Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 00 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, dne 23. septembra 1938. Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Pozabljena dvajsetletnica Mi kar ne pridemo že dolgo iz bolj ali manj umestnega praznovanja raznih obletnic, popolnoma smo pa pozabili na slavljenje dvajsetletnice ustanovitve slovenskega »Narodnega sveta«. Več kot značilno za naše gnile politične in strankarske razmere je, da je ni niti z besedico omenil niti en list. Iz vseli okoliščin bi lahko sklepali, da se je izvršilo to namenoma, saj je že ime »Narodni 'svet« glasna obtožba vsega našega povojnega politika rjenja. Kaj je »Narodni svet«? Najvišja stopnja, zlasti politična, ki se ji. morajo podrediti vsi činitelji v narodu. Sestavljajo ga vsi legitimirani vodilni činitelji naroda, tako da predstavlja v resnici voljo vsega, naroda, ki oblikuje tudi vsenarodni program in v smislu katerega, so dolžni potem delati prav vsi činitelji in udje dotičnega naroda, zlasti politični, če se nočejo sami izločiti iz vsenarodnega občestva. Take »Narodne svete« so imeli že davno pred vojno celo Čehi in avstrijski Nemci, čeprav njih narodni obstoj ni bil v nobenem pogledu ogrožen, tem večja nujnost je bil pa za majhne narode, ki so morali osrejevati in smotrno uporabljati prav vse svoje narodne sile, če so se hoteli uveljaviti že v predvojnem 'narodno poli-liCncm prerivanju. Samo Slovenci smo Ibili seveda 'brez njega, ker smo bili tudi brez vsakega narodnega programa. Delali smo plitko in zgolj strankarsko vaškostolp-no politiko, nikoli pa ne narodne, zato navzlic našemu težkemu položaju do ustanovitve »Narodnega sveta« seveda niti priti ni moglo. Avtoriteta »Narodnega sveta« se more uveljaviti le pri. kulturnem in politično zrelem narodu, a slovenske politične stranke nikoli, niso reflektirale na politično zrele in res načelno vzgojene pripadnike, temveč le na priganjače, ki naj bi slepo sledili strankarskim malikom, ne pa načelom. Edini, ki se je izmed strankarjev med vojno dvignil iznad tega žalostnega povprečja, je bil dr. J. Ev. Krek. Samo ta je začel že leta 1915. brez ozira na stranke zbirati vse pozitivne slovenske narodne elemente in oblikovati nekak slovenski narodni program. Le žal. da je prišel šele do splošnega gesla in ne tudi do določne oblike. Tudi majska deklaracija*, ki jo jo izdelal, po češkem vzorcu poseben odbor »Jugoslovanskega kluba«, je bila namreč le nekako geslo, a še ne izoblikovan program. To geslo je potem po zaslugi škofa dr. Jegliča od jeseni 1. 1917. do poletja I. 1918. vzvalovilo ves slovenski narod in ga združilo v enotno fronto, a logični iin nujni nasledek tega gibanja je bila potem ustanovitev slovenskega »Narodnega sveta« na Veliki Šmaren I. 1918. Za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec. Toda že takrat se je pokazala popolna naša nesposobnost. Edini mož globljih vidikov in širših konceptov, dr. J. Ev. Krek. je bil mrtev, njegovi majhni nasledniki ipa z »Narodnim svetom« niso vedeli kaj začeti. Eno glavnih vprašanj olb ustanovitvi je bil — strankarski ključ, po katerem so ga sestavili, in s tem je bilo glorije konec. I' ra-z©rji so ga nujno izpremenili v — frazo. Medtem ko je češki »Narodni svet« v resnici yodil vso češko narodno politiko do popolne narodne osvoboditve in je do podrobnosti organiziral ves prevrat, tako da je slednji Čeh vedel, kje je njegovo mesto, ko zadoni tromba, pa ni imel slovenski »Narodni svet« po svoji ustanovitvi — "iti ene seje več. Ali si moremo misliti večjo obtožbo brezbrižnosti in nesposobnosti opraviteljev, kot je to žalostno dejstvo? Kdo se bo potem še čudii, da smo bili mi Slovenci izmed vseh avstrijskih narodov na prevrat organizatorično morda najmanj pripravljeni in da smo bili v enem najusodnejših trenutkov slovenske zgodovine brez vsakega programa. Kdor ve, kako so sestavili znamenito »Narodno vlado«, ta se ne bo čudil, da nam je zapravila vse dalo. kar se je tedaj sploh zapraviti Sicer pravijo, da je zgodovina učiteljica, ki se nikoli ni -nikogar ničesar naučila, vendar v to ne morem-o popolnoma verovati. Mi Slovenci glede tega ne moremo govoriti iz svojih skušenj, kajti mi celotne svoje politične zgodovine se sploh nimamo napisane, a. vsaj teoretično- bi morala biti ravno politična zgodovina najsijajnejše sredstvo za politično šolanje naroda. Ob desetletnici poloma Avstrije smo izdajali frazaste spise in sestavke ter prirejali parade, ob dvajsetletnici bi bil pa menda že čas, da vsa j začenjamo kritično premo-trivati tedanje usodne dogodke. Ob dvajsetletnici našega »Narodnega sveta«, ki je več kot značilen simbol naše popolne politične nezrelosti, ni o njem nihče niti črhnil. Ali je to znak slabe vesti ali popolne cinične otopelosti za življenjska vprašanja našega naroda? Toda sodbi zgodovine se ne bo- ognil nihče in z nobenimi sredstvi. V. Z. ž. Slovenci v Beneški Sloveniji Pod tem naslovom beremo- v »Istri«: V zapuščini pok. dr. Turne je ostalo mnogo zapiskov, ki kažejo- na njegovo veliko zanimanje zlasti za Beneško Slovenijo- in Rezijo in ki v glavnem še niso objavljeni. Spodaj prinašamo nekaj takih Tumovih zapiskov, ki se tičejo Beneških Slovencev oz. najzahodnejšega odtenka našega naroda. Italijanski geograf Canestrelli je v »Rivista geografica, italiana 1914« poročal o ljudskem štetju v Italiji leta 1911 ter izbral številke, ki se tičejo števila Slovencev \ Furlaniji. V okraju. Št. Peter ob Nediži, -ki je obljuden celoma pO’ Slovencih, šteje 17.291 duš; v okraju Tarčent sta šteti le dve občini kot v celoti slovenski s 6.635 prebivalci, in sicer Platišče in Brdo (Lusevera); v občini Neme (Niemis), ki šteje 6.266 prebivalcev, je le še 1305 Slovencev. V okraju Mužec (Moggio) je edina občina Rezija, ki je v celoti slovenska in šteje 4671 prebivalcev. V okraju Čedad so štiri občine deloma slovenske: Ahtan (Attimis) s 4237 -prebivalci od katerih je 1897 Slovencev, Foida (laedis), ki šteje 5080 prebivalcev s 1570 Slovenci, Torjan (Torreano) s 3503 prebiv. in 802 Slovencema, Praprotno z 2246 prebivalci in 1230 Slovenci. V okraju llumin (Gemona) jev občini Montenars slovenska vas Flajpan s 777 prebivalci. Skupaj je torej nediških Slovencev (Slavi del Natisene) 17.291, trških Slovencev (Slavi del Torre) 12.986, idrijskih Slovencev (Slavi deli Iudrio) 1230 in Rezijanov (Slavi di Resia) 4671 — vsega je v provinci videmski 36.178 Slovencev. Oddelek nediških in idrijskih Slovencev tvori eno kompaktno skupino, na katero vpliv italijanskega elementa ni posebno občuten, -medtem ko se vedno bolj razširja med trsko skupino. Canestrelli pristavlja, da je težko ugotoviti, e ali 'ker se je ali število Slovencev raste ali pada, ljudska štetev 1911 vršila po drugi metodi kakor prejšnje, vendar je prepričan, da število raste, ker se je povečala rodilnost. ki presega potujčevanje in izseljevanje. K temu opažamo, da šteje Rutar (»Beneška Slovenija«) za 1881. leto 27.684. za 1895. leto pa 51.778 videmskih Slovencev. Profesor Giovanni Martinelli je na podlagi ljudskega štetja 1901 ugotovil za Rezijo 3705 pre- Avgust Bercieri: bivalce, od teh le 2467 doma (ostali večinoma po-hiševalci in obrtniki največ na Avstrijskem in v Nemčiji). Šempeterski okraj ima za čisto slovenski, od 2698 družin jih šteje 2675 slovenskih. Vinzenzo Bollani je leta 1588 štel za čedadsko ozemlje 80 občin in 13.458 duš, od teh 2569 Slovencev v 50 vaseh v gorah iin 6 v ravnini. Domenico Bon 1. 1595 šteje na istem prostoru 14.000 duš, od teli 2.700 v »Schiavonia«, Alvise Marcel lo I. 1599. pa 12.000 duš, od teh 5.400' v Sloveniji. Leta 1766. je beneška republika prvič sestavila popis prebivalstva in sicer po farah. — Breginj se je štela pod Neme, Logja pod Ahtan, Golobrdo, Mernik, Skrilje, Vrhpolje pod Praprotno (te vasi so sedaj avstrijske), šempeterski okraj je štel 9645 duš. Avstrijski popis leta 1802. po graščinah je naštel tam 11.477 duš. Pod Napoleonom 1806—1814 so bili Slovenci združeni v departementu Nadiža (Čedad, Št. Peter in Fojda), ki pa je obsegal tudi seda j avstrijske vasi Breginj, Robodišče, Staro selo, Potok, Kred, Borjana, Dolenja, Livek. Ko je zopet nastopila avstrijska vlada 1. 1815., je naštela v šentpeterskem okraju 10.450 duš, leta 1856. 15.459, leta 1846. 15.658 duš. Pod novo Italijo so se vršila štetja 1871, 1881, 1901 in 1911, za šentpe-terski okraj 14.051. 14.259, 15.699, 17.291 duš. Imeli bi torej za najčistejši slovenski okraj šenlpeterski: leta 1588 — 2.569, leta 1766 — 9.545, leta 1815 — 10.450. leta 1856 — 13.493, leta 1846 — 15.658, leta 1871 — 14.051, leta 1881 — 14.259, leta 1901 _ 15.699, leta 1911 — 17.291 duš. Zanimivo je, da italijanska statistika ugotavlja, da imajo prebivalci v slovenskem šempeter-skem okraju najvišji stas v celi Italiji, t. j. 168.92 cm povprečno. Že leta 1599. je benečanski upravitelj Alvise Marcel lo poročal: »sono cpiasi tutti bellissimi uomini e dei piu alti«. K omenjenim statistikam, ki so posnete točno in dobesedno po dr. Tumovem zapisku, bi dodali še sledeče :Dr. Čermelj je v svoji brošuri Slovenci in Hrvatje pod Italijo po statistikah ugotovil, da je štela Beneška Slovenija z Rezijo 1. 1921. 47.451, leta 1951. 41.455, leta 1956. 38.519 prebivalcev, na žalost pa tu ni ugotovljeno razmerje med Slovenci in Italijani. Mednarodna filmska razstava in Jugoslavija Italijani so, skrbeč za tujski promet, že zdavnaj spoznali, da je mogoče pritok tujcev znatno povečati z mednarodnim razstavami. Da pa posamezna mesta ne bi tekmovala med seboj z enakimi razstavami, so določili vrsto' razstav raznim mestom. Tako so Benetkam prisodili umetnostne razstave. ki jim tudi najbolj ustrezajo. Posrečilo se jim je pridobiti skoraj vse evropske in tudi znnaj-evropske države, da so v beneških vrtovih postavile svoje paviljone, v katerih redno razstavlja jo dela slikarjev in kiparjev. Tukaj ima tudi Jugoslavija svoj paviljon. V boju za vprašanje, če spada film med umetnostna dela, so Italijani kmalu po izna jdbi glasovnega filma pripoznali filmu umetnostni značaj in so pred šestimi leti -mednarodni umetnostni razstavi v Benetkah pridružili tudi razstavo filma na Lidu. Tu so sedaj sezidali velikansko kinematografsko palačo, ki je samo za predstavljanje filmov, ki so pri puščeni k mednarodni razstavi. Za: vsako državo je namreč določeno, koliko filmov more poslati na razstavo. Število pripuščenih normalnih filmov se ravna po številu napravljenih filmov v tisti državi. Najvišje dopustno število je osem filmov, ki pa velja za sedaj samo za Ameriko, ker nobena druga država ne producira na leto več ko dvesto filmov, ki so potrebni, da pripuste osem filmov. Male države, katere nimajo velike produkcije, so zastopane predvsem s kulturnimi filmi, ki predstavljajo znamenitosti tistih narodov. Le redke so evropske države, ki sploh niso zastopane. Toda med te spada tudi Jugoslavija, ki jo v tem pogledu daleč prekašajo dosti manjše države. Žalostna resnica je, da niti Srbi niti Hrvati nimajo nobenega vsaj malo pomembnega filma, medtem ko imamo Slovenci dva filma: »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine«, ki sta pa še iz dobe nemega filma in bi ju danes ne mogli več predstavljati v zamejstvu. Dejstvo., da vsi trije južnoslovanski narodi v Jugoslaviji do danes niso mogli napraviti niti enega poštenega filma, ki bi podajal njih življenje, šege in navade, je prav slabo znamenje kulturne višine. Sicer so v Zagrebu in Belgradu nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo, toda večinoma delajo samo reklamne filme in le izjemoma napravijo še kakšen kulturni film. »Prosvetni film« v Belgradu pa je napravil nekaj propagandnih filmov, kot n. pr. »Manevri naše armade« in podobne. Čeprav ta podjetja niso na primerni višini in niso sposobna, da bi napravila večje filme, je kljub temu treba obžalovati, da tudi njihova delavnost ne napreduje, ampak nazaduje. Vsa ta podjetja so izdelala v letu 1933. skupaj 190 reklamnih in kratkih kulturnih filmov. V poznejših letih pa je njihova produkcija nazadovala tako daleč, da so v lanskem letu izdelala le še 61 reklamnih in kulturnih filmov, kur se pravi, da niso dosegla niti ene tretjine izdelanih leta 1933. Ko smo ugotovili to neverjetno dejstvo, se nehote vprašamo, kaj je vzrok, da država s petnajstimi milijoni prebivalcev, od katerih celo velik del živi od tujskega prometa, v tem pogledu tako daleč zaostaja za drugimi. Naravnost neverjetno je, da producira češko-slovaška republika, ki- ima približno prav toliko prebivalcev kot Jugoslavija, na leto nad petdeset normalnih igralskih filmov. Ravno tako je razlika med številom kinematografov v eni in drugi državi naravnost neverjetna. Medtem ko je v Jugoslaviji skupaj vseh kinematografov 353, jih ima Češko-Slovaška 1851. Od teh igra pri nas vsak dan 101 kinematograf, ne Češkem pa 304. Povprečna cena vstopnice je na Češkem bistveno nižja kakor pa pri nas,-skupni in-kaso kinematografov pa je sedemkrat tako velik kot pri nas. Če pa pogledamo, kakšno stališče zavzema v tem pogledu ena ali druga država, bomo videli, da je tudi v tem pogledu obremenitev velikanska. V naši državi znaša obremenitev kinematografov s strani države in samouprav nad 40 odstotkov kosmatih prejemkov. Na Češko-Slovaškem dosegajo te obremenitve le 20 odstotkov. Uvozna carina in cenzurni stroški za en igralni film znašajo pri nas nad 40.000 din. medtem ko znašajo na Čc-ško-Slovaškem h' stroški le 18.000 din. Razen tega je med obema državama še druga velika razlika, namreč ta. da Češko-Slovaška od uvoženih filmov pobrane pristojbine porabi za podporo za izdelovanje novih filmov, medtem ko pri nas o tem ni nobenega govora. Da bo slika popolna, navajamo še to., da se delt' kosmati dohodki povprečnega kinematografa v Ljubljani na ta-le način: za državno takso z banovinsko in občinsko doklado in gledališki dinar odpade 41.5%. za občinsko uvoznino 5%, za policijsko nadzorovanje 4%, za neposredne davke 3%, za reklamo 7.5%, za izposojnino filma 25%. lako ostane kinematografu za pokritje najemnine, plač osebja, elektrike, obratnih potrebščin itd. za dobiček ali izgubo vsega nič več kol: 14% skupnih prejemkov. Pri takem stanju je seveda čisto razumljivo, da tudi Slovenci ne moremo priti do lastne filmske produkcije. Ni pričakovati v tem pogledu nobenega napredka, dokler bodo država, banovine in občine videle v filmu in kinematografih samo predmet. ki ga. lahko po mili volji obremenjujejo, a na drugi strani zanj ničesar ne žrtvujejo. O p o m b a uredništva: Pričujoči sestavek smo prejeli naravnost od pisca, ki ga je pa pretekli teden priobčil obenem tudi v »Filmski reviji«, ki izhaja v Zagrebu in ki v Sloveniji nima naročnikov. Ker pojasnjuje sestavek tudi filmske in kinematografske razmere v Sloveniji, je sestavek tudi za Slovence zanimiv. Dober slovenski film bi bil za slovenstvo najboljša propaganda v zamejstvu, še boljša kot knjiga, posebno slovenski kulturni film, če bi ga imeli. Treba nam bo misliti nanj! Opazovalec Grozdni sejem s političnega gledišča V vseh kulturnih državah prirejajo posamezne organizacije, ki jih podpirajo -seveda oblasti, vsako leto grozdne sejme, ki jim pravijo tudi »grozdni dnevi« ali »grozdni teden«. Uspeli teh prireditev je prav razveseljiv. V času grozdnega tedna kmet pri uvozu grozdja v mesto ne plača nobenih davščin ter more tako nuditi lepo in zdravo grozdje poceni. Za dober odjem je preskrbljeno, saj so pred tem prireditelji (brezplačni seveda) že poskrbeli. da je propaganda za grozdni teden zajela vse sloje, različna dobrodelna in šolska društva pa so namenila toliko in toliko za nakup grozdja najbolj potrebnim revnim bledičnim mestnim šolarjem in onemoglim revežem ter hiraleem, ki si grozdja sami ne bi mogli kupiti. V vseh bolj ali manj kulturnih državah so oblastniki sprevideli, da ni. da bi zdravilno vrednost grozdja izrabljali le bogatini, ki si morejo privo- Modna-Uc^o-! Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite najugodneje pri JieteUnc, £\uMiana ob vodi, blizu Prešernovega spomenika ščiti draga zdravljenja z grozdjem v posebej za to določen in sanatori j ili, marveč da morajo pO“ stati znanstveni izsledki o vitaminih praktično koristni za slehernika. Dobre izkušnje v prirejanju grozdnih tednov so si medtem pridobili že tudi llrvati in celo Srbi. Letos je vendar tudi pri na-s od nekod prišla pobuda za prireditev grozdnega tedna. Žene, organizirane v tej in lej zdruabi, so se spomnile, da bi bila grozdna akcija tudi za- naše razmere priporočljiva. Priznanje zaslužijo, sa j bi izvedena akcija pri nas in za nas ne bila samo dobra, marveč je nujno potrebna. Slovenski kmet gotovi denar krvavo potrebuje. Za grozdje bi dobil vsaj toliko, če ne več, kot za vino, samo s tem razločkom, da bi mu odpadlo delo s pripravljanjem vina ter da bi denar dobil takoj, medtem ko bi na skupiček za vino moral čakati mesec in več, če -bo vino sploh mogel prodati. Za bledične šolske otroke po mestih, zgarane hiralce po raznih zavetiščih in mestne ljudi na sploh, ki jim danes za denar po večini trda prede in si morejo drago grozdje .privoščiti kvečjemu v mislih, bi grozdni teden pomenil nepoznan užitek in korak k zdravju. En sam teden brez pristojbin in užitnin na grozdje je za kmeta gotov denar, za meščana pa iskra zdravja! Vsakdo sprevidi, da se .zamisel more in mora izpeljati, saj vsakdo upravičeno upa, da bo oblast zadevo podprla, v«e slovensko časopisje pa prav gotovo ne bo zamudilo priložnosti, da s •propagando in poukom pomaga'koristni stvari do uresničitve. Menim, da se sedaj zaveda že vsakdo, da vodi čezmeren konzum alkoholnih pijač Slovence v pogubo in da bo vsak, ki mu je zdravje: in rast slovenskega človeka pri srcu, podprl koristno prireditev, katere glavni namen je: znižati vinski pridelek. Dr. J os. Regali: Ob dvajsetletnici slovenske „Narodne galerije“ Dne 18. septembra 1.1. je preteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena slovenska »Narodna galerija« v Ljubljani. V sredo, dne 18. septembra 1918 je bil namreč ustanovni občni zbor društva »Narodna galerija« v dvorani občinskega sveta na ljubljanskem mestnem magistratu, so bila sprejeta društvena- pravila in je bil izvoljen prvi odbor in pa umetnostna komisija, ki je bila po prvih pravilih »Narodnegalerije«zraven odbora društveni organ. Dne 18. septembra 1918, ko so še grmeli topovi ob Soči in se je v jesenskih nočeh v Ljubljano določno slišalo grmenje topov ter so se bistrovidni ljudje že tresli za slovensko zemljo, vedoč za londonski pakt. je bil ustanovljen vrhovni zavod za slovensko oblikujočo1 umetnost. Ko je bilo društvo »Narodna galerija« ustanovljeno, ni imelo še ničesar zunaj svojih pravil in nekaj ljudi v odboru, ki so imeli trdno voljo in trdno vero, da mora njih prizadevanje roditi sad in da mora zrasti, pa naj se zgodi kar se hoče, v središču vsega slovenstva umetnostna galerija, ki bo dokaz slovenske duhovne moči tudi v oblikujoči umetnosti in za vse in vsakogar tudi dokaz starosti slovenske kulture in slovenskega kulturnega izročila, slo je za to, da postane meso sicer ne čisto jasna misel, ki jo je imel že baron Žiga Zois, ki je niislil na »galerijo izdelkov narodne umetnosti«, in ki so se je lotili 1. 1866. spet Peter pl. Radics, dr. II. Costa, baron Anton Zois in prošt Kos, ko so hoteli ustanoviti v Ljubljani vsaj podružnico »Avstrijskega muzeja za umetnost in umetno obrt« *n kl jo je 1. 1880. spet v drugi obliki zagovarjal I eter pl. Radie s v »Letopisu Slovenske matice« in pri tem prvič rabil ime »Narodna galerija«. Ker je stvar zanimiva in pa zato, da ne bo pozabljeno, na kakšnih miselnih podlagah je nastala slovenska »in ar od na galerija«, ki jih mora ohraniti ta ustanova za vselej,, pišem pričujoči sestavek ob njeni dvajsetletnici. Z njim naj bodo pa popravljena tudi časopisna in druga poročila o nastanku »Na- rodne galerije«, ki so jih pisali posebno leta 1933., ko je bila »Narodna galerija« preurejena, ljudje, ki niso sodelovali pri njeni ustanovitvi in ki tudi pied tem časom pri teh stvareh niso bili zraven in so zato pisali napačno ali pa površno. 1. Kako je nastala in bila izoblikovana misel o »Narodni galeriji« Prva slovenska umetnostna razstava, ki je bila leta 1900. v ljubljanskem »Mesinem domu«, je pokazala, da je oblikujoča umetnost spet oživela med nami. Stopilo je na dan novo pokolenje slikarjev in kiparjev; prvič so razstavili skupaj Vesel. Jakopič, Jama, Sternen in Grohar, Zajc in Berneker, z njimi pa tudi cela vrsta starejših oblikujočih umetnikov. Ustanovljeno je bilo tisti čas tudi »Slovensko umetniško društvo«. Mladi oblikujoči umetniki so hoteli začeti delati doma. ne več na tujem. Mislili so na vse mogoče stvari, kako bi si zagotovili eksistenco in kako bi zbudili zanimanje občinstva za oblikujočo umetnost. Iskali so stikov povsod, našli so jih pa zaenkrat malo. še največ pa pri takratnem l jubljanskem županu Ivanu Hribarju, ki je imel ob strani umetnostnega kritika dr. Miljutina Zarnika na ljubljanskem magistratu in ki je začel nakupovati umetnine domačih umetnikov za mestno občino gotovo predvsem zato, da bi jim tvarno pomagal, ko zasebnih naročil ni bilo, cerkve pa so naročale, kolikor so rabile slik in kipov, pri obrtnikih in v tujini. O prvi slovenski umetnostni razstavi je napisal Ant. Aškerc, ki je bil ljubljanski mestni arhivar, 1. 1900. poročilo v »Ljubljanskem Zvonu« in je k sklepu v nekaj vrstah omenil tudi, da bi bilo potrebno, da bi ustanovili v Ljubljani »posebno galerijo za upodabljajoče umetnosti (slike, kipi itd-)«^ Aškerc je omenil, »da se je temelj taki galeriji že položil v deželnem muzeju »Rudolfinu«, bilo bi pa želeti le, da bi imele upodabljajoče umetnosti svoje primerne prostore. Mecen, ki bi nakupil naj lepše umotvore prve slovenske umetnostne razstave za narodno galerijo slik in skulpture, bi si zaslužil slavo pri vseh izobraženih, napredno mislečih Slovencih. Kje je ta mecen z veliko -mošnjo in velikim srcem?« Aškerčeve opombe so bile zapisane bolj mimogrede in je Aškerc imel v mislih le spopolnitev deželnega muzeja, kjer je bilo zbranih nekaj starejših umetnin, pa tudi nekaj del takrat še živečih umetnikov. Aškerčeva misel je bila brez načrtu in brez sistema in ni povzročila kakšnega dejanja. Oblikujoči umetniki so še naprej razstavljali po ljubljanskih prodajalniških oknih in med njimi ni bilo nobenega gibanja za ustanovitev umetnostne galerije, ker so imeli preveč drugih skrbi. Tudi v »Slovenskem umetniškem društvu«, ki mu je predsedoval Ivan Franke, podpredsednik pa je bil dr. Milj. Zarnik, ki je bil precej delaven, ni nikomur padlo v glavo, da bi kaj začel za, umetnostno galerijo, pa tudi ne za paviljon za umetnostne razstave. Oboje se jim je zdelo nedosegljivo. Leta 1902. je bila v Ljubljani druga slovenska umetnostna razstava- v Narodnem domu. 11 koncu leta 1902. je »Slovensko umetnostno društvo« prišlo v nered zaradi znane Groharjeve afere in z njo je tudi društvo samo prenehalo. Slovenski impresionisti, ki so začeli živahno umetnostno gibanje pri nas, so izgubili društveno organizacijo in so živeli vsak zase in delali vsak zase. Jakopič, ki je bil središče umetnostnega gibanja in tudi edini organizator, se je preselil v Škofjo Loko in od tam v Prago, Jama je živel deloma v Monakovem in ob Sotli, Grohar je pa po končani aferi bil na Brdu pri Lukovici, pozneje je pa šel na Dunaj. Tudi Sternena ni bilo v Ljubljani. Za kakšno skupno umetnostno akcijo ni bilo nobenih podlag. Misel, da bi kdo ustvari v Ljubljani kakšno ustanovo, ki bi predstavljala slovensko oblikujočo umetnost ali pa oblikujočo umetnost sploh, je popolnoma spala. I udi ni bilo nobenega pravega človeka, ki bi imel smisel in voljo, da bi imel s takimi stvarmi opravka. Na- umetnostne razstave ni zaenkrat nihče več mislil, ker je imel« druga slovenska umetnostna razstava 1. 1902. sl41'* ■tvarni uspeh, bila je pa tudi brez posebnega moralnega odmeva. Ustanovitev kakšne umetnostne galerije v Ljubljani bi se zdela umetnikom, se ,)(>lj pa občinstvu naravnost nemogoča stvar. (Nadaljevanje prihodnjič) Vendar pravijo, da z grozdno akcijo pri nas ne ho nič. Tako vsaj so prijazno povedali ženam, ki so organizirane na desni, in (istim, ki so organizirane na levi. Oblast, tako govore, je brez moči. Akcijo bi prav radi podprli, vendar prireditve kmet sam noče. Trmasti, starokopitni kmet, ki da pomena grozdnih tednov ne pozna in noče poznati, ki ima svoje veselje le v tem, da se šopiri z velikimi količinami pridelanega vina. ki meščanu grozdja ne privošči in ki se denarja brani. Da, tako pravijo. Celo to trdijo, da oblast med kmeti grozdnega tedna ne more priporočati ali celo zanj kaj ukreniti, ker obstajajo za to pač pomisleki, kmet da bi vso stvar utegnil narobe razumeti in bi bilo to, saj razumete in veste, stranki in njenim koristim v škodo. Politikom njih razloge radi pustimo; ne moremo pa razumeti, kako je mogoče, da toliko in toliko društev, ki z leve in desne silijo v kmeta, in da gospodje, ki vodijo ta društva, še niso nič naredili, da bi slovenskega kmeta poučili o rečeh, ki so njemu v korist in posredno koristne za slovenski narod. Slovenski kmet, ki si še ohranil bistrost in razumnost svojih prednikov, ne glej, kdaj pride modrost z desne ali leve, svoje otroke poglej, ki so ponekod v vinorodnih krajih zaradi stalnega uživanja vina in pomanjkanja kruha umsko in telesno vse bolj onemogli. Žganjekuhe ti niso prepovedali. šmarnico ti puste gojiti. Zato pa, slovenski kmet. prisluhni svoji pameti in se zavedi, da si moraš pomagati sam! Z. Zatajeni nasveti Glede na pereče vprašanje odcepitve sudetsko-nemških pokrajin od češko-slovaške republike pripoveduje »Prager Tagblatt« tele zanimive posebnosti : Srce narodnih Čehov ne visi tako hudo na nekih obmejnih krajih, kakor se po navadi misli, ko je versajska mirovna konferenca pustila te nemške kraje stari deželi, sta bila takratni ministrski predsednik dr. kramar in tudi zunanji minister dr. Beneš zoper to. Hotela sta bolj homogeno državo z močnejšo slo-vansko veitino, toda francoski generali so vztrajali,.da je to strategiono nemogoče. Res -so v obmejnem ozemlju nekateri revni okraji, ki so in bodo delali vsem vladam velike skrbi, a seveda tudi lepi in bogati okraji s premogom, radijem, zdravilnimi vrelci in sposobnimi posebnimi industrijami, glede katerih je razumljivo, da so jih Čehi hoteli obdržati v svoji deželi in da so se radi dali prepričati od vojaških stro-hovnjaltoj.. .dajbi se sicer meje. dale Je težko braniti. Torej prav Francozi so bili tisti, ki so Čehom sedanje meje predlagali. In sicer so jih predlagali iz strategienih razlogov, to se pravi po domače in naravnost, da bi se Čehi na njih laže branili pred kakšnim nemškim napadom. Danes pa prav ti Francozi razlagajo Čehom, naj te strate-giene meje puste, ker da bodo menda tako se močnejši. Ovire razvoju tujskega prometa pri nas Pred kratkim sta zborovali v Rogaški Slatini obe tujsko prometni zvezi v Sloveniji. Naj zavze-nnv v vprašanju tujskega prometa kdor koli kakršno koli stališče, priznati mora vsekakor, da more pravilno razviti in uravnani promet s tujci Pomeniti precejšen donos v gospodarskem oziru •pasivni pokrajini, kakor je Slovenija, da pa je za razvoj tujskega prometa od strani države seveda treba pripraviti vse tiste pogoje, ki morejo gospodarsko koristni dotok tujcev v poletnih mesecih pospeševati. S temi vprašanji se vsako leto bavijo , „ -- ».d po- v zdi go tujskega prometa podvzeti država, pa jih kljub obljubam dozdaj še ni, ali vsaj ne v zadovoljivi meri. Resolucije ugotavljajo predvsem dejstvo, da so dovozne poti k slovenskim tujsko prometnim postojankam marsikje pod vsako kritiko. in da sc avtomobilske ceste, v prvi vrsti glavna državna cesta kot vhod v državo, še vedno niso začele modernizirati, oziroma izboljševati v taki Irieri, da bi to pomenilo napredek za nas, za tujce Pn, navajene modernih zamejskih cest. vsaj znos-n° vožnjo. Nič se še ni ukrenilo glede glavne Prometne žile v Sloveniji, državne ceste iz Mari-d°ra skozi Celje v Ljubl jano in dalje proti Sušaku. kakor glede ceste z Gorenjskega in Ljubljane Proti središču države ter je vsa zadeva še vedno jm mrtvi točki. Zdelo se je, da je vprašanje zbolj-*nnja cest. v Sloveniji z obljubami, danimi na letošnjem kongresu za ceste v Ljubljani, stopilo v odločilni stadij glede na vrstni red cest, ki ga ima načrt pristojnega ministrstva. Toda na vrsto |e prišla cesta Belgrad-Dubrovnik, medtem ko so dela na najprometnejši cesti Slovenije ostala tam. kjer ko bila. Beležimo te ugotovitve najbolj poklicanega vinitelja našega tujskega prometa kot kronisti v potrdilo našega stalno izražanega mnenja o potrebi zboljšanja našega cestnega omrežja, ki bi ga mogla v izdatni meri in obliki, primerni razvoju tujskega prometa v Sloveniji in položaju Slovenije kot križišču več .mednarodnih cest, zboljšati samouprava pokrajine, če bi mogla razpolagati s svojim denarjem Spotikanje nad slovenskimi besedami »Proboj«, pisan.še zmeraj v nekem pokvečenem postranskem državnem jeziku, se spotika nad slovensko besedo »malitev«. Pravi, da je pokazal to (besedo nekoliko znancem, da pa mu je ndrce ni mogel razložiti. . . , Napaka »Proboj a« je bila pac v tem. da je kazal tisto besedo samo znancem, ne pa da br se bit obrnil za svet na kakega vsaj nekoliko izobraženega človeka, recimo takega, ki ima vsaj dva, tri razrede kake srednje šole. Ta bi mu potem pokazal v kakem slovenskem besednjaku glagol maliti in 1111. razložil najprej njegov pomen, ki je sicer /a slovenskega človeka očiten m samoobseben. Potem bi mu še razložil, da pridejo pac po navadi ojaeoli samo v nedoločni obliki v besednjake, da se glagol maliti da tudi spregati, na primer v sedanjem času: malim, muliš, mali, muliva, malita, nudimo, nialite, malijo, razen tega pa se v pretek-k-m in prihodnjem (mn. ter čujejo z ljudmi. V nekaterih poklicih je