Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu
ulica del Fabbri, št. 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
ZARJA
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje‘ je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
V	V
Združena Slovenija.
„Unionova,“ dvorana v Ljubljani je videla že mnogo zborovanj, toda tako imenitnega in impozantnega, kakor pretečeno nedeljo, gotovo ne. Tudi pisec teh vrstic je bil že na mar-sikakem shodu, toda shoda, ki bi začrtal v človeška srca tako globoke utise, da jih ni možno pozabiti, tudi če bi živeli še sto let, takega shoda še ni doživel.
To je bil za Slovence v resnici zgodovinsko važen dan. Na obrazih udeležencev si lahko bral, da se danes dogaja nekaj nenavadnega, izvan-rednega. Ti občutki se ne dajo opisati ; gromovito navdušenje, ki je vladalo ves čas zborovanja, je moglo le deloma tolmačiti te notranje pojave. Zdelo se je nam udeležencem tega zborovanja, kakor da sprejemamo nase neko odgovornost, odgovornost za prihodujost naroda.
Tudi iz našega Trsta, njegove okolice in slovenskega dela Istre nas je bilo precej na usta- j novnem zborovanju vseslovenske ljudske stranke. Zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani pred tremi leti so se udeležili iz naših krajev samo duhovniki. V nedeljo pa nas je bilo v Ljubljani že 12 — torej cel tucat, (gospodje pri ..Narodnem delavcu“ !) med temi pa samo trije duhovniki, vsi ostali laiki. To je že lepo znamenje. Dasi smo mladi in dasi je naša politična organizacija še v povojih, vendar nismo majhni, ker z a nami stoji najmogočnejša politična organizacija, ki dviga danes svojo z m a g o n o s n o zastavo že po vseh slovenskih pokrajinah. Pa tudi brezpomembni nismo več, četudi vtikajo nekateri kratkovidneži svoje glave v pesek, brezpomembni pa zato nismo, ker za nami in z nami stoje skoro vsi slovenski poslanci, ker z nami je vsa Slovenija !
*
* *
Ko smo prišli Tržačani ob pol dvanajsti uri v „Unionovo“, z zastavami, grbi in zelenjem okrašeno dvorano, je bila ta že napolnjena. Na odru so bili zbrani vsi slovenski katoliški deželni in državni poslanci, zastopniki kranjskih in izvenkranjskih političnih organizacij, odposlanec češke kmečke stranke, državni poslanec V. Kotlar, Stjepan Radič kot zastopnik hrvaške kmečke stranke. Ko nastopi dr. Šušteršič in otvori shod, zadoni himna „liepa naša domovina“. Zborovavci napravijo dr. Šušteršiču navdušeno ovacijo. Nato začne dr. Šušteršič pozdravljati navzoče. Tržačane in Istrane je pozdravil z nastopnimi velepomembnimi besedami : „Pozdravljam zastopnike Trsta in Istre ( Živahno ploskanje — Živio-klici.) Malo vas je še danes, a ljudska misel se tudi ob tistih mejah, ki ločijo vas od nas, ne bo ustavila. (Klici : Tako je !) Tudi Trst in Istra bosta videla nad seboj zasijati novo zoro in jadransko morje bo morje našega naroda ! (Nepopisen aplavz.)
Pričakoval se je na to zborovanje tudi ugleden poljski poslanec Jan Stapinski, načelnik poljske ljudske stranke. Toda po nujnih opravilih v deželnem zboru gališkem zadržan je
poslal na naše zborovanje važno brzojavko v kateri naj svetejše zagotavlja, Slovence, da, njegova stranka ne odneha, prej, dokler ne bo ves parlamentarni poljski klub opustil sedanje trenotne oportunitete.
Za častna predsednika, se izvolita pc&lamca V. Kotla,r in Stjepan Ra,dič. Predsednik zborovanju je bil g. dr. Brejc iz Celovca, zastopniki posameznih slovenskih dežel pa Grafenauer. dr. Korošec. Berbuč, Ukmar in Zur c ; zapisnika,! pa, dr. Rožič.
Po predsednikovem nagovoru^ s katerim je opozoril na, važnost časa, y kaitugnNUoru-jemo, je dal dr. Brejc besed<yypflahou„'KWfci'u. Ni mogoče popisati navdušenosti ljudstva pr tudi impozantnosti trenutka,, ko je začel govorit i med pevanjem češke pesmi : „Kje dom je moj Г odposlanec češke kmečke stranke, ki je govoril v gladkem slovenskem jeziku. In kako bi tudi ne zbudile navdušenja besede, ki jih je izrekel Kotle,r ? Skupna, zgodovina na„s Čelu; in vas Slovence za vedno veže, prijatelji smo in si bomo ostali. Mi si bodo stali neomajno drug drugemu na strani, naj bo to gospodi na. Dunaju prav ali ne. Mi Čehi čutimo, da so nam Slovenci in da nam bodo najsigurnejši sobo-rilcl, vaša zmaga, naša zmaga, vaša izguba., naša izguba.
Hrvat Stjepan Radič je tako lepo rekel v svojem govoru : Veliki narodi se naslanjajo na svojo moč, a vi Slovenci črpate sile iz tiste lučice, ki gori pred oltarjem. Radič je posebno hvalil slov. ljudsko stranko radi tega, ker je ena bila prva na slovanskem jugu, ki je postavila kmeta na tron in ga napravila za naj, važnejšega činitelja v politiki.
Potem ko so med velikim navdušenjem množice še govorili Grafenauer, Dr. Korošec in Berbuč, je utemeljeval Dr. Krek predlog, da st; osnuje vselovenska ljudska stranka. Za ustanovitev je navajal dr. Krek sledeče razloge : „Ločitve ne, zdaj združenja so časi. Ker so si; naše čete že vsaka v boju izkazale in ker ima vsaka za seboj veliko zmagoslavnih dni, je tu drugi razlog, da se ustanovi vseslov. ljud. stranka. Tretji razlog pa se glasi : V naši zemlji je še vedno prostora dovolj za grobove za naše sovražnike“.— Zlasti te zadnje besede dr. Kreka so izzvale беГvikar navdušenja.
Najslovesnejši trenotek vsega zborovanja je pa sedaj sledil. Ko je predsednik dr. Brejc dal na glasovanje dr. Krekov predlog, da se osnuje vseslov. ljudska sti'anka, je prevzelo vse navzoče za trenotek neko čustvo, ki se ga ne da popisati , za trenutek je zavladala grobna tišina, — zdelo se nam je kakor da nam je priseči, nato je vdarilo navdušenje s toliko večjo močjo na dan. Vse je vstalo, vsklikalo in jokalo. Res nepopisljiv, pa tudi nepozaben trenotek. „Presvečan je ta trenotek — pravi nato predsednik, — da bi še dalje sklepali. Nesimo, kar smo danes velikega sklenili seboj v svojem srcu vsak na svoj dom in razidimo se s trdnim sklepom, da bomo delali dalje zjedinjeni v eno samo armado.“—Zborovavci so še izrekli svojim poslancem zaupnico in z živio — klici na naše voditelje so se počasi razšli.
Živela združena Slovenija!
jVloč teme
Hrup, ki so ga, dvignili framazoni vsega sveta radi usmrtitve španskega revolucionare?, Ferrera, se je že precej polegel, tako da danes ložje zberemo vse te dogodke.
Po mestih Italije je rogovilila druhal, pri nas v Trstu so demonstrirali revolucionarei in socialisti, v glavnem francoskem mestu Parizu so pokali samokresi roparskih brezbožnežev in svobodomiselno Časopisje vsegp, sveta, je začelo pihati jeze, sovraštva, hujskanja in pretenja. Kaj se je vendar moralo zgoditi, bi se človek vprašal.
V španski trdnjavi Montjujch je bil dne 13. t. m. v smrt obsojeni poglavar španskih revolucionarcev in anarhistov Francisco Ferrer ustreljen. Zgodilo se mu je, kakor že marsikateremu revolucionaren pred njim in kakor se bo lahko še marsikateremu za njim zgodilo.
Kdo je bil Ferrer \
Francisco Ferrer se je porodil v Barceloni na Špamskem 1857 leta. Bil je torej sedaj 52 let star. Poročevalec velikega nemškega lista „Beri. Lokalanzeiger“, ki biva v glavnem španskem mestu Madrid in je Ferrerja osebno poznal pravi o njem, da je napravil na poštenega moža utis človeka, ki nima mirne vesti. Bil je Ferrer sin ubožne katoliške družine. V rani mladosti je bil dober fantiček in je celo pri sv. maši stregel. Dečko je imel veselje do učenja, pa domača revščina mu tega ni dopuščala. Pozneje ,je prišel Ferrer v službo k železnici. Tu se je pokvaril s čitanjem revolucionarnih in brezbožnih spisov, ki so ga tako okužili, da je kmalu postal strasten nasprotnik vsega obstoječega družabnega reda in katoliške cerkve. Ni se več čutil varnega na Španskem in je zato zbežal v Pariz, kjer je živel nekaj let brez posebne službe. Po svoji lepi ženi se je seznanil in sprijaznil z velikim revölucionarcem Ruiz Zorilla, ki je na svojem učencu izpopolnil, kar je še manjkalo do popolnega brezbožneža. V Parizu je bil Ferrer nekaj časa tudi gostilničar, toda na Zorillov nasvet je popustil ta poklic in postal učitelj španskega jezika. Služba takega privatnega učitelja m kaj posebnega; a Ferrer "je imel v tem svojem novem poklicu izredno srečo. Sezna-nil.se je bil z neko bogato gospo, ki se je zaljubila v njegove prekucuške misli in mu je v testamentu zapustila ogromno premoženje. Tako je postal Ferrer kar črez noč velik bogatin — milijonar in — kar je posebno zanimivo — inteligenten človek in mislec, dasi ni imel skoro nobenih šol! Od tedaj je posvetil vse svoje premoženje, svoje moči in svoje delovanje razširjanju svojih pogubonosnih naukov. Ustanavljal je zasebne brezbožne šole, kjer so njegovi učenci in somišljeniki zastrupljali mladino, ji trgali vero iz srca, zasmehovali javni red in gazili domovinsko čustvo. Ferrer je bil anarhist, to je sovražnik vsake oblasti, oznanovavec najdivjejše svobode, kakoršno je tudi slavil na lanskem svobodomiselnem shodu v Pragi, kjer so ga poslušali tudi naši slovenski svobodomiselci
iz učiteljskih in dijaških krogov. Za svoje brezverske šole je Ferrer sam pisal knjige. Iz teh knjig je Ferrerov duli najbolj razviden. Tu najdemo med drugim tudi odstavek : ..Vseh socialnih neprilik, zlasti pa neenake razdelitve imetka, vsled katere je stotisoče ljudi obsojenih k bedi in lakoti, delu in zaničevanju, je kriva edino le vera v Boga in njegove posredovavce : Kristusa, cerkev, duhovnike. Duhovniki so nevarnejši ko divje zveri, ker ljudi od prve mladosti na duši zastrupljajo, da morejo potem do smrti nad njimi gospodovati. Vladarji, ki vzdržujejo armade, so krvniki človeškega rodu." — Ferrer je bil član družbe največjih sovražnikov božjih, družbe framozonov. To je stalo črno na belem v uradnem glasilu francoske prostozidarske lože z dne 7. oktobra, kjer se poživljajo „bratje“, da se gotovo udeleže posvetovanja glede „brata Ferrera“.
Barcelonske grozovitosti.
Zadnje dni letošnjega julija je nudilo veliko špansko mesto Barcelona vsemu omikanemu svetu grozen prizor. Oblasti so bile brez moči, po ulicah pa se je \ralila razdivjana masa. Ko je prišla mimo cerkve ali samostana, se je zakadila vanj: kakor poguben val v slabotno zidovje. Vrata vlomijo, in razdivjane roke zgrabijo med preklinjanjem križe in podobe, kelihe in Najsvetejše, oltarne prte in mašne obleke — kletev in rop gospodarita po prostorih, koder so se dvigale molitve. In ko je vse razbito, pa se dvigne plamen, ogenj šviga iz razvalin in v par urah štrle v zrak sami goli zidovi. — Še bolj grozno pa besni druhal po samostanih. Tu pade redovnica zabodena, tam oneščaščajo pobalini slabotno devico. Pa še mrličev ne puste pri miru : Odpro grobove in iz trohnelih krst pomečejo kosti, da jih zdrobe in pohodijo. In zopet se dvigne rudeči, plamen, dragocene knjižnice so kmalu prah in pepel, celi deli mesta postajajo sama ruševina. Pa, to razdevanje se ne da kmalu ustaviti : bombe začno svoje uničevalno delo. Ljudje so postali zverine, ne morejo se več ze.vesti svojega človeškega dostojanstva. Mada pokliče na pomoč oboroženo moč svojega vojaštva, a bajoneti in puške niso vstanu ohladiti te razgrete Crvi. Treba, da nastopi na ulicah topništvo in s topovi pomete revolucio-narce raz ulice. — Tako se je godilo koncem julija letošnjega leta v Barceloni, temu gnezdu anarhistov in socialistov. Glavne rogovileže so polovili in sodi jih vojaška sodnija kakor puntarje v obsednem stanju. Nekaterim je pripravljen svinec, drugim ječa.
Krivda Ferrerova.
\ se liberalno in framazonsko časopisje celega sveta laže vsevprek, samo da bi opravičilo svojega „brata“ Ferrera kot misleca, ki ni z barcelonskimi izgredi v nobeni zvezi. Temu ni tako. Francisco Ferrer ni bil le duševni oče vsega tega zla in gorja, temveč bil je tudi vidni in pripoznani poglaVar španskih anarhističnih in revolucionarnih organizacij, ki so porabile stisko svoje domovine, da uresničijo svoje črne naklepe. Ko je izbruhnila revolucija v Barceloni in okolici, se je Ferrer previdno umaknil v skrivno zavetje, od koder je lahko
‘LISTEK
Vojni zakoni in zakoni srca.
(Povest. Iz hrvaščine prevel Starogorski.)
4. Še 24 ur.
častniki ostanejo v kratkem pomenku. Sklenili so, da pošljejo polkovniku odposlanstvo, da ga pregovori, naj ne skliče vojnega sodišča. Izbrali so dva častnika, da mu poneseta to prošnjo. Takoj se podasta ta dva k poveljniku in mu izrečeta v imenu vseh to prošnjo. Pred oči sta mu postavila duševno borbo in ono ne-uniljivo silo srca, v kateri je nesrečnik prelomil svojo dolžnost. Mirno je poslušal polkovnik.
„Nisem ga sodil jaz, sodil ga je vojni zakon. Zakon govori tako jasno, tako točno, da se ne more nič ublažiti. Vi ste se trudili zastonj, gospoda moja/1
Na te besede je pozabil major v jezi na vojaške postave in vzklikne :
„Gospod polkovnik ! Pomislite, da bo tudi vam enkrat bila zadnja ura, ko pridete pred večnega Sodnika. Gorje, trikrat-gorje vam, ako se po nedolžnem prelije kri, in to kri vašega jedinega sina ! Gospod polkovnik, tedaj se bote zastonj zgovarjali na vojne zakone ; nič vam ne bodo koristili. Zaklinjamo vas pri odrešenju vaše duše, premislite si, ne ubijte tako naglo svoje dete — dovolite da se sodišče zbere še le za 24 ur !“
Polkovnik ne odvrne ničesar. Samo njegova glava, katero je podpiral z levo roko, se je še bolj sklonila.
„Gospod polkovnik !“ pristavi za hip pod- I
polkovnik. „Razbojniku se dopuščajo dnevi, tedni, da obračuni s svojim življenjem, a vi svoje lastne krvi ne smatrate tega vredne ?“ „Dobro“, reče naposled starec z molklim glasom „Dopuščam, da se predlog za sklicanje vojnega sodišča prestavi za 24 ur. Ali to je vse — vse, kar morem in hočem dopustiti. A sedaj me pustite samega, gospoda !“
„Srečni , da so vsaj to izposlovali odločijo se častniki, da ta čas porabijo v to, da izberejo izmed sebe štiri člane, ki bi se naj takoj napotili v glavni tabor feldniaršala Badeckega in od njega sprosili pomiloščenje svojega nesrečnega tovariša.
5. Oče Radecki.
Ko so poslanci po dolgi vožnji in po dolgih urah stopili v stan vrhovnega vojskovodje, je ura odbila ravno dve po polnoči. S težkim srcem so se odločili, da ga zbudijo, dasi je bil komaj pred jedno uro legel k počitku.
Vstopivši pred feldmaršala Badeckega, ga najprej zaprosijo oproščenja, da ga dramijo. Oče Badecki se jim pa prijazno nasmehne in reče: „Uverjen sem, da je to, kar vas je sem dovedlo, zelo važno in se ne da počakati. Kaj je takega Г
„Ako vaša presvitlost najpozneje za jedno uro ne pošlje tekalca s pomilostitvijo, bo naš dragi tovariš, stotnik grof Gostovinski, ustreljen.
„Kdo ?.... Stotnik Gostovinski ?.... Pred
par urami sem bil obveščen o nekem Gostovin-skem, da je on s svojim izvrstnim navalom odločil bitko. Ta menda ni dotični ?“
„Na službo vaši milosti, to je tisti“.
„A, kdo ga je obsodil na smrt ?“
„Polkovnik, grof Gostovinski hoče, da se
postavi pred vojno sodišče, da ga ono obsodi v smrt.“
„Polkovnik Gostovinski ? -— Ali je oni stotnik menda njegov sorodnik ?“
„Njegov jedini sin, presvitlost!“
„Kako naj to razumen ? — Zakaj ? —-Rešite mi to uganko !“
Vodja poslanstva mu razjasni vse ter konča svoje pripovedovanje s prošnjo v imenu vsega častništva istega polka, ki jih je poslalo, flaj se v tem neobičnem slučaju ravna z milostjo zoper njega, ki je to zaslužil.
Oče Badecki je zelo pozorno poslušal to pripovedovanje. Vodja poslanstva je zapazil, da je lice feldmaršalovo postajalo vedno mrač-nejše in mrko. Naposled reče :
„To je tako težek slučaj in neobieen, da ga še nisem doživel. Hočem, da se pravično sodi in ravna in zato se takoj napotim na lice mesta. Tam hočem vse natanko poizvedeti. Če se bo vaš tovariš rešil, me bo zelo veselilo. A dotlej z Bogom, gospoda !“'
Iskreno se zahvalivši in nekoliko pomirjeni se vrnejo častniki k polku.
jč I	[6. Zopet oče in sin.
Nepričakovan prihod feldmaršala je vzbudil veliko iznenađenje pri polku.
Po kratkem počitku da pozvati polkovnika Gostovinskega, da ga natančneje obvesti o stvari. Njiju razgovor je trajal dolgo in ko se je končal, je pozval Badecki k sebi še nekatere častnike. Zaslišal jih je o prestopku tovariša, o njegovem obnašanju za časa poslednjega boja in druge poedinosti.
Na povelje feldmaršala pokliče polkovnik skupaj vse častnike polka in da privesti iz ječe
obsojenca. Ko so bili vsi zbrani, pretrga vojskovodja svečano tišino, ki je vladala in začne z blagim glasom :
„Stotnik Gostovinski naj stopi naprej !“
Zmučen od duševnih in telesnih muk, a še vedno odločen in ponosen je stal ubogi častnik in mirno prenašal pogled vrhovnega vojskovodje. Oče Radecki spregovori resno :
„Stotnik Gostovinski ! Vi ste storili zločin, ki se kaznuje, kakor veste, s smrtjo. — Častne zasluge vaše obitelji, jednoglasno, ugodno pričanje vaših tovarišev za vas, vaše značajno življenje in da ste v zadnjem boju odločili bitko, vse to mi je priča, da vaš težek prestopek ni zakrivila sramotna bojazljivost, podla nezvestoba ali izdaja. Zato rečem, da ne bom delal v duhu zakona in nebom skliceval vojnega sodišča. Postavim vas zopet na čelo Vaše stotnije. — A vi, gospod polkovnik, sijajni uzor zvestega častnika, ki se od pravičnosti ne da z ničem odvrniti! Prosim vas, da sina, ki se je v času slabosti pregrešil in katerega ste hoteli žrtvovati vojaški dolžnosti, sprejmete zopet iz mojih rok na svoje očetovsko srce....“
Ko je plemeniti vojskovodja končal, je prijel roko pomiloščenega častnika in ga povedel k njegovemu očetu. Tako težko skušana oče in sin sta si padla v naročje in ko se je njuno ihtenje zaslišalo tedaj so se zaiskrile solze v očeh gledalcev tega nepozabnega prizora. Za hip so stali vsi nemi, a nato se je iz njihovih prsi izvil silni, oduševljeni „hura“, ki se tako rad izvija iz vojaških prsi ob času velikega in veselega oduševljenja.
Tako so zakoni, ki so vsajeni v človeškem srcu, zakoni ljubavi, prevladali grozo vojnih postav.	(Konec.) jg
Dolj brez skrbi gledal, kako se bo stvar iztekla.
Iz tega bega k o v a j o sedaj f rali a z o n s k i listi neko Ferrerovo ,n e d o 1 ž n o s t“. Barcelonske zverine so de-.ale tako, kakor jih je bil izučil njih voditelj | n učitelj Ferrer. Ta je znal za vse prav dobro j in izdelal natančen načrt. Ferrer je moral dobro inati za bodoče dogodke, ker je glavarja pozval, naj porabi priliko, vrže kraljestvo in okliče republiko. Španski dopisnik liberalnega lista „Neue Züricher Zeitung“ je pisal pred razpravo : ..Z veliko razburjenostjo se pričakuje razprava proti anarhistu Ferreru, ki ga vsi drže za duševnega začetnika in pravega voditelja ustaje v Barceloni, s M a t e r i j a 1, ki je d o z d a j zbran proti njemu, je naravnost ogromen. Tukaj se ljudje čudijo temu da ima Ferrer še prijateljev v ostalem svetu, ki se na vse načine zanj brigajo in celo žugajo za slučaj, če bo obsojen.“
— Ako je bilo strogo kaznovanih toliko drugih krivcev, ki jih je on Ferrer zapeljal k zločinom, naj bi ravno on ostal nekaznovan in bil spuščen na svobodo, da bi zamogel nadaljevati svoje peklensko delo ? — Ne to bi ne bilo pravično, ker mojster je več kriv, kakor učenec in bi pač bila velika slabost in krivica vojaške sodnije, če bi ji bil ušel povzročitelj barcelonskih nemirov, kakor je bil ušel pred leti, ko je nasnoval napad z bombami na španskega kralja Alfonza na dan njegove poroke.
Fra nazoni po koncu.
Ko je začela sodnijska razprava proti Ferrerrju, so se takoj oglasili revolucionarci in anarhisti s pouličnimi demonstracijami. Ti revolucionarci so največ krivi, da je bil Ferrer res ustreljen in ni bil pomiloščen. Vsaka vlada bi bila morala v takem slučaju ravnati prav tako, kakor je ravnala španska vlada :	pokazati
mora, da se pouličnih demonstracij ne boji in da si ne da od take druhali prav nič zapovedati. Zato ni ministrstvo kralja. Alfonza niti prosilo za pomiloščenje, ker bi si bila s tem vlada izpodkopala vsak ugled. Sicer so pa framazoni vse to dobro znali, da s tem pospešijo smrtno obsodbo, pa prav to so tudi hoteli doseči, da bodo imeli potem povod napadati cerkev in proglašati F e r r e r j a kot mučenika in žrtev ..klerikalce v“. — Ko je bil Ferrer — kakor so si želeli — konečno ustreljen, se je vzdignila vsa moč teme od velikih framazonskih listov na Francoskem, v Italiji, na Angleškem pa notri do framazonskih čivkarjev krog „Slov. naroda“ in nesramne tržaške^ „Edinosti". \ si skupaj so dvignili glas: „ črna, klerikalna Španska je morala ostati zaprta novemu veku, a ko se je našel človek, ki je hotel spregovoriti narodu, so ga jednostavno ubili, -umorili. In s tem je Španija zadobila mučenika! To najnoveje ime bo prapor, ki dovede tudi krasno Španjolsko do svobode. Francisco Ferrer je bil v Španiji"Üpostbl svobodnega duha proti mračnjaštvu (čitaj : katoliški cerkvi !) Bogat, ^snoval je šole za narod, pisal je in širil knjigo, luč, prosveto. Ta zločin se je moralo kaznovati v deželi, kjer ni mesta za pouk ljudstva. Niso ga našli z bombo v rokah, ker Ferrer — dasi anarhist — se ni nikdar oddaljil od pe esa. Ali dovolj je bilo, da Ferrer misli kakor anarnist, da z dovoljenimi sredstvi propagira svoje ideje. Zaprli so ga in v zasmeh civilaciji ustrelili kakor psa. čustvo pravičnosti se vspenja proti taki „justici", naša vzgoja, naši nazori in naše prepričanje so užaljeni in pridružujemo se vsemu civiliziranemu in humannnnm svetu s protestom : dovolj je krvi...... Večino bogatstva
dežele poseduje duhovščina, Španija, ki ima ogromna bogastva, je uboga, klerikalni režim je režim uničevanja naroda.“ Tako je pisala tržaška „Edinost“ minoli petek in soboto.
Nič jim ni za pravičnost!
Framazonsko časopisje , kamor spada pri nas ..Edinost“, skuša na vse načine opravičiti svoj nastop za Ferrer j a kot čut pravičnosti in sočutja za človeka, ki je nedolžno preganjan in usmrčen zato ker je z dovoljenimi sredstvi širil svoje misli, če tudi anarhistične. „Edinost“, ki je list, ki hoče stati moralno visoko, vprašamo :
1) So-li republikanske in a n a r h i s t ione (!) ideje moralno dovoljene, posebno v državi, kjer vlada kralj ? Prosimo j a s n e g a odgovora brez ovinkov in čustvenih fraz.
2. Ako so te ideje nemoralne (prosimo j a s n e g a odgovora), ali so sploh možna potem še „dovoljena sredstva s katerimi se bi jih moglo razširjati ? Način, kako hoče „Edinost“ braniti in zagovarjati slabo stvar, se nam zdi prav tak, kakor če bi tat rekel, da je šel krasti s svojo lestvico in s svojimi ključi, torej z dovoljenimi sredstvi, in da se ga radi tega ne more in ne sme kaznovati.
3)	Ima-li država pravico izdati postavo, i ki naj varje temelje njenega obstanka ? Sme-li
ona v tej ppstavi zagroziti tudi smrt? Sme-li ona pod naj strožjo kaznijo zabraniti razširje-vanje anarhističnih idej ? Tu naj poda „Edinost precizen odgovor !
4)	Če kdo pali samostane, ubija nedolžne ljudi, uničuje privatno in javno premoženje, ga sme policija, če ni drugače tudi usmrtiti, isto sme v silobranu vsak človek. Prizna teli to ? če to priznate, povejte potem, kaj zasluži moralni povzročitelj takih dejanj ? Jasen odgovor!
5)	če vam je res za pravico in krivično zatiranje nedolžnih, zakaj se niste žalostili, ko so meseca julija v Barceloni umirale nedolžne žrtve ? Zakaj ni izobesila narodna delavska organizacij a žalne zastave, ko je bilo v Armeniji na
tisoče nedolžnih k r i s t i j a n o v z a-klanih od podivjane druhali? Zakaj ni Rusija „reakcionarna“, če obeša, dan za dnem svoje anarhiste in revolucionarce, zakaj samo Španija ? Morda zato ker je še dobro katoliška ?
6)	Za Ferrer j a se poteguje „Edinost", zato ker pravi, da ga niso našli z bombo v roki, temveč da je bil apostol misli, ki je delal samo s peresom v roki. Vzemimo podoben slučaj. Francoski škofje izdajajo pastirske liste, ne da vabijo k požiganju, ampak da svare svoje podanike pred brezversko šolo. Nihče jih ne najde z bombo v roki, oni delajo samo s peresom. Njih namen je dober, njih sredstva, dovoljena, celo od države pripoznana. In vendar se jih upa vlada vlačiti pred sodnijo. Župniki, ki berejo v cerkvi dotične pastirske liste in svare stariše pred pohujšljivo šolo, morajo v ječo. Zakaj se, „Edinost“, tu ne oglasiš in zakličeš, da so to duševni delavci, ki delajo z d o-voljenimi sredstvi? Ni te slišati, saj katoliški škofje in duhovniki niso.... Ferrer ! Oni so zločinci ! Kaj zapor in ječa ! Na. laterno z njimi, rablju izročite te rimske brezdomovince !
7)	Kolikrat si ti, „Edinost“, strastno napadala osebe, ki so z dovoljenimi sredstvi razširjale pravične ideje in nastopale za sveto stvar ? Nisi jih H ti ubijala s svojim sumničenjem, ne sicer fizično, pač pa moralno ? Kje je bil tedaj '„čut človekoljubja“, kje je bilo takrat čustvo pravičnosti“, ki bi se bilo vspe-njalo proti taki „justici“ ? Odgovorite !
LjudstvoTšbo "sodilo.
Ne vemo, če bo „Edinost“ na naša vprašanja kaj odgovorila. Če bo hotela resnično odgovoriti bo morala sama sebe do dobrega pobiti. Zatp bo najbrž po svoji stari navadi mol hala, kakor vedno, ko se je treba načelno izjaviti. No tudi če molči, nič ne de: odgovarjalo bo pa naše pošteno slovensko tržaško ljudstvo, odgovarjalo bo in sodilo. Pa ta sodba bo smrtna obsodba za te, „Edinost“ in za tvojo že itak diskreditirano stranko. — Vemo, da to „Edinost“ čuti in-žal ji je , da se je s tem španskim malopridnežem tako prenaglila. Zato skuša omiliti svoj prvi nastop. Bogokletno primerja Ferrer j a s svetimi mučeniki katoliške cerkve, ki so umirali pod krutimi rimskimi cesarji in pravi, da se prav radi ubijanja takih misliteljev njih misli najbolj širijo. Takega primerjanja še „Edjnost“ lahko sramuje. Ne radi umiranja mučenikov se je širilo krščanstvo, ampak zato, ker je v njihovi svetosti in stanovitnosti videl svet dokaz, da mora biti katoliška cerkev božje delo in njen ustanovitelj pravi Bog ! Ne sama kri, ampak milost božja je pripeljala narode h krščanstvu! — Na papeža se sklicuje „Edinost , češ da je ona v družbi s poglavarjem krščanstva, ki da je tudi prosil pomiloščenje za Ferrer j a. če vam je res toliko za papeža, čemu pa potem zmirjate čez „reakcionarno“ Špansko, saj je ona v vaših očeh le v toliko „reakcionarna , v kolikor s papežem drži ?
Recimo sklepno besedo. Slučaj Ferrer je pokazal v novi luči staro resnico, da je ves tabor nasprotnikov božjih po vsem svetu med seboj zvezan v mednarodni framazonski organizaciji. V to družbo spadajo brezdvomno tudi naši slovenski liberalci krog „Slov. Naroda , „Edinosti“, „Narodnega delavca“ in sličnih listov ter organizacij. Na dano znamenj e fr amazonske lože zacvilijo vsi hkratu, če se enemu njihovih bratcev stopi na rep. „Edinost“, je vrgla raz obraz svojo narodno krinko in se pokazala kot pristašinja. mednarodne moči teme, ki ruje proti Bogu in njegovim namestnikom na zemlji. Za tržaške poštene Slovence je jasno pokazana pot: proč od sovražnikov božjih , prižigajmo v „Zarji vedno bolj svetlo luc božje resnice in ljubezni, koje žarki naj razprše moč teme na naši lepi jadranski obali !
poštenost na krov!
(Dopis odličnega istrskega somišljenika.)
Kakor bi se bila pretrgala pred očmi zavesa in bi za njo zagledal, kakor pravi naš pes-nik-mojster : „življenja gnus, nadlog in stisk ne malo — globoko brezno brez vse resne poti“, tako se mi je zazdelo, ko sem strmel, kako „Edinost“ ne neha hvaliti Francisca Ferrera.
Kaj je bil Ferrer, ste gotovo že povedali ali še boste : bil je vodja evropske anarhije in silovatelj onih šol, v katerih se uči, da ni Boga, da je vera neumnost, duhovniki zveri, država in kralji pa reči,«katere je treba čim prej uničiti in pobiti. In da je bil povzročitelj strašnih barcelonskih morij, požigov cerkva in oskru-njevanj svetih prostorov, se je pri obravnavi zoper njega jasno dokazalo.
Zdaj' pa berite „Edinost“ ! Še danes se ne more zadosti potolažiti zaradi Ferrera. In kaj hvali na njem ? Fr a v njegovo b r e z-verstvo! O španski duhovščini in cerkvi pa pravi, da je nazadnjaška in da brani človeštvu pot do tistih „luči“, ki jih je Ferrer prižigal: brezboštvo, brezdomovinstvo in proti-državnost!
Daleč je prišla „Edinost , list, ki je imel nekdaj največ naročnikov v župniščih. In daleč bi tudi prišlo naše globoko verno in do dna srca pošteno oboličaustvo in istrsko ljudstvo, če bi še delj časa „Edinost“ poslušalo. Ali zadnji čas se čezdaljebolj množe znamenja, da j e velika razpoka v „Edinosti in da zija iz nje nasproti velika n e e d i n o s t!
Jaz sem večkrat premišljeval, zakaj so se tržaški „narodnosooiahn“ politiki tako za-
gnali v našega Terseglava.. V zrok je po mojem uverjenju, ta, da je slednji pokazal, kje je tista točka, odkoder si tržaški narodni socialisti in nesocialisti kopljejo pot do ljudstva : njihova prikritost ,v verskih zadevah. Sicer so to premnogi že veliko prej povedali, pa. ne v tako' plastični in do srca idoči obliki in. ne tako iz stališča evangelskega krščanstva, če je ta izraz, s katerim pa nič slabega ne mislim, dovoljen. Če bi ne čutili, da je pri nas v zadnjih časih upoštevanja vreden, preobrat, bi ne tožili še danes po „Narodnem delavcu“, „Edinosti“ in „Narodu“, kakšna „zdražba“ se je na Primorskem naredila.
Zdi se mi pa še nekaj važno. Kaj mislite, zakaj se je „Edinost" tako hudo za. barcelonskega lopova navduševala ? Nekoliko pač, ker mu je podobna, veliko pa tudi, ker se je m orala „n a r o d n o d e 1 a v s k 1“ struj i u. dati.
„Narodnim delavcem“ se tržaška balka-novska. frakarija. ne dopade. V tem z njimi iz. dna srca. soglašamo in jim celo uspeha želimo-. Ampak sami gredo razkroju nasproti in sicer zato, ker se je velik njih del preveč — pobarce-lonil. „N a. r o d n o d e 1 a v s k a organi ž a-c i j a ima danes v svoji sredi s I o-V e n s k e a. n a r h i s te, a n t i m i 1 i t a r i-s t e in sindikaliste. Večina te organizacije je danes za sloviti boj na nož in za teoretično in praktično brezboštvo, kakor je neka naivna tržaška narodno-delavska duša v „Narodu“ 20. t. m, razkrila. Mandič bi poleg Buddhe in Ferrera saj še za sedaj privoščil tudi Kristusu kak kotiček v socialnokulturnem razvoju, njegovi učenci pa celo zato nič več niso.
Pravzaprav moramo katoliški tržaški in istrski Slovenci biti narodno-delavski Organizaciji le globoko hvaležni. 'Napravila je razpoko v sloviti tržaški „ slogi“ in nobena roka je ne bo več zamašila! In ob tem notranjem sporu smo se tudi mi politično organizirali in množe se tudi vrste iz inteligence, ki naše poštene namene spoznavajo.
Zato vsklikamo : Poštenost na krov ! Tr-žaško-istrska S. L. S. ima dovolj prostora za vse, ki hočejo delati na temelju pravih katoliških in slovenskih načel, ki tudi še danes v našem okoličanskem in istrskem ljudstvu živijo in potrebujejo le netila !
po valitvah na (јашкгп.
Ponesrečeno „flikanje“.
Lanskega leta se je pri deželnozborskih volitvah zdelo, da ima liberalizem med tamošnjimi Slovenci še nekaj moči. Vendar ker je ime že takrat zgubljalo kredit, so ustanovili naprednjaki novo firmo „agrarno“, koje lastnik bi bil
nifired biti prav za prav vrhovni liberalni voditelj goriški.
To „flikanje“ liberalne stranke z agrarno krpo se ni posrečilo. Za hip že...lani so zdru-
ženi liberalci in agrarci pridobili večino, toda ta družba je kmalu razpala. Agrarna in liberalna načela so tudi premalo sorodna, da bi mogla za delj časa vezati. Glede verskih vprašanj so hoteli agrarci s početka biti kar katoličani, v resnici pa so bili pravi poloviearji, s kojim! se ne da razpravljati. Konečno je njihovo glasilo začelo trobiti v odločno protiverski rog.
Kaj so hoteli doseči za kmeta, kar bi ne bilo že v krščansko socialnem programu S. L. S., tega nihče ne ve. K večjemu da se. je začelo povdarjati geslo : „Kmet naj voli kmeta . Jeli to v e d n o koristno, o tem nočemo tukaj razpravljati, dovolj če povemo, da so se tega gesla pametni politiki že davno otresli, in ga nadomestili z edino pravim : „Najzmožnejši naj se volijo.“
^Liberalci so bili v primeri z agrarci bolj mestna rastlina, ki vspeva le v ozračju kavarn in pri mizah pokritih z liberalnimi časniki; do bolj konkretnih pojavov se povspno le pri kake in plesu in veselici, kjer se pleše in pije za narod.
Zmagala je vernost ljudstva.
je vse drugače prišlo! Slovensko ljudstvo, organizirano v slovenski ljudski stranki, je zmagalo v splošni kuriji popolnoma. To je liberalce res poparilo : zgubili so zaupanje v svoj program, sprli so se z agrarci in kdor je čital „Sočo“ iz dne 9. t. m., se je moral le čudti, kako elegantne obrtice deli svojim bivšim bratcem agrarcem, kako pa ob enem pričakuje ne zmago, temveč le poraz liberalizma.
Da še Kras je obrnil hrbet liberalcem in edini Dr. Gregorin, tržaški odvetnik, je moral s. Pirovo *) zmago rešiti zadnje krpe razdrapanega goriškega liberalizma. Torej — hvala Bogu — zmaga ! ■
„Staro — in novostrujarji“.
Pred tedni je upal liberalizem na boljšo bodočnost. Upal je, da se bo dalo ljudstvo ujeti v liberalne mreže ,upal je pa tudi, da bo razlika med takozvanim! „starost m j ar ji“ in „novostrujarji“ ovirala zmago krščanskih kandidatov. Toda ti novostrujarji, katere je nekdo lani imenoval politiške otročaje, so pokazali več takta, kakor nekateri gospodje, ki so „osiveli“ v političnih bojih. Ko gre za načela, ne gledajo novostrujarji na osebe.
Ljudstvo pa je že samo na sebi sito liberalizma, ki se ne ozira na njegove potrebe in mu ne nudi ne duševne ne gmotne tolažbe.
fjNov položaj. ' gj f "	N AJ J!
Kakor stojijo zdaj stvari, imajo krše a n s k o-s ocialni poslanci (posebno v š t e v š i virilista-nadškofa) v novem deželnem zboru večino zagotovljeno. Pri tem povemo tudi jasno, da se veselimo zmage katoličanov, ne le na slovenski, ampak tudi na italijanski strani. Obe ljudski stranki, slovenska in italijanska, sta šli hrabro v boj, obema čast v njih boju za katoliško stvar. Nismo nikoli tajili, da nam je katoličanstvo nad vse in zato nas veseli vsaka zmaga pod katoliško zastavo, naj bodo boritelji Slovani ali kdorkoli.	«5
JjS Obe ljudski stranki naj se združita .$g j J
Zato pa se koncentrira naša želja ob tem veselem dogodku na Goriškem v te-le besede :. Krščansko načelo, na podlagi katerega sta se obe ljudski stranki predstavili volivcem in radi katerega jima je ljudstvo zaupalo in njih kandidate poslalo v 'deželni zbor, jih mora zdaj združiti v eno močno skupino skupaj z onimi katoliškimi poslanci, ki se bi morda še izvolili v ostalih kurijah.
Lani se je pisalo in govorilo o „zvezah", „kompromisih“ itd. katoličanov s Pajerjem in Gaberščkom.. Konstelacija je bila res čudna, da so. se. jei .čudilL-oelo -sami -Goričani, kako še le drugi. Opravičevale so se te „zveze“ ali (ka- ' kor jih na Goriškem imenujejo) ti „klubi" čes. da sta krščanska kluba p r e m a 1 a. Zdaj se je stvar spremenila : oba krščanska kluba imata že večino : naj se torej združita. Razlike, ki obstojajo med njima, so v primeri s katoliškim načelom — in katoliška sta oba kluba — postranske vrednosti. Katoliško načelo je načelo vseh načel in pred tem morajo stopiti vsa druga vprašanja v ozadje.
Družita ju pa ne le katoliško načelo-, ampak tudi demokratično, agrarno in pa It rij otično, do čim se obe liberalni stranki odlikujeta po svoji oligarhični, kapitalistični in ne na zadnjem mestu iredentistični ali antipatriotični struji.
Radi kake osebne divergencije ali kakega postranskega vprašanja, ne smeta katoliška kluba dovoliti, da bi ostala dežela še dalje v liberalni upravi!
Združena kluba bota imponirala in tudi kaj dosegla. To zahteva njih lastni program, to pričakujejo od njih vsi trezno misleči!
politične vesti.
Goriško ljudstvo pa je verno. Nejasen pro-am agrarcev mu je mogel imponirati le za p. navdušiti za trajne boje pa ga ni mogel, beralizem s svojimi puhlimi frazami brez načel t sploh ne odgovarja zahtevam razumnega tja, radi česar mu vsi narodi obračajo hrbet, osedanji izidi volitev na Goriškem so pokali na slovenski in na italijanski strani, da se masa ljudstva naveličala proslulega liberalna in da se more in hoče zanimati le za Iravi krščanski program.
Na laški strani so liberalci napeli vse svoje le, denar in kočije, da bi spravili volivce na oj o stran. Toda Furlani so ostali zvesti kr-ansko-sooialni zastavi vkljub vsem agita-jam in kronam. Ljudstvo je pošteno in se dalo prodati. Le v mestu Gorici vlada apatija, es ne razumemo, kako more biti mesto, ki eje vendarle toliko katoliškega življa, pi i v0 tvah tako indolentno. Gorica je glasovala za beralce; res je sicer Furlanija premaga a svojimi glasovi Gorico in je tako zrnata a pščansko-socialna stranka : to pa nas ne ovira, a ne bi izrekli katoličanom goriškega mesta roje obžalovanje radi njih apatije v bojih za
pščansko zastavo.	, vv .
Na slovenski strani pa so krščansko mi-eči volivci glasovali bolj kompaktno. 'V splošni capini je sicer prišlo do ožjih volitev, toda dor je čital prej liberalne liste, ki so kar esmice kovali na že „propadle“ krščanske kan-idate, bi bil mislil, da ne bo niti enega kato-
državni zbor
je imel v sredo zjutraj zopet prvo svojo sejo. Z veliko radovednostjo je vse pričakovalo te otvoritvene seje. Ko so prišli ministri v zbornico, so kričali nanje češki radikalci. Ostale slovanske stranke so bile mirne. Starostni predsednik dr Funke je otvoril sejo m zaključil svoj govor s „Slava“ klici na cesarja. Nemci, so želeli že v prvi seji voliti novo predsedstvo (dr. Pattaia m bivše podpredsednike), toda na željo „Slovanske Jedno te“. ki ni še končala svojega posvetovanja, se je seja prekinila do petka. „Slov. Jednota“ ne misli takoj začeti z obstrukcijo in hoče dopustiti konstituiranje zbornice, vendar bo določevala svojo taktiko nasproti vladi od slučaja do slučaja.	______
DEŽELNI j ZBORI!® ______
ki so septembra in oktobra zborovali, so zaključeni. V kranjskem deželnem zboru je bil sprejet med drugim predlog, da se vstanovi deželna hipotečna banka. Deželni zbor je sprejel tudi spremembo poslovnika, po katerem je o se_ aj naprej izključena obstrukcija. Liberalci so sicer skušali razgrajati tudi pri tej razpravi, toda uvideli so kmalu, da je njih trud zastonj m so zato zbežali iz dvorane.
*) Ko jo kralj Pir (Pvrrhus) leta 280 pred Krist v dveh bitkah z velikimi žrtvami premagal Rimljane, je baje zaklical: „Še ena taka zmaga, pa m zaublien“. Zato imenujemo vsako zmago, ki se
jt O V 3 e €.
n U rrl je minoli pondeljek v* Gorici veleč, gosp. Frančišek Cleri, profesor verstva na
tamošnji c. k. državni gimnaziji in knjižničar v licealni biblioteki. Pipd tremi tedni je bil pal raz lestvo, ko je iskal neko knjigo na visoki polici v knjižnici, ter si zlomil nogo. Morali so ga prepeljati v bolnišnico, kjer so mu nogo naravnali. Ko mu je'začelo iti na bolje, se mu je pa kar naenkrat bolezen prevrgla v pljučnico, ki ga je tudi spravila na oni svet. Pokojnik je bil prat' letos praznoval 25-letnico svojega maš-ništva. Služboval je že več let kot katehet, zanimal se je v svojih prostih uricah za klasične jezike, latinščino in grščino ter bil prav dobro poučen v goriški cerkveni zgodovini, v kateri stroki je tudi marsikaj spisal. Bil je mož blagega srca in radi tega med dijaki in sploh v Gorici obče priljubljen. N. v m. p !
n Iz centralnega se nenišča v Gorici. Do-centuro katehetike je sprejel preč. mons. Dr, Jakob B r u m a t, profesor pastoralke in pod-vodja bogoslovnih študijev. Cerkveno petje bo poučeval veleč. g. I. K o k o š a r, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, že znan po svojih izrednih zmožnostih na glasbenem polju. Veleuč. g. Dr. Jožef Ličan, ki je dosedaj supliral zavezo (prej dogmatiko), je imenovan
novo
za definitivnega profesorja svetega pisma nove zaveze. G., doktorju kličemo : Na mnoga leta ! -— Četrtek, dne 21. t. m. se je podvrgel veleč, g. Dr. Jožef Srebrnič pismenemu izpitu za katedro iz cerkvene zgodovine. Bil je edini konkurent, kar pomeni, da pripraviti se na profesuro ni tako lahko, kakor ''mislijo 'j oni, ki si jo le — želijo.
n"8 Goriške deželnozborske volitve. V četrtek se je vršila \Tolitev v skupini mest in trgov Liberalni kandidat Andrej Gabršček je dobil 402 glasa, kandidat S. L. S. Matija F a-b i j a n pa 258 glasov. Izvoljen je torej Gabršček z večino 144 glasov.
n Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se je pred par meseci ustanovilo v ljubljanski škofiji. Namen tega apostolstva je, da deluje za združenje razkolne cerkve s katoliško, da moli za združenje obeh cerkva in da seznanja ljudstvo s to veliko mislijo. Ljubljanski uradni škofijski list poroča, da šteje „apostolstvo“ že 10 tisoč članov. Tudi pri nas bi treba kaj več zanimanja in pouka o tem vele važnem verskem in'1 narodnem vprašanju.
n Ljudsko tajništvo v^Gorici. Goriška slovenska krščansko-socialna zveza je s prvim oktobrom t. 1. s pomočjo nekaterih somišelj-nikov odprla takozvano ljudsko tajništvo, ki bo dajalo nasvete članom in somišeljnikom Zveze ter pridruženih društev. Vsak somišeljnik se bo lahko obrnil na ljudsko tajništvo v vseh zadevah društvenega in javnega življenja, tako n. pr. v društvenih, zborovalnih, organizacijskih, občinskih, šolskih, službenih, delavskih. poselskih, vojaških in sličnih zadevah. Prav tako pa bo to tajništvo skrbelo tudi za službe svojim somišeljnikom in za poštene uslužbence' krščanskim delodajalcem. Uradne lire bodo o ponedeljkih in četrtkih od 9.—U. ure predpoludne v prostorih slov. kršč. soc. zveze, gosposka ulica št. 6. Te ure so seveda seveda za ustna vprašanja, ker pismena se bodo vedno sprejemala. Ustni nasveti se dajejo b r e z p 1 a č n o, za pismene je priložiti 30 l vinarjev v znamkah za poštnino in druge stroške F—- Ta naprava, ki se je tudi drugod vrlo obnesla, se nam zdi nad vse pametna. Naši ljudje potrebujejo pogosto dobrega sveta, pa ga ali ne morejo dobiti ali pa ga morajo slano plačati. Zdaj pa bodo imeli pristaši katoliške misli na Goriškem svoj urad, kamor bodo prihajali kakor domov med zanesljive ljudi po svet v svojih potrebah. Ko se bo tu pri nas naše društveno življenje bolj razvilo in vsa akcija bolj ukoreninila, bomo morali tudi pri nas skrbeti za kaj takega.	J
n Zadoščenje za bogoskrunstvo. Zadnjič smo poročali o bogoskmnstvu, ki ga je minoli četrtek v cerkvi Starega sv. Antona v Trstu zakrivil nek dijak iz višjih gimnazijskih razredov. Da se da Bogu primerno zadoščenje za toliko onečeščenje, je bilo v pondeljek v isti cerkvi na škofovo povelje od 4 do 5 ure pop. izpostavljeno Najsvetejše v javno češčenje. Prav veliko vernikov, posebno iz Marijine družbe, se je udeležilo te molitve. — Kakor slišimo., so dotičnega dijaka takoj poslali iz šole. Prav je, da se v takih slučajih odločno postopa.
n „Edinost“ in prižnica. V lepi slogi z vsemi protiverskimi listi vsega sveta se je potegnila „Edinost" za španskega brezbožneža in revolucionarna Ferrera kot svojega človeka. Radi tega je morala slišati že marsikatero grenko. 'Tega ji niso zamerili samo „hudobni klerikalci“,
ampak — kakor smo zvedeli iz gotovega vira____
'z*merijo ji to tudi mnogi taki, ki sicer prisegajo na njen evangelij . Sami spoznavajo , da so bili malo preveč odkritosrčni in da jim bo znalo to škodovati. Zato so morali odgovoriti nekaj ljubljanskemu „Slovencu“, ki je bil „Edinost“ radi Ferrerja hudo prejel. No odgovor je sicer tak, da se mu lahko smeje vsaka bfava. pa za potolažit „Edinostne“ pobožne 'favce bo že. — Moralo pa je na to ubogo „Ed -hosf priti še kaj hujšega. V torkovi številki •4,no brali : „Poročajo nam, da se je minolo ne-cle]jo v cerkvi sv. Antona Novega z gorečo besedo ^ propovednice doli pokladalo vernikom na ‘^се, naj ne čitajo našega lista, čes da je to brez-n _in protiverski list.“ V svoje opravičenje j, ZtL Edinost“ ponovno, da je papež prosil j errerjevo pomiloščenje in kvasi dalje, "da Г tako početje le zloraba vere v strankarske
namene na škodo „čistemu verstvu in pravemu krščastvu.“ No, če misli „Edinost“, da bomo odgovarjali na vsako posamezno njeno neumnost, se zelo moti, saj na romadi v enem samem članku toliko neslanosti, da jih ne obvlada noben človek. Kar se tiče pridige pri Nov. sv. Antonu iz minole nedelje, smo zvedeli sledeče : V nedeljo je en gospod kaplan pri Nov. sv. Antonu vsled skrajno brezverskega pisanja „Edinosti“ in vsled žalne zastave N. D. O. povodom usmrtitve Ferrerjeve raz prižnico javno in imenoma zaklical: Ne berite več „Edinosti“ in „Narodnega delavca“. Izstopite iz nar. delavske organizacije, ki trobi v isti rog z najpodlejšimi sovražniki krščanstva ! Berite dober katoliški list „Zarjo“ ! — Na) list nima pravice učiti duhovnike, kaj in kako naj pridigajo niti ni kompetenten, da sodi o vrednosti pridig, ker je zato Bog postavil d 'uge. Vendar pa pravi pamet vsakemu mislečemu človeku, da mlati prazno slamo vsak pridigar, ki svari vernike pred slabim časopisjem, pa ljudem nikoli ne pove, kateri so ti slabi časopisi. Taki listi se morajo javno imenovati, sicer je izgubljen č s vsako svarjenje. Tako je velik Slovan mil. g. škof dr. Mahnič v ( enem svojih zadnjih pastirskih listov imenoma naštel vse protiverske časopise, ki so razširjeni v njegovi škofiji in katerih naj se njegovi verniki varujejo. To izda, vse drugo skoro nič ne pomaga. Zato je popolnoma prav ravnal dotični gospod kaplan pri Nov. sv. Antonu, da je svojim slovenskim vernikom, naštel , katerih slovenskih listov naj se tu v Trstu ogibljejo. Temu lepemu zgledu bodo brezdvomno sledili še ostali naši vrli in goreči slovenski duhovniki v mestu m po deželi v naj večjo korist sebi izročenih vernikov. „Edinost“ pa se ne bo smela na nje prav nič hudovati, ker „čisto verstvo in pravo krščanstvo“ je odpuščanje in ljubezen.
n Ferrer v Gorici. Tudi v Gorici so imeli demonstracije za Ferrerja. V torek zvečer so sklicali „demokrati“ protestni shod, kojega se je udeležil tudi župan Bombig, torej mož, ki bi moral zastopati v mestu red in patriotizem, ne pa udeleževati se takega zborovanja,. To je pač fletno za župana, ki zastopa v pre nešenem delokrogu v raznih rečeh politično oblast, in gre k anarhističnim demonstracijam. Med protestnim shodom so bile krčme „zaprte“, sicer se je
pa notri pilo in jelo za.ranjkega Ferrera. Po
shodu so hoteli nezreli mladiči še demonstrirati policija pa jih je poslala spat. Slišalo se je le nekaj pijanih klicev kakor: „ Živio Ferrer“, potem ko je bil že mrtev. Vendar ga niso nazaj priklicali. Ko bi ljudje le znali, kdo je bil ta Ferrer.
n Ferrerove zadnje ure in testament V ječi so pripravili za Ferrerja kapelo, v kateri naj bi se bil obsojenec v spraševanju svoje vesti mirno, pripravljal na zadnjo uro. V kapeli je našel Ferrer že pripravljenega jezuita Fons, ki ji bil tudi anarhista Salvadorja in druge obsojence pripravljal na smrt. Ferrer je poslal Fonsa proč X teku noši sta se mu skušala približati še dva duhovnika in mu ponuditi tolažbo sv. vere. Ferrer ju je grdo zavrnil in rekel, da noše imeti z duhovniki nič posla. Tudi posredovanje usmiljenih bratov je ostalo brezuspešno — V svojem testamentu je zapustil Ferrer pol milijona pezet (ena pezeta je skoro (na Krona) za uničenje španskega kraljestva, tlS0Č T)ezet P» za razširjanje brezbožnih knpg m ustanavljanje brezbožnih šol. Svoji ljubi je zapustil 300 tisoč pezet. Njegov testament je. poln bogokletnih in revolucionarnih iziazov in je tako najlepše spričevalo njegovega mišljenja.]!
n Zakaj žalna zastava ? Nekdo, ki dobro pozna tržaške narodne socialiste, nam je pravil, zakaj da je narodna delavska organizacija izobesila žalno zastavo ob usmrtitvi Ferrera. Vzrok je bil po njegovem mnenju ta : Narodni socialisti so v Ferrerju izgubili človeka, ki bi jih znal spretno voditi, ko se bodo borili z noži v roki! Zdaj si bodo morale te sirote iskati drugega voditelja za tisti krvavi dan. Upanja pa imajo le malo, ker taki talenti v tej stroki, kakoršen je bil njih ranjki brat v Barceloni, se ne rode vsak dan. Naše sožalje.
n Ob 25-letnici. „Moje delovanje za narod mora biti javno priznano ! Jaz zahtevam, da se priredi meni na čast 25-letnica ! Zahtevam, da se mi podari ob tej priliki narodni dar !“ — tako je velela in udarila z nogo ob tla. „Kar jaz i ecem. mora biti !“ Zmagonosno je pogledala okoli sebe na skoro preplašene tovarišice, katere, dasi navajene strogemu poveljevanju dame predsednice, vendar niso pričakovale tako „velicih zahtev v plačilo za „požrtvovalno“ narodno delo. „Jaz zahtevam!“ — ponavljala je „dama“ predsednica zopet. Kaj naj store ? Razsujejo se po raznih hišah, kjer preplašene pripovedujejo o povelju „dame“ predsednice. „Praznovati 25-letnico, spisati v ta namen članek v edino narodni list, to je že lahko, a dar, dar, ta nam dela preglavice !“ — tako tarnajo odbornice okrog.
Da narodne dame kljub vsej inteligenci in pri vsej nevolji ne bi darovale narodno požrtvovalni „dami1 predsednici zahtevanega dragocenega darila, tega o narodni malikovalnici ni niti misliti ! Brez jeze se pa gotovo ne bo izvršilo to in ne brez nevošljivosti ! Vtrjena jim bo pa nada, da smejo tudi one kaj podobnega pričakovati — v prepričanju, da so storile takrat veliko rodoljubno delo, pomneč reka : „Narod ki slavnih svojih ne slavi, ta jih vreden ni“. Enako kot naše narodne dame bo pa prinesel ob priliki te 25 -letnice svoj dar na naroden altar tudi nedolžni narodni papir, ki bo gotovo pol leta (še<več kot o Ferrerju torej !) poln slavospevov. Komur se ne bo treba jeziti, se bo lahko smejal.
n Ric nanjska cerkev je, kakor nam poročajo domačini, že skoro do cela popravljena. V podstrešje so stavili nekaj novih tramov, stropa so se pa od znotraj komaj dotaknili in previdno zamašili le najbolj kričeče špranje, da se ne bi rušila stara podoba v cerkvenem stropu. Cerkev je zunaj lepo pobeljena, streha je dobila žleb, ki ga žal prej ni imela, ki je pa bil zelo potreben. Župnišče je bilo že prej popravljeno Ricmanjska stvar je od te strani pri koncu, manjka jim zdaj samo še — župnik^!
n Smrt roparskega cigana. 14. t. m. je utonil v Soči, preganjan in ustreljen od orožnika, glasoviti ropar Ciril Mayer .Rojen je bil na Goriškem leta 1874 in pristojen v Anikovo. Že v zgodnji mladosti je prišel v nasprotje s kazenskim zakonom, z 20. leti pa je dozorel v ]3ravega roparja. Plenil je po deželi in bil strah prebivalcev ; več mesecev so ga oblasti zastonj zasledovale. Decembra 1895 pa je oborožen od pet do glave prišel v Gorico, kjer so ga spoznali in po hudem boju s stražniki spravili na varno. Radi mladostne dobe ga je goriško porotno sodišče obsodilo le na osem let ječe in potem v prisilno delo. Leta 1907 mu je kazen potekla in vzeli so ga k vojakom ; tu je kmalu pobegnil in se zatekel v Furlanijo, kjer je zopet pričel svoje roparsko rokodelstvo. Nazadnje se je priklopil neki ciganski četi, ki je razven mnogih tatvin in roparskih napadov izvršila v okolici Čedada tudi roparski umor. Pred nekaj dnevi je prišel Mayer zopet na Goriško ter so ga orožniki zasledili v okolici Solkana. Toda ušel jim je, ko je iz puške dvakrat ustrelil nanje. Dne 14. t. m', je v bližini narasle Soče naletel nanj orožnik in ker je na klic „Stoj“ zbežal proti reki, je orožnik sprožil in ropar je zadet izginil v valovih.
n Na sestanek kršč. soc. midečih mladeničev, ki se vrši v četrtek ob 7. in pol uri zvečer tu v Trstu, ulica S. Francesco 15, I., kakor je objavljeno v %'estniku S. K. S. Z., opozarjamo posebno krščanske staršs. Opozorijo naj nanj svoje sinove. Pa tudi vsak drug so nišljenik, ki pozna kakega dobrega mladeniča, naj ga opozori na ta sestanek. — Krščanska mladina v krščanska društva !
n Salezijanski kinematograf. Salezijanci, ki imajo svoj oratorij v ulici deli’ Istria, so si preskrbeli svoj lasten kinematograf. To bo torej prvi kinematograf v našem mestu, ki bo v katoliških rokah in ne bo pohujševal mladine, kakor žal delajo ostali mestni kinematografi. Prevzvi-šeni g. škof je daroval za ta kinematograf K 500. Stvar je res vredna podpore.
nDijaško Marijino družbo so ustanovilj dne 3. t. m. v Novem mestu na Dolenskem. Slavnostni govor in sprejem je izvršil knezoškof ljubljanski sam. V družbo je bilo sprejetih 36 gimnazijcev. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki akademičnegadruštva „Zarja“ iz Gradca n Za mesec vernih duš smo preskrbeli svojim čitateljem lepe nagrobnice-razglednice po 6 vin. in nagrobnice-spominčice za molitvenik po 4 vin. Ob tej priložnosti opozarjamo še na lanske „Nagrobnice“ po 6. vin. in „Pomoč dušam“ tudi po 6. vin. — Vse to se dobiva v prodajalni katoliškega tiskovnega društva v Trstu via dele Poste. 9.
n Sv. misijon ima prihodnji teden cerkev sv. Vincenca v Trstu. Govori bodo italijanski. Misijon počne v nedeljo zvečer ob 5. in pol.
n Na potu na vislice zblaznel. Iz Varšave poročajo : Vojno sodišče je obsodilo zaradi napada na policijskega načelnika Jana Lange na vislice. V ponedeljek so hoteli izvršiti sodbo nad Lange-jem in so ga odpeljali iz ječe v tukajšni trdnjavi na morišče. Na potu k vislicam pa je naenkrat zblaznel. Zaradi tega so obsodbo preložili ter odpeljali obsojenca v psihiatrični oddelek tu-kajšne bolnice. Zdravniki so konstatirali, da je Lange zblaznel. Slučaj so naznanili vrhovnemu državnemu pravdništvu. Juristi so mnenja, da se blaznega ne more sodnijsko usmrtiti.
n V drevesu umrl. Na grozen način 551etni posestnik Griffith-Hughes v Maltu (Lancashire) na Angleškem. Griffith-Hughes je splezal na nek hrast, iz katerega je hotel vzeti gnezdo. Padel je v votlo drevo ter umrl v njem od lakote, ker njegove klice na pomoč nihče ni slišal. Po naključju so našli že na pol strohnjeno truplo v votlem drevesu.
n Družba sv. Mohorja v Celovcu je vsled večjega dela^V tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige, tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bota zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden ; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija ; dalmatinske in bosenske škofije ; djakovska, zagrebška in ogrske škofije ; sekovska in videmska ; 3. ljubljanska, 4. goriška, o. tržaško-koprska, 6. lavantinska škofija. Celovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čim prej ponje, da nam ne bodo delale predolgo napotja v itak tesnih naših prostorih.
Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja : Daj jim Bog obilo svojega blagoslova !
n V spovednici umrl. Pater Rihard Taba-relli, po rodu južni Tirolec, profesor na papeževem vseučilišču v Rimu, je umrl dne 11. t. m.
v* spovednici nagloma, ko je spovedoval v samostanu „Notre Dame de Sion“. Sv. očeta, ki je pokojnega dobro poznal, je vest o tej nagli smrti hudo pretresla.
'književnost
kn „Zgodovina novejšega slovenskega slovstva“. I. del. od Pohlina do Prešerna. Spisa, profesor Ivan Grafenauer. —To je knjiga-ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori sketova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti in kadar govori obširneje, je nepraktična in suhoparna. Z Grafenauerjevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesori ju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lehko ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih je nabral g. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati „Zgodovina novejšega slovenskeg slov-stv “, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je bila zbala obširnosti in letopisnega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim izobraženstvom veliko premalo slovstveno-zgodovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, ne veljajo več zgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice ! Z lehkoto in naslado bo prelistel bravec to knjigo, brez truda, a z velikim trudom, ker je pisana z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričavalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje g. profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski ro--mantiki je klasično — a obenem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da se bravcu, ko obrne zadnjo stran, izvije vzduh : res je in prav je, da je res ! — Knjiga je izšla v zalogi „Katoliške bukvarne v Ljubljani“ in ! velja samo K 2.— trdo vezana K. 2.50, po pošti 20 vin. več ; ta nizka cena omogo'čuje vsakomur, da si knjigo nabavi.
kn. Dr. Gregorij Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga : To je prva slovenskega dogmatika, namenjena šoli, a dobrodošla tudi drugim, ki se zanimajo za krščanski svetovni nazor. Pisana je v lepem domačem jeziku. Izraz je premišljen in pretehtan Ker dandanes mnogi dvomijo že o temeljih vere) zato je obdelal dr. Pečjak bolj na široko zlasti poglavij o Bogu in o duši. Logika umskih dokazov, kakor jih razvija on, je neizprosna. Mnogo lepega (o modernih svetovnih nazorih, o stvarjenju, o božji previdnosti, nekaj himen itd.) je del v „Berilo“, ki je dodano knjigi. Zares lepo delo naj bi bilo ne le v knjižnici vsakega duhovnika, marveč v rokah vseh izobražencev.
Vestnik S. X. 5. Z.
Mladeniče vabimo.
Brez dvojbe je še mnogo krščansko mislečih fantov tu v Trstu, pa nobenega stika, nobenega poznanja in zato tudi nikakega krščanskega gibanja in delovanja ni med to moško mladinoi Nujna potreba je, da stopijo kršč. misleči mladeniči v ožje stike, da se spoznajo, sklenejo prijateljstvo enakomislečih in se združijo, da morejo kot eno telo, mlado, zdravo in krepko,' zastopati krščansko misel nasproti sicer žal že mnogoštevilnejšim nasprotnikom. Velikega pomena je to za vsacega posameznika, ker le v družbi enakomislečih more najti opore, da si ohrani to, kar ceni za najdražje.
Zato se nas je nekaj odločilo, da povabimo vse one mladeniče, v kojih srcih je še živa krščanska misel, na sestanek, da se pogovorimo o naših stremljenjih in o tesnejšem združenju. Sestanek se vrši v četrtek, dne 28. t. m., zvečer ob 7. uri in pol v prostorih M. d. ulica San Francesco št. 15. I. nadstr. Na svidenje !
Predsedstvo pripravljavnega odbora mladeniške zveze.
Čast. gospodom duhovnikom, ki so na našo okrožnico že odgovorili, se najtoplejše zahvaljujemo za hitre in res informativne odgovore. Najvljudneje pa prosimo gospode, ki nam niso še doposlali poročil, da bi blagovolili čim preje to storiti. Je nujno, ker želi uredništvo revije že v prvih številkah prihodnjega letnika objaviti oni članek . Prosimo. — Znake S. K. S. Z. priporočamo vsem članom naših društev* Po istih cenah, kot jih oddaja S. K. S Z v Ljubljani, jih oddaja tudi prodajalna K. T. D. v Trstu. Opozarjamo na oglai,. Posreduje tudi tajništvo zveze.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom iz Kastavščine, Rodika in drugod : Prosimo potrpljenja, pride na vrsto.
Za kratek čas.
Garancija. Lumpac je bil obsojen v dveletno ječo, ker je bil ukradel dragoceno uro. V ječi je premišljal tat: Čudno, kako je mogel urar tako natančno znati. Na listku ure, ki sem jo ukradel, je stalo : „Garantiram za dve leti“.
1ИГ Sirite Z AH JO

DAROVI.
IV. Izkaz darov za zidanje nove cerkve v Podgradu v Istri. Krebelj Kat. Pregarje 3 K ; Pirh Josipina Trst 3 K ; Stanonik Niko, Selce 2 K ; Eks. ,Dr. Nagi Fr. škof tržaško-koperski 100 K ; Pistotnik Fr. Trst 4 K ; Vrabec Jvan Ev. duh. pomoč. Žminj 10 K ; Drobne Terez. Trst 2 K ; Bersenda Iv. župn. Pican 5 K ; Košir Terez. Tomaj 5 K ; Walker Emil, župn. Portole 2 K ; Stanič Anton, Podgrad 10 K ; Volk Anton Podgrad 10 K ; Vranjac Fran, Završje 5 K ; Grgič Jurij, Bazovica 2 K 50 v ; Ellner Anton župn. Brest 2 K ; Brozovič Vjek. dušobr. Černiča 10 K ; Steska Vikt. Ljubljana 2 K ; Walland Mari Ljubljana 2 K ; Welt Sof. Bazovica 5 K; Don Giuseppe Furlan, Trst 5 K : Jelen Filip Založe 10 K; Ehrlih Alb. Safnitz 2 K; Anton dekan, Hrušica 20 K; Mecchia Ant. Trst 5 K ; D. B. Trst 1 K ; Koterle Frančiška, Trst 3 K 10 v ; Čehovin M. Trst I K ; Pančur Fran, Gorica 5 K ; Meršolj Jvan, Peseče-Škof Loka 2 K ; Grlj Marg. St Gora 2 K ; Neimenovana, Podgrad 4 K ; Čadež Lucij Ljubljana 40 K ; Cek Fr. c. kr. živinozdravnik Volosko 20 K ; Kos Josipina, Ljubljana 2 K ; Don Giuseppe Bressan kap. Ronchi 2 K ; D. Giacomo Ganeva župn. Romans 3 K ; Vzajemna’zavarovalnica Ljubljana 2 K ; Benvenuti D. Ant. župn. uprav. Grisignana 2 K ; Zängerle Fr. Mariano 4 K ; Furlan Andr. župu. Sv. Križ 5 K ; Butti-gnoni Giov. can. prof. Capodistria 5 K ; Družina Božič, Ptuj 4 K ; Mikus Marijana, Trst 5 K ; Zega Ivan, eksp. Gradina-Portole 3 K ; Višnje-vec Jos. cerk. star. sv. Ivan-Trst 2 K ; Marija Čehovin, Trst nabrala 20 K ; Bronzin Ant. duh. Poreč 1 K; Ab. Giov. Degobbis, župn. Valle 10 K ; Neuvirt Iv. Celje 5 K ; Čast. šolske sestre, Celje 2 K ; Dr. Gjuro %ervar, Volosko 20 K; Verba Iv. duhov. Valle-Istra 5 K; Adorator, Dignana 10 K; Teran Iv. župn. v pok. Kamnik 1 K 80 v ; Stemberger Katar. Zabiče 3 K 20 v ; Krapož Jos. cerk. Otlica 3 K ; Velikonja Jos. kurat Juršice-Vodujan 2 K 20 v ; Macarol Jos. župn. Skedenj 2 K ; Vanik Jos. sestre, Celje 2 K ; Dr. Gjuro %ervar, Volosko 20 K; Verba Iv. duhov. Valle-Istra 5 K; župn, Lindar 3 K ; Jereb Valt. župn. uprav. Sv. Martin 3 K ; Legovič Ant. um. c. kr. kurat Kaštelir 5 K : Natek Fr. c. kr. pošt. ofic. Celje
1	K 20 v; Šantel Anton, c. kr. šolski svetnik Gorica e K : Neiger Frančiška, Tržič 10 K ; Dr. Ivan Poščič, Volosko 20 K; Alše Jos, duhov. Idrija 2 K ; Dr. Trifon Pederzolli župn.
2	K ; Gobec Cilka, Podgrad 20 K ; Josip Vodička župn. Vodice 7 K; Hreščak Ant. eksp. Slivje 5 K ; Božič Iv. Harije 3 K ; Barba Ana Podbeče 2 K; Markič Matevž župn. v pok. Podgrad 60 K ; Miler Josip Vipava, 1 K.
Iskrena hvala vsem! Bog plačaj obilo !
udano Cerkve7io oskrbništvo.
KOLEDARČEK:
Oktober — Vinotok.
23.	Sobota: Severin, škof; Peter Pa-shazij.
24.	Nedelja: 21. Pobink. (Prilika o kraljevem računu.) Rafael, nadangelj. Zgod. kol. : Kronanje Rudolfa Habsburškega leta 1273 ; Mir v Miinstru, konec 30 letne vojske leta 1648.
25.	Ponedeljek: Krisant in Krispin, muč. : Bonifacij, p.
26.	Torek: Evarist, p. muč. ; Lucijan in Marcel.
27.	Sreda: Frumencij, škof; Sabina, mučenica.
28.	Četrtek: Simon in Juda, ap. ; Fidelis, muč. — Zgod. kol.: * S- Jenko, slov pes. 1. 1835 ; * Fr. Ks. Meško, slov. pis. leta 1874. (Ščep ob 8.09 zj.)
59. Petek: Narcis, škof; Hijacint, muč. — Zgod. kol. : Strossmayer postane djakovski škof.
30. Sobota:	+ Klavdij muč. , Mar-
cel, muč. Bliža se deževno vreme.
Znaki Slov. kršč. Soc. Zveze.
Prodajalna katol. tisk. društva v Trstu, ulica delie Poste 9, ima v razprodaji lične društvene znake za člane in društva vseh zvez. Znaki so zelo prikladni in stanejo 70 vin. s poštnino 80 vin. Priporočamo vsem somišljenikom in somišljenieam, da si omislijo znake.
Prodajalna
„JCatol. tiskovnega društva v črsiu“
priporoča
VELIKO OBLIKO
VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE
Cena zavoju K P20.
= NOVA =
Družinska pratika
za leto 1910
z obilo zanimivo vsebino
- je ravnokar izšla -
in jo je vdobiti v prodajalni
„Katol. tiskovnega društva v Trstu“
v TRSTU, ulica delie Poste 9.
Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Razpro-dajalcem popust.
tiskovine za žč. župne urade
priporoča
ProDajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delie Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je ud obiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne teurere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
Za svete misijone
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega Društva
v TRSTU
lepe misijonske poöobice.
KUPUJTE
, Vžigalice v korist obmejnim Slovencem“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva* v Trstu, ulica delie Poste 9.
SVOJI K SVOJIMI	SVOJI K SVOJIMI
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
KNJIGOVEZNICO
«
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje mlssalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KOIBAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
soeeoooootioeeooooeoooooeooooooooooeooooosoooooeeoeeoooooooooooooee
aoooooeooooooooooooooeooooooooeeooooeooooooeooooooooooooooeooooooe
o®
o®
o®
o®
o®
©o
©o
o®
NOVA TRGOVINA
ZGOTOVLJENE ŽENSKE
ee ee ee ee
OBLEKE :: :: :: gg
ee
MOŠKE IN
©оооооеооооооооооообооооооооооооеооооооеоооооооооооооеоооооооеооее
o®
o®
©o
o®
©o
©o
o®
©©
o®
©o
©o
©o
o®
©o
o
BOHINEC & C
Via delie Torn 2 - G»RST - Via S. Lazzaro IT.
(ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.)
ee
ee
ee
oe
ee
ee
ee
ee
ee
«e
So
ee
ee
ee
O©00GG00<$OG0GGee0GG0GGG0GGGGGG000G000(?060G0GGGGG0G6G00G0GG00G0GGee
O®
©O
©o
o®
Đ©
©O
©O
Q©
O®
O®
Velika zaloga, točna in soliDna postrežba
Stalne in nizke tene. — Naročila po meri izvršujejo se najeleganlnejše in ceno.
ee
ee
ee
ee
ee
ee
ee
ee
ee
ee
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-УК
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAROB pERHAVC
TRST — Via delie Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo aii na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za ; poletni cäs se priporoč malinovec in tamarindo.
jfovo pogrebno poöjetje
VIA VINGENZ0 BEI LINI ŠT. 13
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodajalnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i.-t. d.
se je preselilo
w	št. v«>
blizu lekarne Ftovis. (plaz z a Goldoni)
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
im z« «voj vivtitl v '1' vxlti „ ii li o m delie 1*0« te t). Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri milj o ne krom-
od vsakoga in jih polmesečno	^1 jQ; in na 60 dnevno odpoved po 43/4%
obrestuje po	|2 |Q brez kakega odbitka za rentni da-
vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji od vloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3— 4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne.
IVsačelsitvo.
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
Prodajalna KATOLIŠKEGA TISKOVNEGA BBIiŠTVA
-- V BRSTU, ulica delie Posle štev. 9.
Telefon. S3S6
m

Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.	, I. vrste „II Santo
di Padova" kg ä K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne jjurade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirjema razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža PU» X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„Haleliško tiskovno društvo“ v Trstu.

m
Dobava cerkvenih oblačil јд ^ ^ ^ cerkvenih potrebščin vsake vrste.