbijati take sodbe po pričetku veljavnosti civilnega pravdnega reda s tožbo zavoljo ničnosti prav takö, kakor sodbe, sklenjene po predpisih civilnega pravdnega reda (§. 529. c. p. r.).
Člen Lil.
Zakoniti ali po sodniku določeni roki za podajo tožbe, tako zlasti za tožbo zavoljo motenja posesti in za tožbo, da se opraviči predznamba v zemljiški knjigi ali začasno zavarovalno sredstvo, ali za vložbo ugovorov zoper plačilni ali zavarovalni nalog, zoper odpoved zakupne ali najemne pogodbe ali zoper nalog, da naj se preda ali prevzame zakupna ali najemna stvar, se s tem, da stopi v veljavnost civilni pravdni red, glede teka in trajanja ne zpreminjajo.
Člen Lili.
Dopustnost, izpodbijati razsode izbranih sodnikov, ki so se izrekli pred pričetkom veljavnosti civilnega pravdnega reda, se ravna po dosedanjih zakonitih predpisih.
Člen LIV.
Določila členov XIII. do XXVI. zadobé moč, ko preteče šest mesecev po razglasitvi tega zakona, določila členov II., V., XXVIII.,*XXXI, XXXII, XXXIII, XXXVI, XXXVII., XXXVIII, XXXIX, XLII, XLI1I, XLIV, XLV. in XLVI. pa še le s pričetkom veljavnosti civilnega pravdnega reda.
Člen LV.
Ministru za pravosodje je naročeno, izvršiti la zakon.
V kolikor ni v tem zakonu ustanovljeno nič drugega, mora pravosodni minister izdati vse za vpeljavo in izvršitev tega zakona in pa civilnega pravdnega reda potrebne ukaze, in to v pora-
zumu z drugimi ministri, v kolikor bi ti ukazi seg v njih področje.
V Išlu, dné 1. avgusta 1895.
Franc Jožef s. r.
Kielmansegg s. r.
Krall s. r.