66----- Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. in. Človeško življenje delimo v tri dobe: 1.) v dobo rasti (mladost), 2.) v dobo dela in 3.) v dobo počitka (starost). Dasi se mora človek vse svoje življenje učiti, ako noče zaostajati za časom, vendar je prva doba (delimo jo v tri oddelke) prav posebno za to prikladna in tudi za to določena. Seveda nista prvi čas (do 6. ali 7. leta) niti telo niti duh toliko čvrsta, da bi mogla zmagovati kak napor — telesen ali duševen. Z vzgojo pa se mora pričeti takoj. Vedno je treba gledati na končni namen, da se vzgoji rod krepek, nraven in zveden v svojem stanu. Na telesno rast vpliva posebno primerna hrana in obleka, zdravo stanovanje, čiščenje telesa itd., a na nravni razvoj družinsko življenje sploh. Kadar sta duh in telo zadosti čvrsta, pričeti je s šolskim poukom, kateri naj se uredi po razvitku uma, ali, kakor pravimo, starosti primerno. To je drugi oddelek prve dobe. Otrok zapustivši ljudsko šolo (s 14 leti), krepak je tudi telesno že toliko, da se lahko privaja različnemu delu. V tem (tretjem) oddelku prve dobe je kmetovalcu dolžnost, da se popolnoma priuči svojemu delu, oziroma, da si popolni tudi strokovno znanje. Dorastel, vešč delu in strokovno izobražen, prestopi v drugo dobo, v kateri ga čaka mnogo truda in skrbi. Čim bolje se je pripravil, tem bolje izhaja. A kako naj se pripravlja za delo? Zidarski mojster, ki hoče postaviti trdno in trpežno stavbo, poiskati mora primernega prostora, pripraviti za zidanje dobrih snovi, postaviti močen temelj, sezidati nanj trdno zidovje in vse skupaj pokriti z dobro streho. Ako ni te ali one reči, stavba ne bode po volji svojemu stavitelju. Stavbe brez temelja si pač ni lahko misliti, slabo zidovje podere se prej ali slej samo od sebe, in še tako trdno poslopje razvaliti se mora sčasoma, ako nima strehe ter ne more kljubovati vremenskim vplivom. S stavbo primerjamo lahko vsako družbo, naj ji pravimo tako ali tako, pa tudi vsakega posameznega človeka ; ž njeno izpeljavo pa dovršenost v sestavi in delovanji družeb, oziroma človeško izobraženje. Tudi tukaj naj se postavi trdna podloga, naj se uspešno nadaljuje in pametno zvrši. Po pravici gledajo dandanes v obče najbolj na začetek, na temelj daljnjemu izobraževanju. Ako je začetek dober smemo nadejati se srečnega konca, ako pa takoj začetek ni kaj prida, kakšen more biti konec? Temelj človeškemu znanju polaga ljudska .-šola.,, tat tolikokrat imenovana in obravnavana imenitna naprava človeške družbe. Ta hoče imeti takšno, on zopet dru-gačuo. Da pa bodi poduk šolski tako urejen, da daje ljudem uekaj splošnega znanja, splošne omike, katero naj druge šole po potrebi popolnjujejo, — v tem se zlagajo vsi. — Ako pa reč natančneje^ opazujemo, ako vprašamo, kaj je namen šolski mladini, spoznali bodemo, da bode prihodnjost te mladine tako različna, da bi morda vendar le ne bilo prenapačno, ako bi gledali v gotovih razmerah v ljudski šoli tudi na strokovno izobraževanje. Res je, da so za više stanove srednje in velike šole, za trgovce trgovske, za obrtnike obrtne šole, po katerih se vsak o v svoji stroki lahko izobrazi. Tudi kmetovalci imajo svoje kmetijske šole, toda — da ostanemo pri kmetijskem stanu — koliko kmetovalcev pa. je, da bi se šolali po kmetijskih šolah? Res se naše ljudstvo vse premalo zanima za nje, vendar pa tudi v najugodnejšem slučaji je še jako mnogo ljudstva, katero gotovo ne pojde v kmetijske šole, pa jim tudi treba ne bode. Semkaj spada ves delavski stan in pa tisti, kateri imajo le po malo zemlje. Ne moremo pa reči, da bi tem ljudem strokovnega izobraženja ne bilo treba. Ravno nasprotno. Prav potrebno jim je (kar že iz prejšnje razprave verne), a ne toliko, kolikor imovi-tejšim kmetovalcem. Zato je pa jedinemu izobraževališču, katero jim je dostopno, ljudski šoli, namreč dolžnost, podati jim tudi potrebnega strokovnega pouka. Nekoliko čitanja, pisanja in računjenja danes ne zadostuje več! Ako jim ljudska šola ne bode dala potrebnega pojasnila, kje naj ga dobodo? — Sicer je pa trdna strokovna podloga prav zelo potrebna tudi onim, ki nameravajo iti v kmetijske šole in jih hočejo dovršiti z dobrim uspehom. Kaki križi in težave so večinoma z novimi učenci po kmetijskih šolah, predno se jim vbije v glavo le pojem o kmetijski vedi, vedo le tisti, ki imajo ž njimi opraviti. Ako bi učenci že trdni bili v osnovnih učnih rečeh, koliko več, koliko temeljiteje in s koliko večim uspehom bi se mogli učiti! Vsakemu stanu ne prija enako izobraževanje, na nobenega pa se takoj v ljudski šoli ni toliko ozirati, kolikor na kmetijskega. Kadar se bode preosnovala ljudska šola tako, da bode dajala pa poljedelskih krajih kmetovalcem potrebnega strokovnega pouka, približalo se bode so- — 67 ------ cijalno vprašanje za velik korak svoji rešitvi. Iz kmetijstva za kmetijstvo, to naj bi bilo vodilo v tem slučaji! Nikakor ne smemo misliti, da bi bila taka preosnova Bog vedi kako težavna in velika, marveč prav lahko in z majhnim trudom bi se dala zvršiti. *) Pedagogična načela, katera vodijo učitelje pri prvem pouku, so pripoznana. Nazorni nauk izpolnjuje svojo dolžnost. Dokler otrok ne pojmi učnih prvin, ne bilo bi pametno vsiljevati mu stroiovnih pravil, katerih nikakor ne more umeti. Toda otroku se bistri um, obzor se mu jasni in širi, prestopa iz oddelka (razreda) v oddelek, dobiva novih knjig in se uči iz njih novih predmetov. Tu pa je že treba pomagati mu, pripravljati ga na bodoče zahteve, tem bolj, ker se lahko stori brez vsakega večega truda, ne da bi — glede na posamezne predmete — treba bilo popravljati učne načrte. Treba bi bilo le prirediti primernih beril. — Koliko dogodkov opažamo v prirodi vsak dan! Vsi imajo veči ali manjši pomen tudi za Kmetijstvo. Nekateri vplivajo ugodno, drugi ne, nekateri pa se nam zde brez vpliva. Ako jih ne poznamo, ne menimo se mnogo za nje. Ko bi jih pa pridno opaževali, spoznali bi, da bi se z marsikakim koristnim pojavom še bolje lahko okoristili, ako bi ga poznali, da bi se mnogokrat obvarovali škode, ako bi nam slabo vplivajoča sila bila znana. Stvari, katere se nam zde brez pomena, donašajo mnogokrat velikanske dohodke, kadar izpoznamo njihovo porabnost. Vsak kraj, gozd, travnik ali njiva, vsak vremenski pojav, letni čas i. t. d. ponuja učitelju sto in sto prilik, da seznanja svoje učence s prirodo, kolikor jim bode treba vedeti za svojo stroko. Pojave, katere se iz katerega koli vzroka ne morejo dobro opaževati v prirodi, pojasnjeval bi jim s „po-• skusi". Na ta način postal bi pouk v ljudski šoli živo tolmačenje življenja, a bil bi ob enem zanimiv in prijeten, da bi se ga otroci prav veselili. Velike vrednosti so tudi izleti ali izprehodi. Učitelj lahko najde kako primerno drevo, škodljivih ali koristnih mrčesov in drugih živali, lepo in slabo obdelanega, čistega in plevelnega polja, dobrih in slabih travnikov itd. — sami predmeti, o katerih se da marsikaj lepega povedati, na pr. : kako je ohraniti rodno, pravilno oskrbovano drevje in polje pri moči, kako slabo in ne rodno izboljševati, zakaj je to tako, ono drugače itd. (Konec prih.) *) Ne bodem presojal, koliko je dosedaj koristila ljudska šola kmetijstvu, niti ne bodem priporočal kakega preosnovnega načrta. To prepuščam bolj veščim močem. Navedem naj le nekatere misli. ---- 82 — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. III. (Konec.) Taki izprehodi so posebno dobri proti koncu, ko bi se otrcci že učili kmetijstva. Mislim, da je od 6, do 12. leta zadosti časa, da si pridobe otroci splošne omike, kar je zahtevati od ljudske šole. In ako bi se poučevali na gori omenjeni način, položil bi se jim ob enem trden temelj za strokovno (kmetijsko) izobraževanje. Zadnji čas poučevalo naj bi se kmetijstvo z ozirom na domače razmere, kolikor dopušča razvoj šolske mladine. Naša „ponavljalna šola" preosnovala naj bi se ,,kmetijski nadaljevalni tečaj4'. Tako poučevani otroci prinesli bi iz ljudske šole marsiKako zrno več, katero bi v poznejšem življenji kalilo in dajalo mnogoteren sad. Pri vsakem šolskem poslopji (katero bodi vedno ca pripravnem kraji) moral bi biti primerno velik šolski vrt kot bistven šolnki del. Tamkaj bi videli otroci, kako se zvršujejo opravila v drevesnici, sadovnjaku? na zelen-jadnem vrtu itd. Naj jim razlaga učitelj še tako dobro, če jim ne more ob enem razkazovati, pouk ne bode imel zaželenega uspeha. Zato mora biti šolski vrt poleg šole in pa dobro urejen in oskrbovan. Ne bode naj pa na šolskem vrtu vse mogoče, ampak le to ker utegne otrokom v življenji koristiti, kakor: drevesnica, oddelek za z