Jeheje veak itn raten nedelj in prtznikov. Jsstted daily exc epi Sonda?* and Holida?* -YEAR XL gad diztributod CHICAGO, nx. PONDELJEK I. APRILA (APRIL) 1118 STEV^NUMRER H. iflios»tlis Pesi ftf«-a# A n w— rnlMglB TSTr Kurivna, uprava priporoča, da ii ljudje sdaj nabavijo premog sa prihodnjo simo. iodisce jim je prisnalo oeem mi delavnik in povišalo mesdo. Svoboda organizacije. K)0 DELAVCEV PEIZADE ODJEMALCI RAZDELJENI V PET RAZREDOV. IA00 DOBI VOJNA KARO-CILA. tfhington, D. C. — Vojni in- tjalm odbor jo obljubil 44 Za-»i lini atavhinake obrti in in-, ii." (Ih s«, vlada poaluši tndi v ('hieagu 7a izdelovalnih potrebščin. »daj ima nekeija vzhodno od Nurrh« «7 .»dstotkov vojnih j', oatalih 13 odstotkov je pa Njfnih n« v„h d m ga podjet-P"jfcnih državah. Taka raz-r voi"il< naročil vntvarja na f?"' ^»»»njkaUje delavcev, Pl »o pa delavci hrec dela. ravnalclj McAdoo je F*" <,"'«-saeijif da izdela k" ^ v Chieago. I ""j rax|,,Ht k„j Uhko pr0. p munthjjt v Chieagn in o-I »» Uliko d. la lahko izvr L*'*V" vHi. k«ko velika Je F«vna .noč v *rednjem za PIŽAMA Z moko London, tt. marea — Llojrd Oaorge je danee formalno razgU ell, da je bil fre«»eo«k» getierel Poek imenovan vrhovnim povelj-nlksm vaek zarezaiškik armad aa zapednl fronti Obenem je Izjavil Ooorge, de bo trebe IsviAltl nekaj epraaumb v »vrbo, da ee do«ele — /.i vi Inka Uprave '•ene M konaano ' "iiale. Funt bele M«ne do " *etrt do 7. Co- "nt pri funtn. ■'"» «a riževo moko ' r* * ikala, »ff^Vef- PH08VBTA PROSVETA _______— - —mm ■ — taja, kako j« treba izboljšati fo^Me.,•.»«1«*» tTfci deva, tikajoča »e vseh levezmk^ SLOV ISKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE n»dcl) in praznikov NARODNI PODPORNE JKPNOTS KokopM se aevfečeje. - Ss*a|ene držsve (tov« Chic^) -jejo, )#ta le 76« m tri bumm; Chfesge ia iaaiMW^»S»WaS»S» leta. |l.lt aa tri Hindenburg ie ni v Parizu. ■HM ' m trm mmm Nemci so v desetih dneh svoje ofenzive okupirali nekaj milj ved ozemlja kot so ga imeli pred angleško-fran-cosko ofenzivo v'juliju 1016. Tisto ozemlje so že enkrat pihali s krvjo stotisočev in zdaj so plačali ponovno in fee enkrat večjo ceno. To je njihova zmaga! Prvotni uapehi kajzerjevega navala ne smejo torej roditi nobenega pesimizma. Nemške horde so ie bile pri reki Marne in komaj petnajst milj od Pariza; to je bilo v septembru 1014, v času, ko je sveža in čila kajzerjeva armada pričakovala, da "bo v treh tednih v glavnem mestu Francije, in v času, ko je imela Anglija le peščico mož jfod orožjem. Toda ob reki Marne so Nemci doživeli svoj prvi valiki poraz, ki ga ne bodo nikdar pozabili — in Sli so v nasprotno smer od Pariza. Kajzerjeve horde — kolikor jih ni obležalo v morju krvi na opustiienih poljanah m*d St. Quentinom in Albertom — zopet gledajo proti reki Marne in lezejo, dasiravno bolj počasi — v svoj ponovni in končni poraz. Hindenburg se je ie v januarju pobahal, da bo 1. aprila v Parizu. Dana« je 1. aprila. 1018 in Hindenburg ia ni v Parisu. Stari krvolok ae je že vdrugič grdo vre zal, star alovenski pregovor pa pravi, da v tretje gre rado. Mi-litaristični poglavar Hindenburg s kajzerjem in vsemi ostalili pruskimi polbogovi vred se bo korenito vrezal in njegov vojni voz bo obležal razbit v grabnu. Marsikdo se čudi, kako je to mogoče, da je mogla Nemčija akoraj po »tirih letih vojne priti s tako ofenzivo. Ni&ni čudnega, kdor pozna organizacijo in sistem pruske militariattčne mašine, in vrhutega je treba pomisliti, da je ksjzer pomnožil armado na zapadni fronti z divizijami is ruske in rumunske fronte. Veliko bolj se je čuditi, kako in socialne razmere v političnem delokrogu dotičnega mesta ali okraja. Nasprotno nima krajevna politika ničesar opraviti z državnimi ali mednarodnimi vprašanji, čeprav ao morda manjše zahteve, ki veljajo le za gotovo mesto, principijelno spojene s širšimi problemi gospodarskega Toda političarji starih strank so zopet ponovili svojo staro igro in postavili so na bandero svojega volilnega boja beaedo: lojalnost. Samo da se kandidat tolče po prsih in kriči, kako lojalen in velik Američan da je, pa mora biti dober, da ga ljudje volijo za aldermana ali župana brez ozira, kak falot je drugače! Ta igra je naravnost nesramna. Političarji, ki tako delajo, hočejo s tem dokazati, da so volilci, predvsem delavci v večini skrajno brezbrižna masa, ki se ne zmeni, kako da izpade vojna; ponižati hočejo ameriško ljudstvo, češ da je nezvesto svoji republiki in da ao oni poklicani, da ga pripeljejo k lojalnosti. Na drugi strani je pa jasno, da ravno največji loja-liati" in "patrijotje* neprestano mečejo ameriški vladi po-ena pod noge s tem, da delujejo proti podržavljen ju že-leznic in industrij, kar bi bila najboljša garancija za hitro dosego zmage proti Nemčiji. Največji "lojalisti" so vedno najprej lojalni sebi in dividendam. Vprašanje vojne ali miru ni na mestu pri lokalnih volitvah. Glavno vprašanje so gospodarske in socialne razmere. Delavci, ki se zavedajo svojih dolžnosti, bodo glasovali za kandidate, ki zahtevajo občinsko posest javnosti siužečih naprav in izboljšanje delavskih/azmer v do- tičnem kraju. DOPISI. Ely, Minn. — Trošt je obdrža- val tu ie dva vhoda, pa ie ni bilo sreče za kralja. Drugi ahod ae je vršil dne 19. marca in mialim, da jim bo o*tal če dolgo v spominu. Poslužili so ae avoje atare taktike, da na en ali drugi način uničijo pristale Slovenskega republi čanskega združenja. Slovencem po raznih krajih, kjer delujejo a-gentje krfake dekUiucije, ja znana U taktika. V Sheboyganu ao hoteli preprečiti ahod za S. R. Z. Na Kly ao hoteli potianiti prista-že republikanake ideje v ječe. Na ahodu dne 10. marca ao pridobili par mežnarakih podrepaikov in duhovna na svojo stran. Pristaš S R .Z. so na tem shodu prosili zu besedo ln jo tudi dobili ter odgovarjali na njihova vpralanjs. Proti zaključku shods je nekdo ugasnil vse luči, ljudje so se pa razžll po uvojih domovih, le troji ca mož je že ostala, da ae pogovo- bodo zastopana tudi vsa sloven ska družtva. Družtvo je na to iz volilo avoje zastopnike za konferenco. Te konference sem se tudi jaz udeležil in kvolje aem bil tudi za začaanega predsednika. Zahteva aem pojasnil, ns kaki podlagi je sklicala konferenca in kako sta-ližče zastopajo njeni sklicatelj Nsto nisem dobil odgovora preje da je pričel v dvorano prej omenjeni voditelj ki je prosil sa bese do. Nato nam je pričel pojasnevar J da, ako bomo Jugoslovani ke-daj avobodni, ae bomo morali za to svobodo zahvaliti srbskemi) kralju. Videlo ae jnu je, da je on skrajni pristaž krfske deklaracije. Ko je končal, ,smo mu od našs strsnl odgovorili, da mi ne priznamo nobenegs kralja niti cesarja, pač pa želimo Jugoslovanom državo, ki jim bo dala vae pogoje za bodoče razvijanje in to jc federativna republika. Za ta cilj bomo tudi mi delovali po nafteh mo Čeh. Potem smo ae razžli in dotlč ni voditelj, po imenu Nick Gale-tovlč nI sklical več nobene take Rim, Italija. — Po dvadnevni debati v italijanskem parlamentu na podlagi raznih vladnih izjav, je prižlo na vrato čitanje londonske pogodbe, ki je obljubila Ita-iji precejšen kos sedanjega av-jstrijskcgs ozemlja. Bevione, ki je čital to pogodbo, je v svojem govoru razpravljal tudi o italijan-sko-jugoslovaaskem vprašanju Izrazil jc mnenje, da je sa Itali |o, ki je bila tolikokrat obdolžena cot Imperialistična država, naj-boljže, sedaj, ko ao bili objavljeni rasni tajni dokumenti, če «e 0 njih razpravlja. Baron Sonino ia pri pogajanjih z zavezniki dtf-bll oblipbljeno južno Tirolsko do Brencrja, Istro in Dalmacijo. Ti kraji bi presta vi jaU obrambo in varnost italijanski države. Ce «o talijani v manjžini severno od Bozna, predatavija Brener na ravno in geografično mejo kra Ijestva. Č!e so Slovani v večini v Dalmaciji, so na obrežju Dalma -cije bres dvoma tudi čisto italijanski kraji: Ta vojna, je dejal Bevione, jc pokazala abaolutno potrebo za odškodnino na naapro-tnl atrani obrežja sa našo narodno varnost. Itslijanska diplomacijo — je nadsljeval — je najmanj trpela vsled beliavtških razkritij raznih tajnih pogodb, še manj je pa bila kompromitirana v anek-sijskih in imperialističnih programih vlada, ki ja pokazala, ds je Kadar se Avstrija rekonatruir« u ta način, potem preatan« biti stvarna demokraciji in ravno taks tudi njena vloga kot aužnja Ne*, čije. Glede Dalmacije je Bevione dejal, da je on naeproten ponorni zahtevi italijanske elade po zahte-vi Dalmacije. Teritorijalna vpn. šanja naj aa režijo zaepo z dru«. mi vprašanji kadar pridejo Janja. Vaako ponovno sshteva* avstrijskih ozemelj od strani It«, lije U jI delalo zapreke z zau-mi ki kakor tudi s Avatrljo. Kadar zaaiguramo varnost Italiji, mara-mo biti proti Jugoslovanom 11 sirom na teritorijalna vpraianj« kaj najbolj mogoče prijazni. Bevione jc apeliral na potrebo odporne moči vaeh zaveznikih armad proti zMpnlkemu militufe, mu. Če zavezniške armade ne bedo kos svoji nalogi, potem bo tri-umfiral militarizem, kar bo po. menilo uničenje proletarijata k tudi buržoazije. Če bodo narodi vršili svojo dolžnost v tej borbi, potem mora pasti moč militarizma ln* koncem konca ne bo U« hko sklenil mir, ki bo odgovarjal potrebam demokracije. Uapeien odpor je mogoč in zasiguran, it bodo imele vlade jasne cilje z osi-rom na konec vojne in ie bodo predstavniki naroda delovali sporazumno proti aovražniku; nadalje, če bo ljudstvo razumelo, da to ni vojna aneksij proti aneksi -jam, nego vojna za svobodo pred prosta od metod stare diploma -^tiraniji. Nevarnost je velika u re, kaj se da Se storiti. Poleg so imeli tudi enega Slovenca, mC konference, ker je sprevidel, da žs post s ve ln z njegovo pomočjo s<> dsll štiri člane 8. R. Z. zapreti. Imena obtožencev so: Pred A. Vider, Meth Zgonc, John Skerjancc _ __in Tony Seme. Obravnava se je vr- žrtvuje poleg treh, štirih miljonov še en miljon življenj na ukaz svojih tiran- - » --------• skih vladarjev. Ampak ljudstvo, zapeljano in prevarjeno, ie vedno misli, da je kajzer v stanu kupiti zmagovit mir mUlfiSm • Nemčija je zbrala svoje zadnje sile in se zagnala v divjem obupu v jeklen zid na zapadu. Zid.se je upognil, toda podrl se ni. Čeprav je bilo mogoče, ds je^Hinden-burg upognil zavezniško fronto, je absolutno nemogoče, da bi ae obneali njegovi računi. Naj bo aekira še tako ostra, in vedno nabruiena, se mora enkrat izrabiti. Morda as da poaekati en gozd, toda če se koga polasti blazna misel, ds bo s eno sekiro posekal gozdove vsega sveta, bo kmalu posekal sekiro ia sebe. __________9__w____________ V Nemčiji je okrag 70 miljonov ljudi, če se prištejejo to, ds se nshsjsmo v ameriški re-podjamljene aarodnoeti, medtem ko je v Franciji, Angliji publiki ne psvkski monarhistič-in Italiji več kakor *, miljonov ljudi in dalje proti za- «£ padu — v Ameriki je drugih sto miljonov. Pruska sekira, j |n M vc4alR ker bl lmell mo# ki hoče potekati vse te miljone, se absolutno mora akrhati; u». nemogoče je, da bi Nemčija bruhala ofenzivo za ofenzivo Natančucjše poročilo polijemo leto ss letom, ne da bi ae izčrpala? Nemška armada je iz ab priliki, mesa in krvi in jeklo Kruppovih topov ni nič bolje od, Poročevalec. jekl« v dntfh državah. U5SS5MUS& ' Logično je torej, da mora biti enkrat konec kajzerjeve _ sile, enostavno zato, ker je njegov človeški in drugi ma- imiianapili bt> — Vaak daa terijal v manjšini. In čim bolj divje maha blazni Viljem, čltamo poročila a delovanja lokal-tem prej aa bo skrhala njegova morilna sekira. Dokler pa uganja divji kajaer avojo krvavo igro, je dolžnost vsaga ^^tmZSk £ tuTtu demokratičnega sveta, da z oboroženo protisilo vrača „ „\0 Mnlmame aa to stvar, to-udare* toliko čaaa, da se zdrobi kajzerjeva sila na biljon da kar m tiče kake resne akcije koeoev. O koncem rezultatu vojne ne sme biti dvoma. «• ustanovitev organizacije, ee pa JWfcja moča biti in bo poražena' JT* drlf ™ prič, toda nastopile so samo tri. Kontni rezultat obravnave je bil U, da so bjjl obtoženci spoznsnl nekrlvlm. Ameriški Slovenci naj pa sodijo kar hočejo o Troitu, ki hoče z in-trigiranjem proti našim rojakom, ki ao reenično borlteljl sa demokracijo, koristiti svoji stvari. Ce mislijo s tem povzdigniti svojo or-ganizacljo, ae zelo motijo. Ame-rižki Slovenci bodo znali ceniti take "zaahige,' »kot al jih pridobiva ta "gromovnik" sa avobodno (t) Jugoalavljo. S policijo ae boče ovirat i naše gibanje. Za naa je dobro je pridobitev tukajinjih Sloven cev za monarhlatlčno propagando nemogoča. Sedaj pa pride vrsta na naa, da se zberemo enkrat skupaj tn ustanovimo lokalno organizacijo S. R. Z. Izkušenj z avtokracijo imamo dovolj še od časa, ko smo bivali onstran Atlsntika, zsto pa je sedsj tudi naša dolžnost, da organiziramo naže moči za borbo E>roti avtokraciji in za demokracija. Val. Milharič. Pml časom je nekolike Srbov in Hrvatov sklicalo nekakšno koa-■H Ifaaenro Voditelj te akcija je pri -- | šel proek ea vstop k seji drultva Jutri ae vrle po mnogih krajih Amerike meetne vo- France Prešem, št. 34, hnpj Umazana volilna kampanja. litve in tupatam ao državne in dopolnilne v gotovih kongresnih in aenatorakih okrožjih. Pravilno in potrebno je, da ao politični programi kandidatov v slučaju takih volitev omenjeni na lokalna vprašanja, na primer na vpra- kar ae ma je dovolilo. Nato nem je pričel pojasnevati, da ae bo vr ŠHa isti dan, kot se je vršila aeja našega drultva, konferenca vaeh Jiiiru*lovanov, na kateri želi, da Slovan, Pa. — Tukajšnji premo gavniki obratujejo le po 3 do i dni v tednu. Družbe sc izgovarjajo, da ne morejo dobiti dovolj že leanlžkih vos, pa nam dsjejo po čknicc kot žolarčkom. Vrae te nad lage pa povzročajo razne neredno stl hi neprilikc. V industriji in i mestih primanjkuje premoge, že-iaknlški promet jc ovirati, premo garji imamo pa prazne Žepe, ksr jc v teh časih zelo nevarna tmlezen. Zadnji sledovi letošnje zime so tadl od tukaj Izginili, četudi je nož kraj nekako skrit in v vas jc pri Ha pomlad s svojo oživljajočo silo Ns društvenem polju dobro ns-predujemo. Najuspešnejše je dru Itvo Slovenska Hrvatska Slogn, št 241, SNPJ. To društvo prired dne 6. aprila plesno veselico v la stal dvorani. Društva ln ost slo ulM inntvo od tu in okolice uljudno vabimo, ^k ae jo odcTežl v najobil-nejšem številu, ds nsm s tem po-BK»rete k boljšemu uspehu. Član dr. 241, SNPJ. MISTZRLJOZNA BKSPLOZUA Werchester, Haas. — V Hhepsr davi tovarni v Grcendalu ae je dogodila miftterijoena rasstrelba, ki je napravila aa 110,000 škode iu cije. Potek vojne ni ovenčal programa zaveznikov z zmago. Padec Rusije in pogajanja v Brest Li-tovsku so odprla novo perijodo vojne 1 in v svetovni zgodovini. Bolševiki so Nemčiji iztrgali krinko in razkrili njeno namene. Bolševiki so napravili stvari zaveznikov mnogo škode, toda sledila je odškodnina v drugi obliki. Leon Trockij jc prisilil Kuehlraanna, da je izpovedal želje Nemčije po velikanskih aneksijah in pozneje se je po besedah von Hertlinga raz blinil vsak dvom, kaj hoče Berlin. Militaristična kasta je triumfira la. Svoboda morja je orožje, s katerim se hoče vreči Anglijo. Polj ska, Litvinija ln Kurlandija ima jo priti pod nemško nadvlado. Bevione je na dolgo razprav ljal o nemških ciljih in med drugim izrazil svoje začudenje nad listom "Avanti" (organ skrajnega krila socialistične stranke), ker nima za ta velikanski ner^žjp program nobenega komentarja.^ ■Govornik je nadalje Izjavil, da so zavesniki izgubili mnogo anek-sijskih namenov, kar se lahko spozna z govorov Lloyd Georga in predsednika Wilsona ln s tem dokazali, da so se podali na pravo pot. TI govori so napravili v Italiji precej slsbega razpoloženja vsled prijaznega tona napram Av atriji. Močna sekcija italijanske ga časopisja je protestirala prot tem govorom in propagirala, naj se Italija postavi na čelo zatiranih avstrijskih narodnosti za razds janje svstro-ogrske monarhije Govornik nI smatral to za isved-Ijlvo. Po 42. mesecih vojne je vsa protlnemšks skupina trdna in složna, toda kar ss tiče protiav atrijske skupine, so ji samo Italijani ostali popolnoma zvesti, sa-kar so dobili še udarce. Kako nsj se spremeni ta sltua-ijaf — je vprašal govornik. Ed no, kar moremo, je ds sprejmemo program, kl se bo nanašal na take fakte, kakršni so. Padec Rusije ln govori Lloyd Georga la Wi »ona ao zelo slabo vplivali na av atrijake Slovane. Rasni odbori izgnanih ali ubežnik Slovanov, ki so sa preje obračali sa pomoč v London, Pariš in Washin«ton, so se obrniti sedaj proti Italiji, Njihova zgodovina in nagnenje ji), instinktivno vodi v direkcijo fun 0,000^)00. 73 odstotkov « vadnlh delnic je v ***** kah, od prednostnih delsir ps ■ odstotkov. SAjHOMOE EAPI »i East Balana, M on t Brunett, dobro poznss - glo v glavo. Samomor mesnici, kjer p^JJ ,in, ki ga je & gleda, kaj zadržuje očeta. ni domov. Pred samomorom if kratko noto, v kateri P«* ga ns pokopljejo rerkvm Bcnimtjestsr46W.n jen v Avstriji. V Ml izza mladih lat. Ob španako-ameriške vojoe je v prvi montanakl pa»» P žil na PUlpinskem otorjfe^ vratku U vajne > bil ^ Mr*h.V^g*—-1" «..ho In n« soiaiao iTMinunig«!. nna Zadnje n— u | postiti Avstriji sami, kot njeno I izvršil samoaear. PROSVETA Kanje mule. Kmalu ao priiU sosed* Je no j>oiuo* iu pogsaili oganj, Je uničil hlev in preoejtaje ask>-fo žita. Mula je tudi »gorela. OBNBEAL^OOVABJA 9p* POZICIJO, DA ODffA/AJO MLADI M02JB NA BO MAH. a»f_4» ia LAWNDAL1 ATE, OtlGASO, ILUVOfc UPBAVKl ODMBl JeU TegtO, kes W0, U BdK OL L fstendMgsikt J. lir.tkuvie, m. r. D. 4, bo* 00, OUmO, Wmm. J U. fimi-liiil i JKokelj, HH Hwinf Ava, Sa OM*o«o, A IMpAki Joka Vordarbar, tTOS Ma Lavadalo Am, Obteoga, UL MafalMk. Aato. J. Mmvoa, P. O. »os i. Oasia, UL Ispbalkari Joka lfslak, 1001 V. Ust Ml, Okla** UL Washington, D- 0. — Oenerd J. Franklin Bell, ki alu|i le *4 let v armadi, nI »lavohlepen ČJovpk, vendar pa |e!i, da dokonča ovojo vojaško karijerp v armadi Zdru-lenlh držav na francoskem boji-ttu. (ieneral Bell je bil saalilan pred aenatnlm ocbokom aa vojaške ss-deve in prianal je odprto, da starost igra veliko vlogo pri aposo-tiostib oficirjev. Odobril je sklep vlade, kl je zaključila, da polije na Francosko teloanu sdravs ljudi. Dejal je, da ae tudi a»m {uti f{--.ično sposobnega sa odhod na bojMče. Na vprašanju senatorjev je od-govoril, da je bUo v Nemčiji in v Franciji več starih generalov odstavljenih in da ao njih meata «*• vzele mlajše moči. Rejcel je, da atarlm nemškim generalom stoje ob strani mlkdi generali. Is nje-govega pričanja je posnet^ da da-nalnja vojna zahteva mlade generale, iu da so star) generali, kl ao obdržali poveljtilltvo, le izjema. Aat|s Hrast, Soo. Dol, Oaaoasksrg, Ps. ' Jols B«**!*. bas «11. B^Uktes, Ps. . Bol<* PtrtiMhk, ae bos, Urt(lg.rtllOk Po. • Jakob Mkisvlil, L. Bas I, WUlook, Pa. M. PoHaeisk. 14111 Bala Ava, OoBiavool, O. r J. lik M. D., eeoe BL Oteit annsuej on* rm DBIABNB IADIVI IN BTVAJU, U ss tUsJa gL l. N. P. J, saj os poMljajo aa asrfsv. JOSJf TBBDBBBAB, 1107—01 Ba. 2awa«sle Asa, CMs JOtB ^ipuntT^ M, CSaessksiB, Hi IADBVB PBBPIBLJIVB VBBBLNB. W m JB i«l pn ia Sragi sftaass, sa pntfjajs ss ssslovi A*rrON HBLBT;Osa. Doli v., Osaoaabars,Pa*. .. r« * ftt DOPISI, isspisvo, llaakl, sasaaslla M. as "Jfrmnls" M poMI UBBDNliTVO "PBOBVBTB", IMT-6» Be. Law.«slo Ava, OUsifl, V* VSI UPBAVtfdKB BTVABl, aardalaa, sgiasL so peftUjajB OB seslsvi UPBAVNliTVO "PBOBVBTB", 1007-61 Bo. I*ws4alo Ava, Oklaago, ▼ horssposlossl i tajalltvoai A N. V. J„ saalsillusi Is *mn*|| "Proavala" sS sObhs taaos oradatkov, siarval aafHHo aaslov, M> Is B POZOR OlTATBLJIl EANiunnB ufnoEi Cesar J ovil Bndolf ali ftvljanjs aa avatrijskom dvora ......,,76o HiptvoUsem *,•••••••..... 85o. VodilkB JoUbob Hitri raltBMg ..............60o NaroMte pri Otto Peedk, Bos 1611, New Tork, V. f* i i i , ■ >i\ i... RAD BI UVEDEL aa tnojefi brkte Jobn Mauaerji. Pred tremi leti je bival pri Brad-dooku v PennsyIvapljI. Jas > aem mu poslal le tri pisma, ps sem do> bil nazaj zadnji dve. Sedaj pa ne vem, kje je. Če kdo rojakov va ae njegov naalov, ga prosim, d« ml ga tiacnanlj le bo Hm j|tgl te o-glas, naj ae mi Javi n« naslov* 2338 Bontt Ave., Pneblo, Oolo. 411—4tb Waahington, D. 0. — Vlada naznanja, da pregleda knjige velemeaarjev v Chleafu, da Uko dole-ne, le ao držali svojo obljubo glede vojnih profltov. živilaki upravitelj Hoover je podal izjavo, da jo žlvilaka uprava aranžirala v sporazumu a avo* zno obrtno komisij«) stvsr tako, de svesna obrtna komisija pregleda knjige velemesarjev. Živilska uprsvs je ir, pa ga nI dobi). Zdaj je po-j|j tllean v narodno srsiado. 1 Douros js vlolil sodnj prolujo I ( zs opralleojs od v(yslks elulbs 1 pred zveznim spdnisom Csrpen> L terjem. V vlogi pravi, če mu dele- _ a noče podelili držsrljanstvs, da ^ se zanjo tudi ne /nore bojevati. E Waihington. D. 0. — Znklsdni-fcki tajnik MeAdoo js •svorS o rladaih flnsočnik načrtih in pri lesi je povedsl, da bo letite posojilo svobodo rsspfssno le le pesno NORTH SIDE STATE BANK toči stkimos. wyo. IMA KAPITALA M »iZtlVg |HM»iH VELIKA VAS ROMAN EDCAR MONTLIL PROSVETA t (k»p* Monsetrei je bil« vsa iz sebe, hi teto j« pravit t največ jen razburjenju avojenra m©4u, kaj je govorilo Ludjs. "Nemogočel" pravi oče. "Na tak način je govorila o nečem Župniku t" "Beeedo se beeedo." "To je vendar grozno. Popolnoma je izgubljena!" "Kaj, U misliš, da je res izgubljen«f" "Seveda je." "Vidi*, sedsj prsviš tadi sam, jaz «em p« takoj vedela, da ss js nekaj pripetilo, zedaj ee pa ne upa k »povedi." "Imaft las mogoče prav," prsvl Moneetrel po kratkem premisleku, "ta vrag je res vse«s sposobna" Ker je bil torej tudi nje mož Istih misH, se js zdelo gospsj Monestreiovi najpametnejše, da gre k župniku. Povedala mu je, da se brsni njene hči Hi k spovedi, In mu pove svojo bojazen. Župnik Mingrsl, ki že ni pozsbil, ksko gs je Lucija razžalila, je potrdil meter v njenih grdih "Ce ae dekli« « ne misli spovedsti," je rekel, "js to dokaa, da ee bo jI eodnsga stoU." "Ds, prečsstiti." "Je pa samo ena stvar, katero se boje mla-i de dekliee prisnsti ..." a "Da, prečsstiti, ssmo sns." "Ker vala Mi noče prhi k meni, morate gle-dsti, ds ji Izvabite sami skrivnost, ssmo previdno morete pričeti." "To hočem, prečsatitL" Previdnost gospe Monostrelove je bils v tsm; da jo fototo dvsjsetkrst vsak dan pričele ailiti z vprašanji v Lueljo, ki so, bili tesno ob meji do-atojnosti, toda nedolžnost, ki jo govorila pri veeh J/ucIjinih odgovorih is njo, jo je eprsvlla do mol-; čanja, kajti bala ss je, da pohujžs a svojimi vpra- fanji šale "No," pravi sama eebi, "nič ni, ali pa bi mo-rala biti Šo grozno pokvarjena, da bl ae snela tako skrivati" Poskusil« j« še enkrat pregovoriti Lucijo, nsj 4 Ore k spovedi, toda šaman. "Toda a veliki noči pojdeš." » "Do takrat je še mnogo čsss.' "Le ne misli, da ti bo o veliki noči obveljalo. Oče ln jas toga ne bova trpela, le pripravi §e nato." tj O praznikih je šla pač » atoriši v cerkev, toda oetela je v klopi, ko ao lil drugI k obhajilu. Skoraj polovico Roybonenčanov je šla isti dsn k obhajilu, med njimi tudi drušlns Cbsnst-Fellbleti s lvsno ln Alfonzom. Ivana ss js sdela vsem nensvadno blede, in to je dalo povod rasnim govoricam, ko so šil ljudje od maše domu. Hoja je bila jako težavna, bSl so v vadni nevernosti, da jim izpodrsne in da padejo. Poballnom je delalo to največje veeelje, če ao ae zadeli ob kako gospo, msle dekliee, ki ao šle lopo polog mater domu, ao pa kar nalašč prevračali, potem pa ao ae škodoželjno smejali. Ans in Lucija sta šls skupaj. "Ssdaj imam pa slabe dneve doma," pravi Lucija. , "Toda oetaneš vendsr stsnovitnaf" "Da, kajti če U ne bila, bila bi popolnoma njih sušnjs." "žalostno js, ds Imsš rsvno ti tske atarlše." "Ti tudi nisi ŠU k spovedi In obhajilu, Ans. "Ns, ns drškn nič na to in Psvel todi ne msrs duhovnov." "Albert jih gotovo tudi ne moro!"] "O, Albert je šo bolj odločen, kskor Pavel; on je svobodomlslee in noče o teh atvareh nič vedeti. Če bl gs sllŠsla govoriti, bila bi tako pretrs-Ion« o njegovih besedsh, da bl niti odgovoriti ns mogla, drugega gotovo ne, da nas aamo navads drži ka veri. Ima prav, ksjti koliko ala in gorjs so prinesle rasne vere, posebno krščanstvo, nsd človeštvo." "Albert gotovo ne gre nikdsr v cerkev." "On je edini v Royboni, ki ne prestopi nikdsr rerkvenegs praga." "O, goapod Allard tudi ne gre mnogokrat." "Vendar včaal, kakor inoj oče tudi, toda Albert js ansčsj, ksdsr gre z« prepričanje." "Kedaj pride t" g "Ns Hii vest rov večer, ne pozabi, ds si drugega januar js povsbljens k nam na obed." Lucija ne uaamehue. Ne, ni bilo nevernosti, ' ds bi posabila to vabilo. IVklirl ae ločite ln Lucija zre domu. BUo js tudi te prssnlke pri njih kakor po navsdi, nikdsr ni sedel ksk prijatelj pri mlai, nikdar nI Mlo veselih goalov. Monentrelovi ni«o Imeli prijateljev, kajti nihče jih ni maral, da bl pa povabili aorodnike, a« to ao blU prrakopl. Sploh pa «o bili njih ao rod i lik l v okolici le revni, aato niao marali sa nje. Bili so vedno aami. "Ali ai opaslta, kako ranimanje vsbuja Kmin kožuh T" pravi Moneatrrl svoji ženi. "Nekdo ml jO povedal, da je davkarica uma priznala, da je Srnin lepši kakor pa njen." "Ne, tega aotovo nI rakla." ' "Pa j* vendar rekla " "Veš kaj mUlim. davkarira M lahko kupi-la ravno takega, če bi le hotela " "De, to mialim tudi jaa." •• Davkar mora biti bogatejši, kakor Cha-nat " Taki In enaki pogovori ao bili Luciji jako ao- prni, posebno aedaj, ko je mislila ns Alberta, kdaj zopet pride. Kakšen bo neldf Ali bo imel zopet tisti glaa, kakor takrat v Saint MareeUinu. Taka in enak« vprašanja ao ee ji zdeto mnogo zanimiv«ji«, kakor na Etnin ki davkaričin kožuh. O praznikih ao imeli v revnejših hiš«h bolje, kakor po navadi, akoraj povsod ae je peklo in cvrlo, aamo pri Moneetrdovih, ki eo bili preakopi, da bi si privoščili kaj drugega, ao imeli aamo govejo juho, kakor navadno ob nedeljah in še za to je mrmral Monestrel, ds se trsti denar po nepo mmmm.- • Po cesUh so razgrajali otroci bolj, kakor po navsdi, dasi je pričel zopet naleUvati sneg v debelih anežinkah. Povaod je vladalo veaelje. Zadnji teden v letu je pretekel za Lucijo jako žalostno, tudi prvi dan v letu ni bil boljši. 8ta-riši ao si mislili, ds so jsko velikodušni, ko so ji stbniH v roke bankovec za pet frankov kot novoletno darilo; pristsvila sts: "Kupi si zanj, kar ti del« vesolje." , u Lucija je vzela denar, da jih ni žalila, aH kar bi ji delalo veselje, čeden klobuk, sli ps nove čeveljčke, tega ai za ta mal denar ni mogla kupiti. In oče je vrhu tega še tako nerad izpustil densr iz rok. Kskor vedno, ksdar je bil primoren dati denar, ga je gledal ljubeznjivo, ga milo gladil ln se ločil zdihuje od njegs. > . Voščila pri Moneetrelu ao bila letoe še hladnejša, kakor pa druga leta. In Lucija, katere er- 2 si je želelo ljubezni in ljubkovanja, ai je mkli-: Kako je le mogoče, da eem taka, mogoče bi bila srečnejša, če bl bMa etarišem enaka. , Teta iz Lyona ji je poslala, kakor vzako leto, veliko škatljo bombonov, katere je pošteno de jila z Ano. Drugega darila nI mogla dati svoji prijateljici. Ana ji ni dala nič, ker bi aicer pri-morala Moneatrelove, da jI vrnejo darilo. Pa ssj tega ni bilo potreba, objele in poljubile ste se in si voščile srečno novo leto. "Sedsj mi ps poksži, ksj ai vae dobila, Anica." "PrldU" t lf Ana je peljala prijateljico v avojo sobo,4n ji pokazala darila, med mnozo koriatnimi atvarmi tudi malenkosti, ki morejo razveseliti dekliško srce. Lncijs jih je občudoval« i veseljem. CriMonovi je nieo izpraševall po njenih darilih, poznali ao Moneatrelove predobro. Lucija ni smels dolgo ostati, atariši ao hoteli iti na poeete In hči je morala ž njimi. Monestrel si je napravil aam posetnice, nspissl na trd koa papirja svoje ime in te je oddal pri župniku, kaplanu in pri baronici BenasolL Obiakall ao tudi mirovnega sodnika, zakonaka Bleplčeva, Chanat o-ve, Charanconove, CrHlonove in druge snance. Želeli so si drug drugemu vesdo novo leto hi ae ispraševali po zdravju, kakor bi se ne videli Še več mesecev. feloneatrelovi niao bili nikjer dolgo, mudilo ae jim jo domu, ds ao aprejemali potem aami oblekel Večerja je bila kakor navadno, enolična in dolgočaena. Dan je torej minil. Veeelo, toda vendar z nekim atrahom, gre Lu-< cija prihodnjega dne k Crillonovlm. Ana je imela polno dela, pripravljala je na miao in seetavila tudi red, kako bodo Bedeli. Lucija naj bl eedel« nasproti Alberta, Ana pa poletf. "Saj si ne bom upsls dvigniti oči," prsVl Lucija. "Kaj ti ne pride v glavo, svojegs starega prijatelja boš vendar lahko pogledala!" "Ni mi več aamo prijatelj." "Pa ga boš vaeono pogledala, le zanosi se na to," pravi Ana smeje. Lueijino srce je bilo hitreje. In končno je vendsr prišel trenutek! Albert je prišel? prijel jo zo roko ln jo pozdravil prisrčno. Lucija je bils vaa arečna. Bala ae je, da al ne bo upala dvigniti oči, aedaj pa ni bila nič bojaz-Ijiva, tsmveč v tsko veselem razpoloženju, da je poaegale živahno v splošni govor in presenetile v ho • svojim bistrim umom ln svežo nsrsvo. Ona ln Albsrt ata najbolj pripomogla ksplo-šni zabavi družbe, katera je bilo precej, kajti ra ssn Crillonovih prijateljev, Malanaa, Alards ln Varana je prišlo še precej drugih eorodnlkov. , Zunaj je naletoval sneg v velikih anešlnkah, mraz aa jo čutil celo v sobi, dasi je ves čas gorelo v peči. Goatje so torej morali ssči po kozarcih, ■ katera js gospod Crillon pridno polnil. " Obed je minil jako veaelo. Najpreje ae je govorilo samo o vHakdanjoatih, potem nekoliko a Hoybonelh, nazaduje ps js prišla politika ns vrsto. ' Ministrski predaednik je postsl Jules Himen, to so Imeli republikanci ss dobro snsmenja» pe-aebno navdušeni ps niso bili. "Počakati ja treba," pravi Allard. "Opazovat! moramo male uradnike," pravi Galtler. "Bomo videli, če na« nova vlada oprosti Slepiče vih tn mirovne gs sodnlks." . "Ali čs poda roko duhovnikom." . "Če hočemo »oditi po tem, ker pMe v svojih knjigah, smo v tem osiru lahko popolnoms pomirjeni " "Da, on gotovo da republiki novo obliko, oči-ati Francijo raakcijonareev in nam da reforme, radi katerih amo hotel! republiko." "Videli bodemo, kaj prične aedaj aarisl Mac Mahon! "Stori lahko kar hoče. Francija je proti njo-mu, In ŠO koče dokaz . . "Upajmo, da as pasUdU Jules Simon vaeh aredatev, ds ns pride sopet do kakega 94. maja. Tako js šla govorica dalja, ko ss oglasi ion-akl glas: "Ns. Is kako so moški a avo- jo poIKSte." "Te oo ml adl ravne nasprotno," odvrne L* rije. "jaa ljubim politiko." (DattsOMLl Kraljica Dagmar. tretji del. DOMOVINI. (Nadaljevanja.) Za kake pol ure ae je vrnil tudi JHfenee s svoje ježe po obrežju, in v dvorani bukovskegs staroste je sedelo okoli mize kakih deset ruš, ki so bile vse kakor združene z najtesnejšo vezjo krvnega sorodstva, ki so vse v resnični Iju-bežni, nenavadni odkritoarčnoati in v prijateljatvu, ki ne traja aamo od danea do jutri, gorele druga ss dzngo. Jitruška ae je amehljsjs v naj blaženejši zadovoljnoati, soprog ni spustil ž nje poglede niti za trenotek, njegova roka je bila v njeni, starosta Ljudevit je bil tudi zadovoljen v najvišji meri, In njegova soprogs Živens ni vedele, katerega naj preje pogleda, ali hčer aH zeta; tudi gospa Adleta e bila, kakor da je pod tukaj-injlm krovom pomiadena, njeno čelo je bilo jaano, brez vsakega oblačka, tudi glss ji je postal zvočnejši in oko prosto megli, le Dragnška je bila, kakor bl se zdaj in sdsj zamislila, in tako ae je zgodilo vaelej, kadar ao ae njene oči srečale s Sobčhndoviml . . . ■ "Toliko dešel si prehodil, toliki gradov obiskal, toliko pesnij spel, torej nam pripoveduj o svojih dogodkih, tu imaš hvaležne poslušalce . . . Temno postaja, napravimo ogenj na ognjišču . . . Mogoče oo nikdar več ne enidemo tako!" "Da težko kdaj, visoka gospa/ je pritrdil etarosta Ljudevit. "Tako imenitni gostje — iz češke dežele!" je pristavila njegova soproga ŽivOna. "V naši domovini so taki večer-ni tronotld najprijetnejši čast Do danes so jih rad spominjam in pozabljam pri tam na marsikatero težavfe aeflanjih dni, se je oglasil oče Dobrogost . ... Minulo je nekaj trenotkov, in plapolajoč ogenj na ognjišču je obsvetll celo sobo s čarobnim svitom. Oknice so bilo zaprte; zunaj je vlaSala tišina . . . Ls zdaj in zdaj je aabučal veter ter sstulil v dimniku, in sopet je bilo vss tiho. Zdelo se jo, ds dela tako le zato, da U ne pozabil praetarih nape-vov. -"Sebehrd, bomo ti silno hva-ležnl!" "Kakor izvollž ukazati, zvitla kneginja!" Černlnovec je govoril o pritajenim glaaom. Dragtiška je sedela nekoliko v senci; tndi ona je hotela'prositi Sobehrda, toda na nikak način ni mogla najti pripravnih beeed. "Sem aicer še mald, malo isku-šen; toda če me blagovolite poslušati, bom sa nekaj časa pripovedovalec . . i" In Sobehrd je sačsl ... V pri čstku so mu jo aicer glas nekoliko treeel, manjkalo mu je tudi izrazov, toda polagoma ss je vživel v pripovedovanje, ln potem ni nihče niti dihal. T ' "Ti kraljevski hčsri na celem svetn al bilo enake. Če bi rekel, da oo bili njeni laaje zlate ni^ke, da oo bile njene oči dva studenca s kristalno čisto vodo, v kateri ja človek lahko videl, karkoli je ho lol, da oo bili sveti na njenih li rik vtrganl v raju, kjer bo je rde Č|1 prvi rožni grm na svetu, da je sam . . ., bi povedal malo, sslo »lo . . . In prihajalo je leninov, da jih niao niti utegnili pozdravljati. In voak teh ženinov je Imel na glavi vaš kron, toda kraljevska Ml jo Mla aa prsni njim mrsls kakor 1sd, kakor najostrajši veter, ki mu je ob ve val obraz, ko eem rtoril prvi korak v tukajšnji delali . . . Kraljevi hčeri je s leti kraaota šo rastla. Ljudje še nieo hoteli niti verjeti, da je človeške-ga roda. Pripovrdovali ao ai, da js ta kraljice vil, ki jo hotela pogledati and ljudstvo In gs spo-niti, da M oo mogls odločiti, čs bl as bila boljše, da prsasae avo-ja kraljeeteo Is sslenlh hrastovih logov pod Šfrno nebo med vasi in mosta, sied gradova In trdnjave . . . la nekoč ata prišla dva še-alaa . • . Eden js bil sin morskega kralje — edini sla ... . Pet morij, katerih vaako ja bilo večje kakor naša asmlja, se js pokorilo •sda« stsregs kralja, valovi aa Mil njegovi posli la so kot bi mig-nO a ešoeem tosnašsll kraljsvske ikoi drlsvs .... In dragi nI Ime! ničesar drusegs kakor aa ustni- cah zlato, v srcu zlato in v duši zlato . . ."' "Imel je dovolj ... bil je ne -ismerno bogat •» Nihče se ni zmenil, b čegavih ustnic je prišla to opazk«. "Toda ono zlato je bilo druge vrste kakor to, iz katerega delajo zapestnice in naramke in vea ostali nakit. . . Tega zlato ni vsa kdo videl, hi njegove vrednosti Li znal ceniti nihče; aamo kraljeva hči je razumela, kakšnega pomena je zlato v duši, zlato v srcu in zlato na ustnicah. . . Tod« ženin, katerega oče je vladal peterim morjem, je bil na kraljevem dvoru neiznierno bolj dobrodošel. Vsi ao mu atregli, neveatin oče ga je obsipal a avojo naklonjeno J atjo, vae bi mu bil obljubil, dal bi inu bil celo avoje izveličanje; kako bi mu bil torej odrekel hčeri no roko. . . In za drugega, z zlatom na ustnicah, v arcu in v duši, se je komaj zmenil. . . Da bi ae ga znebil, ga je poalal kot poalanca v kraje, kjer vse mrgoli kač, od I katerih dihanja je na več milj okrog vbc otrovano. . . V teh krajih je gora, in na tej gori izvira studenec, o katerem pravijo, da oni, ki se iz njega napije ali okuai njegovo vodo, nikdar ne u mrje. . . Ne-tevilno ljudij ae je še napotilo na mejo te dežele, in bele, nepokopane kosti pričajo do danee, da je bilo zaman njihovo delo ln brez uspeha vsak njihov kqrak. . . Rekel mu je, Če prinese čudovito v0d6, proti kateri ničesar ne opravi niti smrt, da se potem lahko oglasi za hčerino roko. Ženin z zlatom na uatnicaji, v ar cu in v duši se je rea odpravil na I pot. In ko je njegov konj zapu tičal kraljevaki grad, je žaloetno zarezgetol. Dvorjani so se mladeniču posmehovali, češ, kako se je I vendar drznil ztopiti pred kralja; biti odposlan v kačjo deželo, to )e bila po njihovih besedah še najmanjša kazen; za predrzneža bi si bilo treba izmisliti kaj dru gega. . In le kraljeva hči, valed solza po mladem akoro oalepela; toda že takrat so rekli, da nobena reč ne uaahne hitrejše kakor ženake solze in da se nobena reč ne izpreminja hitreje kakor žen sko obličje. . . "Motiž ae, gospod. . . Jaz po tvojih hčerah plakam še danes, in solze po njih mi nc usahnejo, dokler bom živela," se je naenkrat oglasila Živena, in res se je zdelo, kakor da so ji skalilanlH čudne megle. "Pripovedujem le bajko, časti to gošpa, nič drugega kakor baj ko, kateri podobnih ste gotovo slišali še na etotine. . . Ženin z zlatom na ustnicah, v srcu in v duši je izginil iz očij in izginil Is opomina. Živa duša v kraljevskem grsdu ae ni spomnila nanj. . . Moral je poginiti; kdor ai je kdsj upsl v one kraje, ae ni vrnil nikdsr več. In če bi ee mu bilo tudi posrečilo priti do stu denes, ki kljubuje Moranini moči, bl gotovo ne bil prišel nazaj do meje. . . Kraljeva hči se je o-možila, postala je soproga kraljeviča, kateroga oče je vladal pe terim morjem. In mladi mož je ootoval v bajevne kraje po vodo življenja dalje in dalje. . . Mesec je potekel zs mesecem, že ae je leto z letom poljubljubilo ns lica, že je drugo stisnilo roko tretjemu, da BO pokaltf koati, in ko je kraljeatvo, kjer je bila rojena nevesto, zazenelo v četrti vesni, ko so nad gradovi in kočsmi če t rtič zapeli i^cr^nc* je pred bra no kraljevskega jtradu zsrezgetal konj, najprej lahko in potem kar najglaanejše ja mogel, vdaril s kopiti ob tla in poakočil. . "Kaj hočeš in od kod prihajaš f" je vprašal gradnik jezdeca ne baš prijazno, in ni mu bilo niti do tega, da bi odprl brano. "Ali je kraljeva hči še neomodeževanaf" je vprašal apodaj jezdec. "Kaj te to briga! — Če nimaš tu početi nič drugega kakor izvedeti odgovor na avoje vprašanje, ni prag naprej in vaako dete ti odgovori. . . "811ŠIŠ, ali je kralje: va hči neomadeševanaf Ne vprašam brez vzroka ln todi ns jez dim tja v veter!" In nato je jezice odrgnil s ene rame plašč. In ! videti jo bilo, kakor da je okoli njegovih prsij ovitih . mfrmjj ll.sč, glava poleg glave, ena stra-Išnsjšs od drage. . . "Vodo šiv-1 jen je prfeašam . ." - "Vodo življsnja prinašaš!" - "Z gora v kačji delsll. . .t" — "Prepo-sao prinašaš!" - "Z gora v kač-jI delali . .fM - "Prepozne pri hajai, gospod, kraljevs hči je a-moAeni le četrta leto Hi leži to trenotek aa amrtni postsl jI." — I (Dalja prihodnjič ) P0HE8REGEM BEG Chieago, Dl. t- Willard (W man, ki je prisnsl, ds je ubii Ji vili Traviss, in John Mc^uaii^ aedi s njim v eni celici m ££ da pride pred porotnike radi nega ropa, eto poakusila pobemki iz okrajne ječe. , Thomaa Farrel, napadeni it ni nik, je peljal dvojico v celi* M končanem sprehodu na dvor^C Ko je dvojica vstopila v celit« * Cshpman udaril dvakrat rtraku! ja a koaom Železa po glavi. Km je privabi! druge stražarje na li« meata, ki so kmaiu razoboroig Chapmana. ^ j ^v Jetničar Joseph T. Davie« je«* redil preiakavo v celici in naša « v nji vrvi, apletene iz ruh, ki m bi Chapraanu in Mbile pravočasno j V januarju so spustili v mol 16, v februarju pa 15 lsdij. obeh mesecih je bilo dov * 26 ladij. ZVEZKI AORirr JI rt^0 GHICAOU SOVRA0O LASTNINO. Ohioago, Dl. — Kljub ve^aai nemu delu so v WsshingtdBaP pričani in imajo tudi aiajOT formacije, da še niso odknli sovražnih lastnikov. ■ Zvezni uradniki so zdaj v 0 cagu, da preiščejo, kdo je velikih korporacij, ki tovarne, elektrarne hi po®rt< ALIGATOR POBILI« iTVO V STRAHU Pomrhlsepale, iT.-" ®aj noMV^všel velik M«"** žje so ae oborožili s koli, ds ubijejo neverno dv«wj Žene v okolici zaprta, ker se boje, ds ^ gator v nepričakovane t*«* MEČLOVEiK^MAČSlA IfT-ltoi nto weipen s» aretirali svojo 14-letno pesterka ^ r tople z šeleanim drogo" Sodišče je poslalo INrtrt*' čeho v norišnico. ^ k si, da je nemogoče zdravi psmetl, ki pr^f* železnim drog|M okrajih ttvgf® TEUEASEOEL MOKO vllski upravitelj Wyk*J[ vreče po 48 tumtoi Eew Tork, V nto Weipert