154« St. —■■ 5« SetO. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. V Lž^b*SanS, V SObOtO 8. julija 1922 Naročnina za kraljevino W%Š VEH saG?fSBte SfSBSBt f - -^ws| f&KVfk Uredništvo: SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA f " *^v msk WoIfova ulica 1/1. Telefon 3Wi ►. * Uprava: _____ l0iJ*k« L .. - ' ■ ~ Mesečno 20 D. Letno 240 D. Hjt WJB §P1I jHH j§$l _ Kili _ Inozemstvo: ■ H ■ BS TO H H m H MS ... loy&ll}Q kj-. " n trg s. Telefon 44. ........ .................... .................................... iiiirnii««-nm KoomaMB ________ wrra«iwr mm *°* Rokopisi se ne vračajo. Pfliaalž.enostolpna mro vrsta za |||§§|p EIMI AHB miiff rnll tls^jg* Ljubj' ašanjem je priložiti znamk* \y» nF lal top vabfl, za odgovor. Sela narodne skupščine. TRUMBICEV GOVOR. — PRORAČUN BREZ PRAVEGA REBA V DRŽAVI. — KOMUNISTIČNI MANDATI. VOLJA HRVATOV NAJ SE IZPOLNL — DRŽAVA BREZ ETIČNE PODLAGE. — SEDANJA VLAIU ŠKANDALOZNA. Beograd, 7. Julija. (Izv.) Današnjo popoldansko sejo narodne skup-»cbie je Izpolnil skoraj sam dr. Ante . nunbič s svojim govorom, v katerem zelo ostro kritizira današnji režim. Med drugim veli: »Glasoval bom proti proračunu, ki ga je predložila današnja vlada, in sicer edinole Iz razloga, da izrazim nezaupnico vladi.« Nadalje pravi, da ima vlada navado predložiti parlamentu državne posle šele tedaj, ako potrebuje privoljenje za svoje izdatke. Pogreški današnje vlade so dovolj znani, vsled česar ni potreta, da bi podrobneje o njih govoril in da zadostuje, ako reče, da bo glasoval Proti proračunu. Današnji režim je naravnost škandalozen. Zaradi tega tudi ne more imeti nobenega uspeha, kakor se vidi iz proračuna, ker mu manjka vsak predpogoj za pravni red v državi. V daljših izvajanjih Protestira nato govornik proti temu, da so bili komunistični poslanci Po današnjem režimu kratkomalo Vrženi iz narodne skupščine. Vlada je na ta način svojevoljno zmanjšala število poslancev, da bi mogla Postopati, kakor se ji ljubi. Dr. Trumbič govori nato o hrvatskem VLADA BRANI SVOJO POLITIKO S TERORISTIČNIMI ORGANIZACIJ AML — SLABE RAZMERE V DRŽAVI NAREKUJEJO REVIZIJO USTAVE N AVTONOMIJO. žič o razmerah v Vojvodini. — Med govorom posl. Mihaldžiča pride do nesporazumljenja med poslancem Vidakovičem in radikalcem Šegvl problemu in pravi, da ga namerava orisati tako, kakršen je v resnici. Hrvatsko vprašanje je naš najvažnejši problem. Po njegovem mnenju je treba Hrvatom le reči: »Prosimo, bodi tako, kakor vi želite!« Pri teh izvajanjih govornika močno protestirajo poslanci vladne večine. Di. Trumbič se čudi, da smatrajo Srbi, da morajo igrati vodilno vlogo v državi. Tega si ostali ne pustijo do-pasti, ker so vsi v državi enaki. Govori tudi o neznosnih razmerah na Balkanu, kjer so med Srbi in Bolgari večn5 spori in kjer je tolovajstvo še danes v polne cvetju. Civilizacija je bila nesposobna, da zatre četaštvo. Pri teh besedah pride do ostrega prerekanja med opozicijo in vladnimi strankami. Dr. Trumbič konča svoj govor z besedami, da sedanja država nima etične podlage in da tako ne more iti dalje. Vse javno življenje je z današnjim režimom okuženo. Zahteva ponovno, naj se hrvatsko vprašanje razmotriva z večjo pozornostjo in ugotavlja, da njegovo glasovanje ni naperjeno proti proračunu, ampak proti vladi, ki je škandalozna.— Beograd, 7. julija. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se otvori ob 5.30. Demokrat Laza Jan-kulovič pobija razne tendence, ki so se pojavile pri nekaterih govornikih, zlasti glede južne Srbije. Nato re-flektira na svojčasni govor poslanca Sušnika (Jugoslovanski klub), ki je zahteval avtonomijo za Macedonijo In veli, da je Sušnik s svojim govorom več koristil bolgarski propagandi v južni Srbiji, kakor pa ta-mošnjemu prebivalstvu. — Poslanec Kurbegovič (muslimanska skupina dr. Spahe) pravi, da je napetost, ki Je nastala med Hrvati, Srbi in Slovenci, posledica ustave. Izvedba centralizma v državi je zadela ob ovire ta nezadovoljstvo. Vlada je zapustila tla, na katerih bi morala stati in je začela svojo politiko braniti In ji koristiti s terorističnimi organizacijamL On in njegovi tovariši ne morejo glasovati za proračun, ker je diktiran ta ker državnih izdatkov pravično ne razdeljuje. Slabe razmere v Jugoslaviji dokazujejo, da je treba revidirati ustavo ta uvesti avtonomije. ’ Potem govori radikalec Mihald- čem, ki ima za posledico burne prizore. Socialist Brkič in Vidakovič sta se namreč sprla zaradi komisije v Belju, čije član je bil Brkič. Na opazke Vidakoviča, ki jih je naslovil na Brkiča, je poslanec Šegvič oči-vidno smatral, da veljajo njemu, ker je bil tudi član te komisije. Pri govoru poslanca Šegviča se zasliši klic »Lažete! To ni res!« Šegvič se začne z Vidakovičem ostro prerekati in mu zakliče: »Vi ste slab človek! Lažete!« Šegvič se je oddaljil za pet klopi in se vsede na svoj sedež, nakar pride poslanec Vidakovič k njemu in mu da zaušnico. Zaradi tega nastane v zbornici velik hrup. Šegvič začne teči za Vidakovičem, ki pobegne iz dvorane. V dvorani je navzočnih le malo poslancev. Poslanca Barič in Brkič držita Šegviča nazaj in ga skušata pomiriti. Dogodek je napravil na skupščino mučen vtis. Poslanec Šegvič je zahteval od Vidakoviča zadoščenje. Kongres gledaliških intendantov. . Magreb, 7. julija. (Izv.) Kongres gledaliških intendantov se je včeraj zaključil. Sprejeta je bila resolucija, V kateri se zahteva: 1. naj se narodni skupščini čimprej predloži zakonski načrt v zmislu sprejetih sklepov; 2. naj se v ministrstvu za prosveto ustanovi mesto stalnega referenta ali inšpektorja za gledal, zadeve. Naloga tega referenta bi bila, da uredi vse vsakdanje zadeve, ki se nanašajo na razmerje med gledališči in vlado in da kot organ ministra nadzoruje one finančne upravne 2adeve, ki spadajo v njegov delokrog. Nadalje se je sklenilo, naj se Ustanovi stalni odbor Intendantov Vseh državnih gledališč, id naj se sestane najmanj dvakrat na leto, in Sjfcer v mesecih januarju in juniju, la odbor naj izvoli ožji komite šti- rih članov, ki naj izvede odločitve tega odbora in ki bodi stalen posvetovalni organ za ministrstvo. Kongres je sprejel tudi sklep, naj se število članov gledališč zmanjša v interesu boljše kakovosti igralcev in boljših plač. Intendanti naj bodo v ožjih stikih z udruženjem gledaliških igralcev, da morejo vsak trenotek vpoštevati njihove želje. Ker so vsi intendanti ugotovili, da bi prišla gledališča, ako se sprejme poročilo finančnega odbora glede proračuna za leto 1922, v tak položaj, da bi njihovo nadaljevanje postalo nemogoče, se je kongres gledaliških intedantov obrnil na prosvetno ministrstvo z resolucijo, v kateri zahteva, naj se zagotovi oni minimum, ki je potreben, da morejo gledališča nadaljevati svoje delovanje. Slovenska mladina na potovanju. V toku večnega prevajanja in prenavljanja je v življenju naroda mladina nositeljica njegove krvi, njegovega mišljenja, čustvovanja in sploh vseh njegovih tradicij \saka nova generacija pomeni le korak naprej in navzgor. Slovenski srednješolski abiturijenti so odšli na potovanje v Srbijo. Prav je tako. Naša jugoslovanska država je prišla še-le komaj preko prvih porodnih težkoč. Še bo treba velike in globoke ljubezni, temeljitega medsebojnega spoznavanja, neomahljive vere v bodočnost jugoslovanskih narodov, trdnega pr to pričanja, da morejo ti narodi ustvariti veliko in lepo bodočnost le v skupni in solidno zgrajeni državi. Slovenska inteligenca preživlja težko duševno krizo; zdaten del te inteligence se izgublja v materijalizmu in špekulativnem bančnem poslovanju. Pohlep po mamonu, po udobnih službah, najnižje štreberstvo in ka~ rijerstvo ter hlastanje za vplivnimi mesti je njena signatura. Ta inteligenca /alajkovlč 113 sv°ie KANDIDAT Za PREDSEDNIŠKO MESTo državnega sveta. Beograd, 7. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da je kandidat demokratskega kluba za mesto predsednika državnega sveta bfVatski ban dr. Paleček. KONGRES NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. Beograd, 7. jul. (Izv.) Dne 15. tm. imajo narodni železničarji kongres v Sarajevem, na katerem bodo razpravljali o izboljšanju funkcioniranja svoje organizacije in o izboljšanju svojega gmotnega položaja. OBSODBE KOMUNISTOV V OSIJEKU. Osjek, 7. jul. (Izv.) Danes je bila izrečena obsodba v procesu proti komunistom Šulerju, Maslajriču, Weis-su in tovarišem. Obsojeni so bili od enega do dveh let ječe. Obsodba je izzvala veliko senzacijo, ker je zelo stroga. PASIC POPUSTIL GLEDE ZADRA. Beograd, 7. jul. (Izv.) V dobro poučenih krogih so razširjene vesti, da bo ministrski predsednik Pašič glede Zadra popustil in da bo obveljalo stališče ministra dr. Krstelja, naj ostane 15 km širok nevtralni pas okrog Zadra. Govori se, da bo g. Pašič še danes na seji ministrskega sveta podal izjavo v tem zmislu, nakar bo minister dr. Krstelj umaknil svojo ostavko. POMILOSTITEV STEJlCA KONČ-NOVELJAVNA. Beograd, 7. jul. (Izv.) Jutri dopoldne se na poziv vlade povrneta z Bleda minister za zunanje stvari dr. Ninčič in minister za pravosodje dr. Markovič. Kakor se doznava, je kralj Aleksander pomilostil atentatorja Stejiča. To vest potrjujejo tudi vladni listi. DOLARSKO POSOJILO PRED FINANČNIM ODBOROM. Beograd, 7. ul. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik narodne skupščine dr. Ribar predložil finančnemu odboru zakonski predlog o posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev, ki ga bo odbor takoj vzel v pretres. Pričakuje se, da pride posojilo prihodnji teden pred narodno skupščino. TUDI RADIKALCI ZA POSOJILO. Beograd, 7. jul. (Izv.) Radikalski klub je sklenil, da bodo za posojilo glasovali tudi oni poslanci, ki so bili doslej proti njemu. BOLG. ČETAŠI POVOD IZSTOPA IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Becgrad 7. jul. (Izv.) Državni ura' n;ki v Stipu in Kočani so skupaj izstopili iz službe. Kot vzrok navajajo. Ja vladajo v onih krajih take razmere, da niso več varni svojega življenja in svojega imetja, ker jih neprestano ogrožajo bolgarski četa-ši. Politične oblasti jih ne morejo več ščititi. BOLGARIJA IN REVOLUCIONARNO GIBANJE 03 MAKED. MEJI. Sofija, 7. jul. (Izv.) Bolgarska vlada je sporočila velesilam, da je primorana zahtevati od zveze naro-d iv zaščite in jo prositi, naj imenuje mednarodno komisijo, ki bo preiskala položaj ob meji in ugotovila, da Bolgarija ne more biti kriva za ta-niuš”;e revolucionarno gibanje, ker ne more zaradi razorožitve zavarovati svojih mej. POINCARE O ZASEDBI LEVEGA BREGA RENA. Pariz, 7. julija. (Izv.) Na včerajšnji nočni seji zbornice je izjavil Poincare v odgovoru na opazko socialističnega poslanca Lafontaina, da je baje pri mirovnih pogajanjih nastopal za začasno in omejeno zasedbo levega brega Rena, da je v resnici vedno zastopal stališče, naj traja zasedba, dokler Nemčija ne plača, rav-notako kakor je Nemčija postopala v letih 1871 do 1873. Poslanec Her-riot, voditelj vladi sovražnih socialističnih radikalcev, je izjavil, da more v imenu svoje stranke nagla-šati, da vlada republike ni bila soodgovorna za izbruh vojne. Govornik je nato prečital uradno brzojavko nemškega veleposlanika v Parizu von Schoena z dne 29. julija 1914, v kateri veli. »Po mnenju francoskega ministrskega predsednika bi bilo najbolje, da se čimprej uvede posredovalna akcija v kakršnikoli obliki. Viviani upa še vedno, da se mir ohrani, ki ga tukaj enodušno želijo.« Govornik je sklenil z besedami: »Te vrstice govorijo več kot vse drugo in se morajo splošno razgla-siti.«____________________________ Borzna poročila. Curih, 7. julija. (Izv.) Berlin 1.025, New-york 523.75, London 23.38, Pariz 42.40, Milan 23.20, Praga 10.50, Budimpešta 0.44, Zagreb 1.585, Bukarešta 3.45, Varšava 0.1075, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275. Praga, 7. Julija. (Izv.) Dunaj 0.1875, Berlin 9.05, Rim 206, Budimpešta 3.675, Pariz 374, London 213, Newyork 47.55, Curih 913, avstrijske krone 0.21, italijanske lire 203. Zagreb, 7. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.38—0.40, Berlin 17.25—19, Bukarešta 49.50—0, Milan 372.15—375, Newyork 80— 82.50, Pariz 672—674, Praga 167—173, SvI-ca 1550—1575, Budimpešta 6.70—7, London 362—372, Varšava 1.85—1.92. Valute Ameriški dolarji 79.50—81, francoski franki 665— 670, nemške marke 19—21, italijanske lire 370—373. STAVKA SPEDICIJSKIH DELAV-CEV V ZAGREBU. Zagreb, 7. jul. (Izv.) Danes zjutraj so spedicijski delavci začeli stavkati, ker je zagrebška sekcija udruženja špediterjev odklonila njihovo zahtevo po 30 odstotnem povišanju mezd. Inšpekcija dela in delavska zbornica je bila o stavki obveščena. Obe instanci bosta najbrže posredovali v sporm Doslej pa se pogajanja še niso začela. NESREČA V rODZEMUSKl VVashington, 7. julija. (Izv.) Na novi nodzemeljski železnici je včeraj v globini 75 čevljev izbruhnil ogenj, radi česar je dušeč plin napolnil deset vagonov, ki so bili natlačeno poln ljudi. Popotniki so se skušali skozi vrata in okna izriniti iz vagonov* \znemirjenje je narastlo, ko je privozil mimo drug vlak. Zmešnjava ic biia nepopisna. Petdeset oseb so Prepeljali v bolnico. Promet je bil zato dve uri prekinjen. RIMSKE SPLETKE GLEDE BODOČE PARITETNE KOMISIJE NA' REKI. Reka, 7. jul. (Izv.) Že več dni se nahajata v Rimu predsednik nezakonite reške konstituante profesot Depoli in posl. Lasinio. Sprejela sta ju ministrski predsednik Facta in minister Peano. Bila sta tudi pri se-> natorju Contariniju. V Rimu se nahaja tudi italijanski delegat na Reld Castelli. Bivanje obeh reških politi^ kov se spravlja v zvezo z bodočiB| delovanjem paritetne komisije tta Reki in z vprašanjem finančne po* moči temu mestu. Sedanji finančm polužaj na Reki je naravnost obife pen. V Rimu pridno razpravljajo hi napenjajo vse moči, da se italijanskjf komisiii kolikor motreče, olaiša. dala- Redukcija plač urad* ništva mest. hranilnice C. kr. deželna vlada za Kranjsko je izdala dne 25. avgusta 1918 pod Št 24,563 sledeči dopis: »Cenjemu ravnateljstvu Mestne hranilnice v Ljubljani. Sedaj povsod vladajočo draginjo občuti najbolj uradništvo, medtem tudi hranilnično uradništvo. Veliko število avstrijskih hranilnic je glede nato dovolilo svojim uslužbencem doklade in te od Časa do Časa zvišalo primerno naraščajočim cenam. K temu je hranilnico pripeljalo povišanje, da morajo uslužbenci denarnih zavodov v pro-speh sigurnosti zavodnega poslovanja dobivati take plače, da se obvarujejo vse sile in skrbi pri svojem gospodarstvu. So pa tudi hranilnice, ki niso še ničesar ukrenile, da bi svoje uslužbence in njihove družine obvarovale sile in pomanjkanja. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve ne more prezreti glasom razpisa, z dne 16. julija 1918, številka 34.499 tega dejstva, temveč se čuti dolžnega v korist hranilničnim uslužbencem, ki so pri delovanju v prid vojnih posojil državi veliko koristili, za izboljšanje njihovega materialnega stanja pri merodajnih organih posredovati. Vsled omenjenega ministrskega razpisa vabim cenjeno ravnateljstvo, da posebno pazi na vprašanje plač #9>ojih uslužbencev in da na eni strani glede na draginjo vseh za življenje potrebnih stvari in na drugi Jjfeg&ni glede na denarno stanje svo-jega zavoda in v prospeh sigurnosti zahodnega poslovanja svojim usluž-l>#B:cem določi tako plačo, da bodo tfiogrli isti vestno in z veseljem Iz-polnovati svoje dolžnosti. Pri tem naj se pa tudi ne pozabi vpokojenih uslužbencev in njihovih vdov in sirot. Za c. kr. deželnega predsednika Laschan sr.« Ko je temu pozivu sledila bivša uprava Mestne hranilnice ljubljanske in je s sklepom z dne 22. marca t. 1. zvišala z ozirom na draginjo plače, »da obvaruje svoje uradništvo v prospeh sigurnosti zavodnega poslovanja vse sile in skrbi pri njegovem gopodarstvu« in mu je določila take prejemke, da bi »moglo isto vestno in z veseljem izpolnjevati svoje dolžnosti«, pride kraljeva pokrajinska vlada in izda dne 29. junija t. 1. št. 4234 naslednji odlok: »Mestni hranilnici v Ljubljani. Sporazumno s pokrajinsko upravo, oddelka za notranje zadeve, se prejemki uslužbencev tamošnjega zavoda, ki so bili urejeni s sklepom občinskega sveta z dne 30. marca 1922. izpremene oziroma znižajo v smislu priloženega izkaza, katere višine veljajo počenši s 1. julijem 1922. To znižanje se je Izvršilo v smislu § 27 regulativa za hranilnice, ker dosedanji prejemki uslužbencev niso v skladu s finančnim stanjem Mestne hranilnice in neprimerno obremenijo režijske stroške zavoda. O Izvršitvi tega je semkaj poročati. Dr. Marn sr.« OBL..... m' i ■ ......———■ ..Slovenski Pravnik". Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Z več nego polletnim zakasnelem je ravnokar izšel zadnji lanski zvezek tega našega edinega pravniškega glasila, ki obsega Številke 9—12. Neredno izhajanje »Slovenskega Pravnika« med vojno in neposredno po prevratu je bilo razumljivo in neizogibno; sedaj pa, tri dobra leta po ustanovitvi nove države, bi smeli vendar pričakovati, da bo Pravnik zopet kakor v predvojnih časih ob mnogo težavnejših razmerah, redno mesečno Izhajal. Ali naj zaostaja slobodna domovina kjer so Slovenci državen narod, za neodrešenimi brati, ki svoj »Pravni Vestnik«, vkljub vsem gmotnim težavam in groznemu pomanjkanju sk venskih pravnikov, objavljajo precej redno v mesečnih zvezkih? Redno mesečno in, ako le mogoče, polmesečno izhajanje našega pravniškega glasila je tem bolj potrebno, ako pomislimo, da tvori Slovenija z Dalmacijo vred danes, kar se zakonov tiče, posebno ozemlje, na katerem veljajo po večini še prejšnji avstrijski zakoni, ki so pa deloma spremenjeni in dopolnjeni. Pred vojno, ko so slovenskim pravnikom stali na razpolaganje različni dobri avstrijski pravniški časopisi v nem-|kpm jeziku, v katere so pošiljali Ugotavljamo suho dejstvo, da je bil leta 1918 v veljavi ravno isti hranOnični regulativ, na katerega se sklicuje šef oddelka za trgovino in industrijo g. dr. Mam, da pa je bilo stanje hranilnice L 1918 veliko, veliko neugodnejše, kot je danes. Vkljub temu dejstvu je nemška vlada re-spektirala slovensko upravo In je skrbela za obstanek slovenskega uredništva hranilnice, dočim je slovenska vlada protizakonito razpu-tila slovensko hranilnično upravo, da je mogla zopet protizakonito nastopiti proti slovenskemu uradništvu. S kako doslednjo brezobzirnostjo je izvršila svoj krivičen in ncsocijalen ukrep .dokazuje tudi to, da je odstavila od gerentstva Mestne hranilnice ljubljanske vladnega svetnika dr. Rutarja, katerega je dne 20. maja t. 1. imenoval na to mesto oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. Dr. Rutar se ie pregrešil napram pokrajinski vladi s tem, da je kot pošten značaj podal na zahtevo vlade objektivno poročilo o stanju Mestne hranilnice in se upal zagovarjati upravičenost in veljavnost sklepa bivše hranilnične uprave In občinskega sveta. Ta akt nasilja zasluži javno obsodbo toliko bolj, ker se hoče s takim postopanjem uvesti ubijanje značajnosti, poštenosti in objektivne sodbe pri podrejenemu uradništvu in ga napraviti za slepo orodje v rokah absolutistov. V tem primeru naj bi se ganila »Osrednja zveza javnih nastavljen-cev«, ki ne sme dopuščati, da bi se javni nameščenci s silo demoralizirali. Prazs proti srninim rrateija-narjem v Mosta Že nekaj tednov se vrši v Moskvi proces proti voditeljem ruske socl-alno-revolucioname stranke (eserl), katere so bovljševiki obdolžili veleizdaje na sovjetski Rusiji. Daši je znani Rsdek v Berlinu na sestanku vseh treh internacional obljubil v imenu sovjetske vlade, da obtoženi na nikak način ne bodo usmrčeni, je vendar izgledalo, da visi življenje obtoženih revolucionarnih socialistov na tako tenki nitki, da so se znameniti socialistični evropski voditelji odločili, da nastopijo riskant-no pot v Moskvo v svrho obramb obtožencev. Med njimi sta se napotila v Moskvo tudi znani belgijski socialist Vandervelde in brat umorjenega nemškega socialista Erzber-gerja. Zapadnoevropski zagovorniki pa so kmalu uvideli, da je pred sovjetskim sodnim tribunalom, ki je stal direktno pod vplivom nahujskane ulice, vak zagovor nemogoč in so odpotovali nazaj v Evropo. Nedolgo po odpotovanju inozemskih zagovornikov pa so tudi domači rduski zagovorniki odstopili od j nadalinega zagovarjanja. K temu koraku jih je prisililo naravnost nezaslišano postopanje revolucijskega tribunala, ki bije v obraz osnovnim pojmom pravosodstva in pravičnosti. Revolucijski tribunal ni s^mo dopustil, da so prišli v sodno dvorano zastopniki moskovskega in pe-trograjskega boljševiškega delavstva demonstrirati proti brezmočnim obtožencem in zahtevati pričo njih njihovo smrtno obsodbo, temveč so na ukaz sodnega tribunala morali obtoženci celo pristopiti k oknom, mimo katerih so demonstrirale nahujskane delavske mase s plakati, zahtevajočimi smrt obtožencem. Pri svoje prispevke tudi mnogi slovenski pravniški pisatelji, je bila glavna naloga slovenskega pravniškega lista razvijanje in- spopolnjevanje slovenskega pravnega jezika. Danes pa, ko se avstrijska zakonodaja razvija ločeno od naše in v čisto drugih smereh, nam mora »Slovenski Pravnik« vsaj kolikor toliko nadomeščati »Allg. Gerichtszeitung«, »Oerichts-halle«, in druge avstrijske pravniške časopise. In to ne bi smelo biti sedaj tako težko. Kar se namreč sotrudni-kov tiče, je menda naš položaj neprimerno boljši nego pod germanlzator-n'm avstrijskim režimom. A tudi gmotna stran ne bi smela delati težave. Ako se je našel kredit, menda v znesku enega milijona dinarjev, za ntk nebulozni fond »za propagiranje državne Ideje med Slovenci«, o katerega vporabl pa se ni mnogo izvedelo, potem se mora v naši državi najti tudi potrebni denar za podpiranje Usta, ki služi vzvišenim Idejam prava In pravice. Pogloblje-vanje teh idej služi gotovo tudi propagiranju državne ideje; saj Je »Ju-stitla fundamentum regnorum« ne samo v bivši Avstriji, temveč menda tudi v naši državi. Vsebina sedaj izišlega zvezka »Slovenskega Pravnika« je, kakor ona prejšnjih zvezkov, bogata in zelo zanimiva. Predsednik Kavčnik nas seznanja s »temeljnimi načeli in bistvenim tem je prišlo celo do osebnih insul-tov na obtožene socialne revolucionarje. Ruski zagovorniki z Muravjevom na čelu so nato zahtevali, da naj se sodna obravnava odloži in nadaljuje pred drugim sodnim tribunalom. Njihova zahteva je bila odklonjena s pripombo, da je smešno zahtevati nerazredno, popolnoma nepristransko sodišče. Pod takimi okolnostmi seveda ni bilo mogoče storiti ničesar drugega, kakor odložiti zagovomi-štvo, kljub temu, da je predsednik sodnega dvora za ta slučaj grozil zagovornikom s težkimi posledicami. Ljudski komisar je že tudi zahteval točen izvleček iz govora Mu-ravjeva, zato, ker se sovjetska vlada in osrednji odbor komunistične stranke čutita razžaljeni po Murav-jevih besedah: »Zlo državi in zlo narodu, ki tepta svoje zakone in se posmehuje ljudem, ki zakone branijo.« Obtoženci sami pa so po Gendel-manu proglasili, da po tako vnebo- ogrodjem« civilnega sodnega postopka kraljevine Srbije, od 20. -februarja 1865. Medsebojno spoznavanje ni samo potrebno, kakor meni g. Kavčnik, kot predhodno sredstvo za ujedinjenje zakonov, temveč sploh za notranje približevanje vseh tistih različnih delov, iz katerih se je sestavila naša nova država. Razprava g. Kavčnika bo gotovo dobrodošla vsem našim praktičnim pravnikom. Dr. Milan Škerlj nadaljuje svoj referat o osnutku zakona o advokatih In advokatskih pripravnikih. Tudi za širše občinstvo zelo zanimiv članek je dr. Ogrina »Dvoje ustavnih vprašanj«. V prvem delu dokazuje pisatelj, da so pri nas tako pred kakor tudi po vidovdanski ustavi le parlamentarne vlade ustavno dopustne. On pa to obžaluje in navaja tehtne razloge, zakaj bi bile v slučaju potrebe umestne nevtralne vlade, kakor so bile take z dobrim vspehom imenovane od predsednika Masaryka v Češkoslovaški republiki. Posebno graja, da morajo tudi državni podtajniki biti parlamentarci. V drugem delu se bavi s pojmom oblasti v ustavi. Po vsej pravici graja vporabo Izraza »oblast« za pokrajino, deželo, ker pomenja isti 1. gospodstvo (Oewalt) In 2. urad (Be-hčrde), nikakor pa ne ozemlja, nad katerim se razteza gospodstvo ali na katerem posluje urad. vpijočem teptanju revolucijskega zakona procesa ne morejo več smatrati za kako sodno obravnavo in če vztrajajo v sodni dvorani vseeno do konca, store to samo zato, da dokažejo inicijatorjem procesa, da se jih ne boje. Člani tribunala in obtožiteiji so se udeležili zborovanja na katerem je bila sklenjena resolucija, ki zahteva za obtožene socialne revolucionarje obsodbo na smrt. Pred demonstracijami delavstva, so se izvršile v delavnicah in tovarnah nešte-vilne aretacije onih delavcev, kateri niso hoteli slepo poslušati povelj komunističnih agentov, pri odhodu k demonstracijam pa so se v vsaki tovarni in delavnici vsi delavci kontrolirali po posebnih listah. Na tak način se nadaljuje ju-stična komedija v Moskvi, katera, če izvzamemo justico inkvizicije, nima primera v zgodovini civiliziranega sveta. (Jutri prinesemo opis obiska pri obtoženih socialnih revolucijonarjih v njihovi ječi.) Vendar se mi zdi, da dela pisatelj nekoliko krivice ustavi, ako ji očita, da rabi izraz »oblast« ob enem za gospodstvo (oblastvo) In za pokrajino. Ta neodpustna napaka se nahaja le v slovenskem prevodu: srbski izvirnik rabi za prvi pojem izraz »vlast« in le za teritorij iZTaz »oblast«. Tudi to ni priporočljivo, ker se tudi v srbščini izra2 »oblast« le v prenešenem zmislu in per nefas rabi za pokrajino; vendar ni v srbskem izvirniku one zmešnjave kakor v slovenskem prevodu. Naši prevajalci bi morali biti tu bolj previdni. Gotovo je želeti, da se čim hitreje in čim dosledneje uvede za vso našo državo enotna pravna in upravna terminologija — in pisec teh vrst je že v decembru 1. 1918 pri prvem obisku v Beogradu priporočal imenovanje komisije v svrho sestavljanja enotne terminologije — toda to ne sme iti tako daleč, da sprejmemo brez vsakega pomisleka izraze, ki že v srbščini niso dobri, v našem jeziku imajo čisto drug pomen in povzročajo nerazumevanje in zmešnjavo. Izmed objavljenih odločb iz pravosodne prakse bo tud! širše občinstvo zanimal slučaj izvršilnega postopanja proti državnemu zakladu, in to ne toliko radi svoje pravniške vsebine, kakor radi tega, ker je iz njega razvidno, da naš erar niti z razsodbo priznanih zneskov ne plača. Vsi, ki imajo posla z našim erar- i štev. 154. , —-—-f setink v New Yorku na T cent 44 stotink; v tej dobi je trikrat znatno padel in se zopet povspel navzgor. Finančni minister baje pripisuje padec dinarja tekom poletja in jeseni — od 3 centov in 6 desetink na 1 cent in dve desetinki — bolj neugodnemu trgovskemu ravnovesju med uvozom in izvozem in spekulaciji, kot izdaji papirnatih novčanic. Bankovci v cirkulaciji, izdani od Narodne Banke do koncem novembra, so znašali 4.619, 400.000 dinarjev, torej 272 milijonov več kot do 22. septembra. Izvoz v Združene Države. Konzul Kenneth S. Patton v Belgradu brzojavlja, da je ves izvoz iz Jugoslavije v Združene Države znašal tekom leta 1921 le S 1230.000 Skoraj ves izvoz je obstojal iz pyrethrum cvetja za izdelovanje mrčesnega prahu. II. ljubljanski veleseim od dne 2. do 11. septembra 1922. Dovoz inozemskega razstavne-ga blaga. Opozarjamo vse tukaj-, šnje trgovce in zastopnike inozemskih. tvrdk, da se zamore že uvoziti inozemsko razstavno blago po polovičnem blagovnem tariiu na naših železnicah in carine prosto, če se v teku 6 mesecev zopet izvozi Vsled sedanjih oteškočenih promet* nih razmer priporočamo vsem hite« resentom, da se za velesemenj na* menjeno razstavno blago še sedaj prične razpošiljati na naslov »Urad ljubljanskega velesejma«, ker se zna eventuelno primeriti kot na Zagrebškem velesejmu, da pride blago prepozno na sejmišče. Došlo blago prevzame sejmski oficijelni špediter tvrdka Balkan d. d. v Ljubljani v svoja skladišča, kjer ostane do otvoritve semnja in se kot odškodnine zaračunajo minimalni stroški Prepovedan je sicer še uvoz luksus-nega blaga, vendar pa se je že po« novno zaprosilo za izjemo za velesemenj in upamo, da ne brez uspeha. Zašfila industrijske svojine. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je priznalo pod Št. 1481 od 16. junija 1922. II. Ljubljansko velesejmsko prireditev od 2. septembra 8. ure zjutraj do 11, septembra 18. ure zvečer, razstavnega značaja in izdalo na podlagi F. Br. 99 a) u čl. 10. Privremnog zakona o državnoj trošarini taksama i pristojbinama i po predpisih čl. 94. Na-redbe o izvršenju uredbe o zaščiti industrijske svojine, da uživa rax-stavljalec izuma ali proizvoda po-godnosti prioritete od dneva, ko je dotični predmet izložil, če najkesne« je v treh mesecih po zaključku velesejma zaprosi za zaščito industrijske svojine. Na to pogodnost opozarjamo vse izumitelje, kateri želijo razstaviti svoje izume ali proizvode na »Ljubljanskem velikem semnju. Reklamne deske. Prilikom prireditve I. Ljubljanskega velesemnja so se pogosto pojavili slučaji, da ljubljanski črkoslikarji vsled preobilice naročil niso zamogli vsakemu interesentu pravočasno izvršiti Črkoslh karska dela na reklamnih deskah, namenjenih na poslopja In ograjo sejmišča. Opozarjamo vse interesente, da si pravočasno najamejo prostor za reklamno desko in jo puste že sedaj izgotoviti, ker bi eventuelno pozneje ne prišlo pravočasno, na vrsto. jem, zlasti pa dobavitelji, koliko truda, koliko izgube časa In dragih neprijetnosti je treba potrpeti, pred-no dosežeš likvidacijo svoje tirjatve in nakazilo izplačila. Seveda moral potem še mesece in tudi leto čakati, predno ti likvidirani znesek tudi v, resnici izplačajo. Posledica je bila, da se skoraj noben pošten Industrie jalec ali trgovec ne poteguje več za erame dobave in da ostanejo vsled tega natečaji brezuspešni. Omenjeni slučaj bo to razpoloženje najbrž vtrdfl. Iž njega se vidi namreč ne samo, da erar niti po razsodbi, k4 jo je najbrž provociral upnik, ki se je čakanja naveličal, ne plača, temveč da tl sodišča potem izvršilni predlog proti erarju s porivom na posebni položaj državnega zaklada odbijejo. Take odločbe so morda v zakonu vtemeljene, ugled in kredit države pa gotovo trpita, ako se izvft, da od erarja ni mogoče doseči plačila niti z lepa niti z grda. Tega seveda niso krivi sodniki, toda na končnem neprijetnem rezultatu to nič ne menja. R. v Škofji Loki 9. t. m. Poiifiin® vesti. »Državni prazniki in Nemci.« »Jutro« v včerajšnjem svojem uvodniku napada na svoj znani prostaški način g. dr. Rybafa radi članka, ki je bil pod zgornjim naslovom objavljen v našem listu in mu podtika z zlobnim zavijanjem protina-rodrje tendence. G. dr. Ryba? nam je izjavil, da se z anonimnimi zaplotniki ne bo prerekal o umestnosti teroristične taktike napram našim Nemcem. — Sicer bi pa bila res vsaka beseda v tem oziru odveč, kajti z Žerjav-Praprotnfkovo kliko se dr. Rybaf menda še lahko meri v čisti ljubezni do naroda in do naše države. Minister grozi našim bolnicam. Minister narodnega zdravja Omerovič je na interpelacijo zaradi krize v naših bolnicah odgovoril, da se je Uprava bolnic v Slovenji zadolžila brez zakonite(?) podlage. Napovedal je strogo preiskavo. Posebno jezi ministra, da je prišla kritika o naših bolnicah v javnost, predno je bilo ministrstvo uradno obveščeno. — Poznamo to uradno obvestitev. Vse prošnje in pritožbe obleže pri referentih, bolniki pa naj med tem »neuradno« — umirajo. Prošlost in bodočnost. Na nedeljskem zaupniškem zboru bo dr. 2erjav Iznesel načrt gospodarskih in kulturnih nalog, katere naj bi izvršila demokratična stranka med Slovenci v bodočih letih. Mi se teh nalog veselimo in želimo, da bi v to svrho zastavili slovenski demokratični voditelji vse svoje sile. Samo na eno silo bi jih pri tem radi opozorili. Ta sila je njihov tisk. Žal bi bilo tega načrta, ki bo vsekakor lep in pester, ako bi mu pri uresničevanju ne pomagali tudi s svojim tiskom. Če pa bodo te gospodarske in kulturne naloge branili na enak časnikarski način, kakor so to storili pri idejah državnega edinstva in jugoslovanstva, tedaj se bo zopet enkrat izjalovil »zakon prirode« in stali bodo pred slovensko javnostjo s temnimi pegami, kakor danes. S čim vse niso diskreditirali državne in narodne ideje?! Branili so jo s seksualno moralo. Z njo so opravičevali bankokratične vezi aktivnih ministrov. Načečkali so gore osebnih napadov. Posvetili so večino svojih člankov uničevanju nasprotnega časopisja. Menimo dalje, da bi bilo bolje pisati o jugoslovanskem narodnem problemu, ki je za nas istoveten s slovenskim vprašanjem, na drugačen način, kakor so to storili oni. Slovensko vprašanje, torej jugoslovansko so kaj slabo reševali z znanim blatenjem slovenskih duševnih tvorcev, itd. Z eno besedo priporočamo jim takt, dostojen ton in pa stvarno propagando idej ter jih zagotavljamo, da se bomo tedaj našli pri marsikateremu vprašanju. Enkrat soglasujoč, drugič nasprotujoč i ,vendar vsikdar z blagohotnostjo pri delu -za napredek naroda. Gospodarstvo. PrsglEi! s nnih Bhonshih FMfltreh u ufflErišHi luči. E. Dana Durartd, načelnik vzhod-nc-evropskega odseka Trgovskega Oddelka (Derpartment of Commerce) priobčuje v »Commerce Re-ports« uradnem tedniku tega De-partmenta, sledeče poročilo o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji: Manjša letina. Jugoslavija, v nasprotju s sosedno Bulgarsko, je imela slabo letino. Glasom uradne cenitve, Id je bila sporočena ameriškemu ministru H. Percival Dodge, je letina 1921 znašala v metričnih tonah: Koruza 1,800.000, pšenica 980.000, ječmen 270.000, oves 300.000 riž 150.000 in krompir 950.000. Letina je bila za vsei te postavke manjša od one prejšnjega leta, vsega skupaj povprečno za 20 od sto. Vzrok za to je baje aoJga suša, dasi so železniške razmere in viziko ki ga nestalna izvozna politika nalaga poljedelcu, bržkone neugodno vplivati na setev. Nestalna veduta. Vzlic uvedbi stroge kontrole nad transakcijami z valuto je vrednost dinarja še vedno nestalna. Zdi se, da je kontrolni komisiji bolj na srcu dviganje dinarja, nego njegova stalnost. Med 5. novembrom in 9. januarjem se je dinar dvignil od 1 centa in dveh de- Dnevne vesti. — Popravek. V včerajšnji Članek »Se-®®Ie stanje zadrskega vprašanja« s.ta se yrinlli dve neljubi pomoti, ki bistveno kvarita smisel dotičnih stavkov. Tako is odgovoril na naSe drugo vnašanja 3. dr. Riba?; »V mednarodnih odnošajih odločuje žalibn? se vedno edino le moč« in ne kakor je bilo napačno »V narodnih odnošajih itd.« Druga napaka pa se je vrinila v predzadnji odstavek, ki se mora pravilno glasiti: »Vsa ostala vprašanja pa bi ostala nerešeni ali pa bi Se morala rešiti posebej, to je ne v zvezi s koncesijami, ki bi (ne soj nam bile v zadrskem vprašanju naložena (enostransko od arbitra op. ur.), dočim je šla sedaj konccslia za protikoncesijo. — Kr ali lastnik vile v Bohinja. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji je podaril kralju bivšo Muhrovo vilo ob Bohinjskem Jezeru, kjer bo kralj bival za časa lQvov. ~r Kraljevo odlikovanje predsednika poljske republike. Kralj Aleksander je odlikoval Predsednika Pilsudskega s Karagjor-zvezdo I. razreda. Visoki red izroči predsedniku naš poslanik v Varšavi v sv®-avdijenci. - — Kandidat SKS za državni svet je de-«nitivno določen g. dr. Iv. Škarja, pravni re-terent pri gradbeni direkciji v Ljubljani. **x — {spremembe v osebja. Upokojeni so: računski ravnatelj bivše deželne uprave Kranjske g. Henrik Lindtner, načelnik pri tttaistrstvu za socialno politiko g. dr. Cvet-*» Gregorič, ravnatelj ljubljanskega odseka ukinjenega ministrstva za prehrano in obnovo dežeL dr. Bogomil Senekovič ter pisar Istega odseka g. Fr. Urlep. Višji drž. zivlnozdravnik g. Ivan Fischer v Celju je Jfffcmeščen v Žalec. Absolvirani živinozdrav-mk g. Vek. Rigler je imenovan za provi-'zornega drž. živinordravnika ▼ X. čin. razredu ter prideljen okraj, glavarstvu v Mur-i-skl Soboti. — Iz drž. službe je izstopil asistent pri drž. kmefilsko- kenijskem zavodu jf Ljubljani g. Iv. BartL ■ t — Imenovanje. Ravnatelj dri. kmetijske SOIe v St. Jurju ob juž. železnici g. Iv. Belle M Imenovan za kmetijskega svetnika. — -“Tl 1., ? ™*bonl. V Uradnem listu št 72 *o' priobčeni s!?deči zakoni: 1. zakon o po-P*s prebiva) \ , n domačih živali, 2. zakon S« j . na lobičke, 3. zakon o preho- l. ^ 'tne bivše avstro-ogrske monarhije v 3 naše države, 4. zakon *t 's‘' ■ ’ sodniške pripravljalne 1« t. . ?a v deželnih sodišč y Splitu ® Mubljani. , ,— Šolstva naše države. V zadnjem šolskem letu Je bilo v Jugoslaviji 134 gimnazij * 50.482 dljVkl in 2w56 ndiiitftj moimi*. ■ateljišč je bilo 32 s 5603 gojenci iu 433 očnimi močmi; rt?aln, gimnazij je bi) 5 s diiaki in 13'8 profesorji; mornariške «8aemije so bile $ s 458 dijaki in 36 profesorji, meščanskih šol Je bilo u2 s 4552 .^nei in 365 učitelj; ljudskih šol je kilo rf, * okroglo 800 )lV> učeuci in učenkami “ 12.408 učnimi močmiV ..,„ 7“ Društvo slovenskih zdravnikov sl Je “VOMIo za predsednic X- dr. -los. ličarja . Naseljevanje v naHi držav L Od osvo-"jKUtve se nase'>lo v Vojvodini 4ŽD0 ad v ? F Alojzij Hrašove*,' Velenje k pošti Ljubljana 2 itt 'ganko Knez od pošte Ljubljana 1 k poštt »jotrad 1; poštarji V. r. Adol! Sadar oo\ -‘»uasi *k pošti Beograd 2, Vladimir Bajuk, Ludo-»j* Prlmosch in JullJ Kuštrin od pošte Ljub-«w>a 2 k pošti SuboUca 2. Dagobert Poka Ih i» iževa ne8a odseka v Mariboru k po-•« Maribor; poštar« VI. r. Marija Vidu od Poste Konjice k pošti Kamnik, Marija Tro-P°Ste Velenje k pošti Celje. Karel _ glef. Ivan Jančigaj, Alojz« Kn« in Cvet- 2* a WELLS: Rabo se ]b Pepcraff zdravil. Nazadnje, ko je postal spet jezen ™ zloben, sem pustil to plat pouka. hu en tega,« sem dejal, »pa ste sto-olepSavanja. Oovorili niste tolSCl — kar bi bflo sicer neslavno, pravilno — nego o težL Vi —« tn iV»iTvD me 111 Prtmal, da vse a kaj mu je sto- *em’ da ** mora PaC IVa E novira razmeram. In tako stran .j 0 naCe^a edino pametno »fe v*?J?eve- Omenil sem tudi, da truda ? u. ne bi staIo posebnega PU Po rokah ^ nauii* na str0_ ^fclikniif °aJ spimf« je scnTga^df^ nI težk°l Opozoril napravi nnctii? žIfinlco prav lehko pritrdi s trlkiS; sp,odnJe dele nai jo in blazino na^ ? rjuh?.’ 0+de" neh. Ne kaže mu l1pJlpne ob stT falfl se svoii “ee° od- SkoVtU'S“ vrl° kako * vsemi tem? .ie sPriJaznila mi.) Sklfinria čudaškimi preurcdba- knjižQjgkQ /if* ^ da sl nabavi Dodajali zeorat*? ilva mu bo' zgoraj aa knn^ni omari. ko Kolbe od pošte Ljubljana 11 k pošti Subotica IL, JRoža MegllC od pošte Maribor I. k pošti Rogaška Slatina ln Valentin Pečni* kar od pošte Ljubljana 2 k pošti Beograd 2; privremeni poštar IL r. Bogomir L6ske od pošte Ljubljana 2 k pošti Sombor, podurad-rJk V. t. Josip Fakin od pošte Llubljana 2 k pošti Zemun lv sluga V. r. Fran Tombo-sko od pošte Rogaška Slatina k pošti Rogatec in poštna odpravnica Marija Lovšin od pošte Kočevska reka k pošti Dolenjavas pri Ribnici. PoštAi službi so se odpovedali; privremena poštarica II. r. Marija Kathem pri pošti Ptuj in pisarniška manipulanta VI. r. Ciril In Tomšič pri poštni direkciji v Ljubljani in Pavla Rugelj pri pošti Ljubljana 1. Službene pogodbe je odvezana poštna odpravnica Ema Benedek pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Iz poštne službe je odpuščen poštni ofidjant Ivan Simončič. Začasno ie upokojena poštarica III. r. Josipina Teply pri pošti Kranj. Trajno so upokojeni: pod-uradnik III. r. Ivan Dekleva in Mihael Miklavc pri pošti Ljubljana 1, Tomaž Strani-šak pri pošti Maribor 1 in sluga II. r. Fran Resnik pri pošti Ljubljana 1. Umrli so; Upravnik V. r. Miroslav Schmidt pri pošti Gradac pri Črnomlju, poduradnik IV. r. Josip Rožič pri pošti Tržič in sluga V. r. Miha Fuger pri pošti Velenje. — Za novo cesto iz Bojancev v Privodje v črnomaljskem okraju je dovolil finančni odbor 100.000 kron kredita. — Dijaki — razbojniki, V Prilepu (Srbija) so se od lanske jeseui ponavljali ropi po raznih zavodih. Nedavno je bil dijak Ba-labanovič zaklan v syojem stanovanju. Lopovi so bili vselej maskirani. Sedaj so prišli nevarni družbi na sled. Razbojniško družbo so tvorili dijaki ondotne gimnazije, Vi so enkrat tudi skušali zažgati giaiua*;jsjn poslopje. Balabanovlča sc zaklalt, ker ni hotel izvršiti neke mu poverjene naloge. *- Promocija. Na češki univerzi Karlovi v Pragi bo danes promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Valentin Meršolj iz Radovljice. — Volkovi na Kočevskem. Blizu Tlefen-tala so volkovi raztrgali 5 ovc na pa.51, med tem ko Je 1'4 letni pastir tekel domov povedat, da se le približal čredi volk. — Kočevje le zapustil nadučitelj v. Tschinkel ter nastopil ednako službo v Grebinju na Koroškem. Tschinkel Je izdal svoječasno knjigo pravljic m pripovedk na Kočevskem. — Na brata le streljal pri Knežni njivi blizu Blok neki Jakob Barasa. nc da bi bil brata zadel. Orožirki so mu o J /zeli vojaško puško ter ga zaprli. — Prenos zemsklh ostankov pok. Matka Mandiča, zaslužnega prvoboritella in zastopnika istrskih Slovanov, se je izvršil zelo slovesno zadnjo nedeljo iz Spinčičev. kjer je umrl 15. maja 1915, na pokopališče jugoslovanskega Kastva. žalnih slovesnosti se je udeležilo nad 10.000 oseb, tudi iz podjarmljenih krajev Istre. — Nezgoda na železnici. Pri postaji Zvečaj pri Karlovcu je dne 6. t. m. skočilo VBč voz tovornega vlaka s tira. vsled česar je bdi ves dopoldan promet oviran ter so morali potniki prestopiti. — Srečen šofer. Šoferju Spajerju v Novem Sadu je umri v Ameriki sorodnik, ki mu je zapustil 15.000 dolarjev, kar znaša 5 milijonov kron. — Računske listke »Družbe sv. Cirila in Metoda« so sklenili uvesti gg. plačilni natakarji pri svojem zborovanju dne 30. junija po vseh restavracijah, kavarnah in gostilnah v LJubjani, kakor tudi v drugih mestih In trgih v Sloveniji. Slavno občinstvo vljudno prosimo, da ne odklanja plačilnih listkov, temveč jih vsepovsod zahteva. Narodna zavest in obrambeno delo C. M, družbe zahteva obulus na oltar našeza kulturnega delovanja. Družba vrši še dalje veliko in nesebično delo, da spasi tudi one, ki so v nevarnosti, da utonejo v tujčevih valovih. — Od časa do časa bomo priobčevali imena vseh onih javnih lokalov, kjer so uvedeni C. M. računski listki. — Kaj pa trgovine? Ali bi ne mogle tudi te uvesti drnžbenih listkov? Ena kronca pri neštetih velikih računih kaj se to pozna. Dražbi bi pa bilo zlasti v teh težkih časih selo pomazano. — Poglejte v Avstrijo, vsepovsod so nvedenl listki na Sfliidmarko in Schulvereln. Poglejte v Trst, nobene gostilne, ne kavarne, da niti špelunke ne dobite brez plačilnih listkov Lefce nazlonale. Ali naj bomo samo Slovenci tako brezbrižen narod. — Iz sodnih krogov. Za avskuJtanta sta imenovana dosedanja pravna praktikanta v Ljubljatni dr .Josip Šenk in dr. Boris Mihalič. —1 Nesrečen padec. V Slov. Bistrici le času praznovanja 50 letnice ondotnega ga-sineg.% društva gasilec Josip Breznik Ic Orehove \V aai tako nesrečno padel s kolesa, da m-j— 1 11 ..-i-i.'.- je radi poškodb drugi dan y mariborski bolnici umrl — Oče morilec. V Gornji Pc «e je posestnik Marijan Jenčič preplrni o ženo in Jo med prepirom udaril z u j po hrbtu. Njegov sin, to videč, je skočil na pomoč materi, a pri tem Je oče sina z motiko tako udaril, da ga Je z enim mahom ublL Morilec je izročen sodišču. — Policijski šef — poneveril velike vso~ te. V Vršiču le obtožen tamošnji policijski šef, da Je zlorabil službeno oblast in poneveril velike vsote državnega denarja. Izročen je sodišču. — Sprejem gojencev v 2. art. podofic. šolo v Mariboru. Meseca oktobra 1022 bo sprejetih 200 mladeničev za gojence v 2. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Pogoji so razvidni iz oglasa, ki Je nabit na deski mestn. magistrata in na Mestnem domu. Sprejem gojencev v inženjersko podoficirsko Solo v Maribora. Meseca septembra 1922 bo sprejetih 150 mladeničev za gojence v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru. Pogoji so razvidni iz razglasa (konkurza) na deski mestnega magistrata in na »Mestnem domu c. Ljubljana. = Izlet srbskih sirot v Ljubljano. V soboto ob pol 3. pride v Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov In deklic, ki so Izgubili v svetovni vojni svoje roditelje. Kakor v Celju in Mariboru tako se pripravlja tudi v Ljubljani narodno ženstvo, da pripravi malim, dragim gostom, ki prihajajo Iz osrčja naše domovine, prisrčen, bratski sprejem. Naša šolska mladina bo tvorila špalir od Južnega kolodvora po Dunajski cesti, Selenburgovt ulief, mimo Zvezde, po Kongresnem trgu, VVolfovi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Dalmatinovi in Komenskega ulici ter po Vidovdanski cesti do belgijske vojašnice, kjer bo deca nastanjena s svojimi spremljevalci. Uverjeni smo, da boste vi, dragi starši, poslali radevolje svoje otroke v soboto 15. julija eno mo pred prihodom vlaka, ':o Je ob pol 2. v tisto šolo, katero so otroci doslej obiskovali, da pozdravijo svoje drage bratce in sestrice s cvetjem ali zastavicami ter jim tako Izkažejo ljubav in sočutje. Se Istega dne popoldne ob 6. uri priredi srbska deca koncert na vrtu »Narodnega doma«. Natančen program koncerta sledi nilhodnje oni. Vse tiste učenke St Jakobske dekliške šole, ki so pele pri koncertu v Unionu,, naj pridejo v Četrtek dne 13. julija popoldne ob pol 3. v šolo k pevski vaji, ker »odo nastopile v eni točki pri koncerta, ki ga prirede srbski otroci. *= Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo novembra 1921 zastavljenih predmetov 13- iulija popoldne. = Abitarijentski 1cčaj dri. trnovske akademije v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo v šolskem letu 1921/22 44 rednih slušateljev in 7 hosoitantov. Vpisovanje v abit. tečaj za leto 1922/23 se vrši od 11. septembra do 3. oktobra. Hospitantl za obit tečaj se sprejemajo na pismena prošnjo le izredno od slučaja do slučaja po oddelku ministrstva za trgovino in industrijo na predlog ravnateljstva trg. akademije. = Državna trgovska akademija v Ljubljani. Ta zavod Je obiskovalo letos 73 učencev to učenk. V I. letniku Jih Je bilo 37 (+5) v n. letniku jih Je bilo 31. Učni uspehi: V I. letniku: odlika 1; prvi red 32; ponavljalni izpit 1; neizprašan 1. V II. letniku: odlika 5; prvi red 22; neizprašana 2. Trgovska akademija bode Imela v šoskem letu 1922(23 tri letnike. V vsak letnik se sprejme 40 učencev (učenk). Hospitantl se ne sprejemajo več. Vpisovanje se vrši od 11. do 14. septembra. «» Izgubljeno. Od Wolfove ulice do konca Starega trga se je Izgubil zlat 5čl-palnlk. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi na naslov: O. V. Stari trg 26.-II. = Originalno presenečenje m »Zagrebškem zboru*. Kakor čitamo v hrvatskih časopisih Je Izzvala svetovnjznana tvrdka Metal — katero pri nas pozna It vsako dete — nepričakovano presenečenje na »Zagrebškem zboru«. Pri tvrdki Melnl se je namreč vršilo poskusno kunanje črne in bete kave ter čokolade, i^iedno sn kupci zapustili paviljon, so se pozvali dopoldne na brezplačno kavo, oopoldne pa na čokolado. To je izvrsten način, s katerim nas je tvrdka prepričala o svojih prvovrstnih izdelkin. Vsekakor bodo kupci mnogoštevilno posetili ta lokal v četrtek, ko se bo zopet vršilo to poskusno kuhanje ter delile brezplačna Južl-ne. Vsled teh vesti smo se obrnili na tuk. podružnico omenjene tvrdke na Aleksandrovi cesti 1. z vprašaniem. dali se bo vršilo tudi pri tule podružnici to zelo pončno poskusno kuhanje- Z veseljem smo 'zvedeli, da se vrši tudi v Ljubljani pri tuk. podružnici na Aleksandrovi cesti 1. to poskusno kuhanje in ticer dne 13. t m., nakar že danes opozarjamo naše cenjene čitaielje. «• Uslv. Venca nekega tuk. anončrtega zavoda Je c. -del neznan tat včeraj ponoči med pol 10. .a pol 12. uro, ko je od truda zaspal na klopi v drevoredu na križišču Dunajske In Bleiweisi>va teste, ter 111 u pobral sledeče predmete: 1 srebrno »tula« uro v vrednosti 2500 kron, 1 vozni red, 1 tabelo poštnih pristojbin, 1 načrt za »Ljubljanski vestnik« t J. koledar, vozni red ItcL, 5 raznih klišejev, 1 ijublliiiskl načrt, I ta^ko akte v kateri je bilo 300 kroti denarja, 1 blok »J. Majtlnger« /a narcčil.1 In 1 blok »Lukul« za naročila t< r druge malenkosti. Zlikovcu so baje že na sledu. «= Umrl Je v četrtek uopoldne dijak državne tehnične šole Ivan VaNmtlnčIč. sin uslužbenca Jugoslovanske tiskarne v Ib. letu starosti. Pogreb 00 danes pop. ob pel 4. uri. Naj počiva v miru! «* Policijske vesti. Lesnemu *rgovcu Albinu Dolšku iz Oerblna .pri Lltlll je Wio ukradeno 5000 kron vredno kolo. — Osrednji gospodarski zadrugi »Ekbuom« Je bil (>■ t m. ukraden pisalni stroj znamke »Courier« št 14.214, vreden 18.000 K. Sviri se pred nakupom. — V Ljubljanici v Trnovem je dne 6, t. m. zapazil Srečko Dražil mrtvo truplo. Dražil je takoj poklical stražnika, ki je ukrenil vse potrebno, da so mrtveca spravili na suho, Došli ooiicijskl zdravnik in rolicij-ski uradnik sta komsionelno ugotovila, da je mrtvec krojaški pomočnik Valentin Bukovnik, ki Je pred enim tednom med kopanjem v Ljubljanici utonil- Cinpljenca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. *» Kongres Juzosiovenskega ženstva. Včerajšnje zborovanje kongresistk se Je pečalo in razpravljalo po večini n vprašani« nezakonske dece. Govorile so o tem gdč. Stebljeva, ga. Hristlčova, p.edsednba ženskega Učiteljskega «j.-u2enja ga. Zupančičeva, ge. Jenkova, Milivojevlčeva. Bekovi-čeva in še nekaj drugih. Vse govornice so se strinjale v tem, da Je bedi nezakonske dece odpomočl na način, da se vzame v zaščito nezakonsko mater. Ga. Govekarjev? je prečitala neki dopis, v katerem se obračajo Javne nameščenke na »Kolo jugoslovanskih sester« s prošnjo, naj M se Kolo zavzelo za to, da dobivajo za svojo nezakonsko deco isto draginjsko doklado, kakor zakonski otroci. Jako lepo je op.sah stanje nezakonske dece ga. LIpoldova Iz Maribora. Neusmiljeno in nekulturno Je prepustiti stradanju nezakonskega otroka, ki postane ravno-tako dober državljan kakor vsakdo drugi. Zgled nam je pokojni dr. O raž cm, ki ie bil tudi nezakonski sin. Oporoko. kak<;ršuj Je sestavil dr. Oražem, more narekovati 'e zlato srce. Predsednica z*. HrlsUSuva Je nato zaključila obširno debato o perečem vprašanju nezakonskih otr >k. Naribor. Srbski otročiči pridejo v nedc.Jo. 9. tm. z vlakom ob 10. urL Na kolodvoru jih sprejmejo gojenci tuk. stanice za zaščito dece, vojaška ?odb.i in razna društva. Od kolodvora gredo z vojaško godbo v spre-vorfiT v kadetnico, kjer bo popoldne velika ljudska veselica. Vstopnina 2 Din. Avtomobili vozijo od dravskega mostu proti mali odškodnini. — V pondeljek si gostje ogledajo mesto, na kar bodo v Narodnem domu marijonetne predstave. Popoldne sl ogledajo Ruše, v torek zjutraj pojdejo v Rogaško Slatino. Pred odhodotn vlaka dobi vsak otrok mal spominek na Maribor. Izletnike vodi nekdanii vojni minister general Rašlč. Vročina Nastala fe prav troplčna vročina, kar ugaja posebno grozdju in sadju. Ker pa piha tudi veter Je nastala za vrtove že suša. Dobro le, da Je zemlja vsled dolgotrajnega deževja napita, tako, da nam vsaj vode ne primanjkuje. Posvetovanje gledaliških Intendantov v Zagrebu. Te dni se posvetujejo v Zagrebu upravniki gledališč. Glasom časnikarskih poročil se udeležujejo teh posvetovanj upravniki vseh gledališč. Med navedenimi gledališči pa ne najdemo upravnika mariborskega gledališča. Ali Je to časnikarska pomota, ali je pa morda res, da ni zraven našega upravnika? Verjetno bi bilo, ker dvema gospodoma služiti ni mogoče. Smrten padec * kolesa. Jožef Breznik, podžupan Iz Orehove vasi prt Mariboru ie hotef dne 2. t. m. obiskati gasilsko slavnost v Slov. Bistrici • kolesom. Pri Sv. Jožefu pa Je tako nesrečno padel, da se fe hudo pobil In na poškodbah nmri v mariborski bolnici. Vlomilec v Tlčarievo trgovino v Ljubljani Je bil v sredo ujet v Mariboru. To Je neki Punčuh, ki ima na vesti Se druge delikte. Vlomil je tudi v Slovenski Bistrici, v Šmarjah pri Jelšah In bogve kje še. Sestanek NSS bo danes v soboto zvečer ob 20. uri v gostilni Vlahovič. Pridite vsi, prijatelji dobrodošli. Izumil« sva tudi velegenialen način, kako more splezati vsak hip na tla — tretta je bilo namreč samo razdeliti vellM konverzacijski leksikon — (10. izc&inje) — po vsdi odprtih policah. Avko je zagrabil vsakpot dva zvezka iYi se prijel zanje, je bil kaj naglo jfpodaj. in spodaj ob pažu je bilo treiba napraviti železne držaje, da bi sle flh oprijemal, kadar bi se hotef gf|>atf v ^nižjih sferah«. Činu bolj sva razpletala stvar, tem iivi^še je bilo moje zanimanje. Sam sejjn poklical gospodinjo, razložil ji pobožaj in lastnoročno uredil visečo posteljo. Dva cela dni sem preživeli brez presledka v Peycral-tovem trtianovanju. Vse, kar zahteva ročne spretnosti, je vobče moja slabost; venomer vam tekam okoli s kladivorra in odvijačem. — ln tako sem izurnil zanj vse polno genialnih pomočkoV; napel sem mu žico, da bi mogei do svojih zvonil, prestavil električni b svetilke, da so svetile navzgor namestu navzdol — in tako dalje. Vsn stvar je bila zame neizmerno čudna in zanimiva, in s pravo slastjo sem si predstavljal Pey-crafta, kafro lazi nalik debelemu, velikemu čnarlju po stropu svoje sobe in telova fl i ob vratnih okrajkih iz izbe v izibo — v klub pa ne more nikoli, nikDli več... In ted-ftj — nu da — tedaj me je zapeljal ‘Kioj izumiteljski talent... Sedel mirno pri kaminu ter se krepčal ž njegovim whiskyjem, on pa je ždel v svojem najljubšem kotu — za kaminovim nastavkom — tei1 si obijal strop s turško preprogo — kar me prešine misel... »Bogme Peycraft!« sem vzkliknil, vse to je vendar čisto odveč!« In jjreden sem utegnil pregledati nasledke svoje domislice, sem že bleknil: »Spodnja obleka od svin- ca!« Nesreča je bila tu! Peycraft je bil ganjen malone do solz. »Oh!« je izdavil, »stopiti spet na lastne noge!...« Ne da bi preudaril, kaj more nastati Iz tega, sem mu izdal svojo tajnost. »Kupite svinčene pločevine,« sem dejal, »in narežite iž nje majhnih ploščic. Te si všijte v perilo itd. — kolikor je pač potreba. V črevlje si vložite svinčene podplate, v rokah nosite torbo, polno masivnega svinca in stvar je opravljena! Čemu bi tičali tu kakor v ječi, Peycraft, ko lahko greste spet kamor hočete... še potujete lahko...« Obšla me je srečnejša misel: »Tudi brodoloma se vam ni več bati. V takem slučaju vrzite le nekaj obleke s sebe — ali pa kar vso — in vzemite v roke potrebno prtljago — pa splavate kviškn, v zrak —« Od razburjenja mu je ušlo kladivo iz roke — za palec je manjkalo da ml ni padlo na glavo. »Za Boga!« je dejal. »In tako bom spet lehko prihajal v klubi« 1 Celfe. Dih mi je zastal »Bogme — da!« je dejal JecljaJe. »Da. Seveda!« In res Je prišel. In §e prihaja. Baš zdaj sedi tamle — za mojim hrbtom — in se pita! Strela božja, da! pita se! Tretja porcija kruhka z maslom I Živ krst pod solncem — razen mene In njegove gospodinje — ne ve, da ne tehta sploh nič. NISI Da Je zgolj zoprna masa naplavljene snovi, meglena tvorba, ki tiči kdove kako v moderni obleki.,. n i e n t e — n e f a s — najnlčevnejšl vseh ljudi! Tamle sedi in čaka, kdaj neham pisati. In tedaj me prestreže... Če se mu posreči... ter se prikotali k meni... In mi začne razpovedovatl spet vse od kraja... kakšen občutek je to — In kakšen občutek to ni... in kako časih vendarle upa, da nekako mine. In vedno znova — zdaj pa zdaj — se ponavljajo med njegovim mastnim, brezkončnim čvekanjem besede: »Saj ostane med nama, kaj? Umrl b! od sramu, če bi kdo zvedel! Ljudje bi me gledali kakor norca... ne? Lazil je po stropu... in tako dalje...« Nu tak -- zdaj... k vragu! Ia glejmo, da Jo upihamo Pevcraftu vzlic njegovi čudoviti strategičnf postojanki med menoj In med vrati.. .1 (Konec.) Koncert srbskih vojnih sirot se vrl danes v soboto ob pol 9. url zvečer v Ve* liki dvorani celjskega Narodnega doma. Med odmori in po koncertu svira nuuribvf* ska vojaška godba- Lepaki za Celjsko obrtno razstavo so se pričeli te dni razpošiljati. Lepak predstavlja v sredini stari grad v modro zliti barvi, nad razvalino je celjski grb, tri zlat* zvezde na modrem polju, v vznožju se VIJ* Savinja. Na eni strani je kovač, ki kuje, na drugi strani pa poljedelec, kj orje. Lo-pak Je okusno kamnotlskarsko delo, ki ga 1* oskrbela celjska Zvezna tiskarna. Zlet celjske Sokolske Zupe v Celje M bo vršil v dneh 15. In 16. julija. V soboto 15. pop. In v nedeljo dop. se bodo vršne tekme. Ob 11. uri bo povorka. Popoldne bo Javna telovadba in ljudska slavnost u glaziji. benjamln-Ipavčeva ulica od tovarne »Cinal« do voj. barak Je vsled poprave obeh mostov na tej cesti za vozni promet za en teden zaprta. Nogometna tekma med ljubljanskim športnim klubom »Primorje« ln Atletiki sv vrši v nedeljo 9. tm. pri »Skalni kleti«. Staro gimnazijsko poslopje pri farni cerkvi so renovlrall. V tem poslopju nameravajo nastaniti bodoče upravno sodišče v Celju. Nekateri hišni posestniki celjski se popolnoma nič ne brigajo, da bi spravili V re* in popravili trotoarje ob hišah, kateri ka» žejo ponekod cele luknje, ki so pasantota skoro nevarne, v deževju pa se v nilh zbU rajo cele mlake voda. Magistrat na) bi ta lastnike hiš, ki se ne brigajo za njegova ukaze, prisilil, iste izpolnjevati. Prireditev v korist »zavodu slepih« t. Ljubljani se vrši jutri v nedeljo rt »Grma* dirju«. Sodeluje godba iz Trbovell. Popisi feriialnlh olakilca (AbntMti F. S «) za leto 1922 so dospeli. Za £UM celjske podružnice na kr. drž. realni gimnaziji se dobe pri tov. Drago Černe, Kralja Petra cesta 32, Celje. Odgovor. Poroča se nam, da prodtfa pivovarna Laško pivo gostilničarjem po enakih cenah kakor druge pivovarn«, iMj imajo vse pivovarne za pivo dogovorjene enake cene. Ako pa gostilničarji računal« pivo pivovarne Laško višje, kakor pivov«* ne G6tz, bi bilo to samo znameni«, da 1» pivo pivovarne Laško dosti bolje od OT» vovarne Gotz, ker bi ga drugače po VIŠJI ceni sploh ne mogli prodajati. Kako računajo gostilničarji pivo gostom, na to pivovarne kot takšne nikakega vplivi. O kakovosti piva Delniške pivovarn* LaSk« pa se more vsakdo najbolje prepričati san* da Je stavljeno »Vprašanje« popolnoma *i* grešeno In najbrže podtaknjeno od korita* renče slovenske pivovarn*. Sokolstvo. Slavnostna otvoritev Sokolskem dema v Škofji Loki se v ši v nedello. U. Julija po tem-le sporedu: Ni p;cdvečer od 2o.—2L promenadni koncert Rd Olavnem trgu in pod* oknica kumicl sestri Ang. Zlhiri-vf. P. julija 1. Sprejem gostov prt jutranjih vlakih. U ob pol 9. skušnje r3 popoldanski nnstop, S. ob pol 11. obhod, A. cb 11. slavnostna ctvo* rltev doma, 5. ob 15. Javna telovadb«. P« telovadbi veselica na Stemarjlh ob Slabeta vremenu v Domu. Sodeluje polnoltevttna todk ba Dravske divizije. Sokol Škofja Loka. Drugi dol voSem*. ga vlaka iz Ljubljane protf Jesenicam vo«( v nedeljo zvečer 'z Sl.ofje Loke ob tiA% Šport Sn turistika. S. K- Primorje. Sestanek Članov plaval* ne sekcije se vrši v soteto, dne #. Tull.a ot» 7. zvečer v zadnji sooi Narodu* kavarn«. Pozivajo se vsi dani In ilanic«, d« M zanesljivo ndeležljo sestanka v svrho določit** rednega treninga in radi bUŽaiodUi n ptft* valnih tekem. — Načelnik. Gledališče In slasba. Pevec. Olasllo Pevske zvez* fzllo f* pravkar Šest zvezkov (3—6) v enem teŠUka s prav zanimivo vsebino. Podrobno bon* ie poročali. Rmlni io »tat Klub tOgnjliče arhttektov-oltolemthm ie prejel dopis, .0 kron. 4» SNA2NO MESECSO SOBO za V Ljubljano prestav* ljenega ,. višjega državnega uradnika ISčem za takoj. Po-nudbe pod »Mesečna soba« na upravo lista. 1102 prečo. Enako plavi zalisci so obrobljali bledo lice, zabuhlo od nezdrave tolšče. Velike oči so mu srepo buijOe izza rdečkasto nabreklih trepalnic. Nedolžen smehljaj je Igral na debelih ustnicah, izza katerih so štrleli dolgi, žolti zobje. Sicer pa ni Izražalo to obličje ničesar gotovega. Zdfelo se Je narejeno iz boječnosti, domišljavosti in zadovoljstva,: vsakega v enaki množini. ■ Lastniku takšnega obraza je bilo težko prisoditi le Iroraico bistrega uma. Kdorkoli ga Je pogledal, je nehote spustil oko nizdol, češ, kje ima golšo? Obleka je bila baš tako klavrna kakor človek. Suknjič je nalikoval vsem suknjičem tega sveta in hlače takisto. Debela srebrna ura na traku od rjavkaste žime je jedva imela dovolj prostora v levem telovnikovem žepu. Med govorjenjem Je sukal v roki bonbonijero od prospjne roženine, napolnjeno z majhnimi štirioglatimi sladkorčki ter okrašeno s sliko zelo grde, a kaj lepo oblečene ženske gotovo rajnke soproge gospoda branjevca na razpoloženi^*; In kakor ga Je delal razgovor zadovoljnega ali narije, se Je basal gospod Lecoq s sladkorčki, ali pa je milo upiral oči v portret. Preiskovalni sodnik, ki Je dolgo opazoval linoža, je nazadnje skomignil z rameni. »Nu,« Je rekel gospod Domini z glasom, ki je izražal njegovo najnotranjo misel, »ko ste že tu, vas hočem poučiti' kako in kaj.« »Oh, saj ni treba,« je odgovoril Lecoq z zadovoljnim nasmeškom. »Nikarlte se ne trudite, gospod preiskovalni sodnik.« »A čemu nam boste, če niti ne veste —• —« »Kdo pravi, da' ne?« ga je prekinil detektiv. »Vse. kar ve gospod preiskovalni sodnik, vem tudi že jaz. Domneva, ki nam služi za temelj, se glasi: roparski umor. Ugotovljen je vlom in opustošenje prostorov. Grofičino truplo je najdeno, 6 grofovem ni duha ne sluha. Kaj še? La Ripaille je aretiran; dedec ni dosti prida in dobro je, da pride malce pod kliuč Cuespin se je vrnil pijan. Eh, ta Guespin je v pretetih škripcih! Njegova predzgodovina je kaj nemarna; razen tega se ne ve, kod je hodil ponoči. Govoriti se brani, opravičiti se ne more... bogme slaba se kuha zanj.« Oče Plantat Je motril prijaznega detektiva z oči vidnim zadovoljstvom. Ostali poslušalci pa niso mogli utapti presenečenja. , 'r-\ ■ »Kdo vas je poučil o vsem tem?« Je vprašal preiskovalni sodnik. ; »1, vsak malo,« se Je odrezal gospod Lecoq. »A kje vendar?« »Tukajl Prišel sem že pred dvema urama; še govor gospoda župana sem poslušal.* In ves zadovoljen si je privoščil nov bonbonček. »Kaj!« Je vzkliknil gospod Domini z razločno zamero. Mari .niste vedeli, da vas oričakuiem?« »Nadejam se, da me gospod preiskovalni sodnik prav razume,« je odgovoril tajni policist. »Treba je bile proučili po-zorišče; člpvek si mora najprej vse ogledati, razpostaviti topove, kakor pravijo generali. Moja navada je, da se vedno takoj prepričam, kakšno je ljudsko mnenje: kdor ga ne pozna, se ga ne more ogibati.« »Vse to ne opravičuje vaše zamude,« je rekel gospod Do-, mini s strogim poudarkom. Gospod Lecoq se je nežno ozrl na svoj ženski portret. »Gospod sodnik naj le vpraša na prefekturi,« je odgovoril. »Povedo mu, da urnem svoj posel. Za tistega, ki hoče poizvedovati z uspehom. Je glavno, da ga nihče ne pozna. Policija ni priljubljena nikjer; to dejstvo je bedasto, kakor vse ostalo, a Je resnično. Zdaj, ko vedo, kdo sem in počemu sem prišel, mi ne bi povedali ničesar več, ali pa bi me prav preklicano nalegali.« »To je zelo verjetno,« se je oglasil oče Plantat, želeč podpreti detektiva. »Zato,« je nadaljeval Lccoq, »sem se napravil takšnega, kakršen pač hodim na kmete. Ko sem dospel, je mislil vsakdo ob pogledu name: »Dedec je radoveden, da nikoli tega, a hudoben ni.* Tako se vedno vrivam, prisluškujem, pomenkujem in napeljujem druge, da govore. Kar jih vprašujem, mi od go«, varjajo z odkritim srcem in brez stesnjevanja. Orcivalci so ljubeznjivi ljudje; v tem kratkem času sem sklenil že nekaj prijateljstev in tudi na večerjo so me povabili.« Gospod Domini ne ljubi policije in tega ne skriva. Njeno sodelovanje trpi, ne da bi se soglašal ž njim, le zato, ker ga ne more pogrešati. V svoji neuklonljivi poštenosti obsoja sredstva, ki jih je ona časih primorana rabiti, dasi priznava njih potrebnost. Ko je poslušal gospoda Lecoqua, mu je v duhu nehote pritrjeval; a pogled, s katerim ga je meril, je bil vse prej nego prijazen. »Ker veste vse,«, mu je rekel suho, >si zdaj lehko ogledamo pozorišče zločina.« »Kakor izvolite, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril detektiv. in ko so vsi vstali, se je okoristil s priliko ter pristopil k očetu Plantaru, moleč mu svojo bonbonijero: »Smem li ponuditi, gospod mirovni sodnik?« Oče Plantat se ni upal odkloniti; pogoltnil Je bonbonček, kar je povzročilo, da je obraz tajnega policista ves zasijal od prostodušnega veselja. VI. Gospod Lecoq Je krenil prvi po stopnicah. Krvave lise $8 mu takoj, udarile v oči. »Oh!«, je vzklikal ob vsaki novi r' »Joj, nesrečni ljudje!« (Dalje prih.) m OGLASI PRODAJA: •PlPITA*-fiLACE za malo •ebo. Sv. Petra c. 16/pr. 50 VIOLINA, stara 85 let. Italijanskega izvora, radi vpoklica k vojakom. Naslov v ■pravi Usta. 49 AVTO, znamke »Durkopp« •—25 HP, sedežni, v popolnoma dobrem stanju po agodnl ceni. Ogleda se la-hko na Vrhniki, Hrib 285. 55 S1 Dobro ohranjena vljolinske m navadne CITRE, po nizki Ceri. Naslov pove Kprava y»ta-__________________________ 56 SIUŽBE: Sprejme se TRGOVSKI U-QEN.EC v trgovino z meša- 3ra blagom pri tvrdki Fra-o Žagar v Oplotnici od boljše hiše z dobro iolsko Izobrazbo. 23 Gospodična u ugledne rodbine, vestna in poitena, X več leti pisarniške prak-sfe, želi premenltl službo kam J, tujk Sla bi kaj primernega. Glavni pogoj: vsa oskrba v hiši. Pimudbe prosi na upravo lista pod Šifro: »Brez doma«. 1109 . tujino, najrajže na deželo, tudi v kako trgovino &OFERJA, zanesljivega se Sprejme. Kolinska tovarna v Ljubljani.___________________ 52 VEČ TESARJEV se takoj sprejme za prlprosto delo akord. Prosto stanovanje. Ponudbe na »Podjetje inž. Dukič in drug, Ljubljana, Bohoričeva ulica 20. 53 IZURJENA KORESPON-DENTINJA (stenojratiriia in strojepiska) išče mesta, — Ponudbe pod »Zanesljiva«, na apravo lista. _______ 54 Večja lesna stavbena dražba išče za takoj DVA PRA~ KTIK/.'!TA. enega za tesarski oddelek, enega za stavbeno mizarstvo. — Pri isti tvrukl se sprejmejo tudi 3 dobro izvežbanl stavbeni mizarji. Vprašati pri tvrdki Weissbacher, lesna Industr. (fružba, Ljubljana, Dunajska efesta ri6.______________57 RAZNO: i00 K NAGRADE dobi, kdor mi preskrbi že vpeljano pekarno v najem v kakem prometnem kraju v trgu ali ira deželi. Ponudbe pod »pekarna« na upravo lista. 51 Za daijSo dobo let se odda v najem dobro Idoča GOSTILNA v prometnem kraja na deželi v bližini Kamnika. V popolno renovirani htšl Je Ves gostilniški 'inventar na razpolago. Polec K >st.lne se odda na lelio tudi 8 oralov njiv ln travnikov retlektantu * pomoč. Usodna pozicija za Pozor kupci! Na prodaj 2 posestvi v okolici Novega mesta, eno s 60 orali sveta, obrastlim gozdom, njivami, travniki in lepim gospodarskim poslopjem. Poleg tega je naprodaj bukov gozd, 10 oralov. Poisve se: Franc Pirc, Kongresni trs 7 od 12.—a. ure. Največja Izbira Različnih pletenin, majic, nogavic In rokavic pri tvrdki L2 L SHflBERDE RobHaua. Utehi trg 5Tct. TB. 8—10 PS s 3 prestavami ln spojilom ter priklopnim vozom za Ceno 15.000 Din In eno motorno kolo znamke Puch 3 PS IMF* na proda). 1 MAZI, Ljubljana, Kriievnlika ul. 10/1. živalske slike za naše malčke, na trdam kartona. Cena 8 dinarjev. 9 Zvezni knjigami Ljubljana, Marijin frjU. J laije postom: u ig Kg « 38*-74*- kg Din 30’- Od svakt vrste 5 kg gore. Trapist siri.* sir L* •••••• • •••••• PARKETNE deščice dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Bokal, Ljubljana Slomškova aiica štev. 19. Telefon 527. •••••• • •••••# •••••• « 999999 Parketne deščice iz slavonskega hrasta, dobavljam v vsaki množini najceneje. 1. Jugoslovanska tvomica Bakula 30S. B. PUH L3UBUANA Gradaika ul 22—Talaf. SIS •••••• • •••••• Gradbeno podjetje 8 Med dobrim najboljše! i, Piili ii Mii Pnevmatika In druge potrebščine priporoCa po solidnih cenah TVRDKA IGH. VOR, specialna trgovina Mii stroje« in koles UU&UANA, Sodna ulica $t. 7. i ImiHltf-wh toiama EjaMlana. I: Sprejemališče: Šelenburgova ul. štev. 4. Podružnice: - * ;C , Maribor. Zagreb, Kotarje, Novo mesto. Sprejme se 3 pržkroievatee. izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno; Konfekcijska tovarna ^FRANDE*, Ljubljana, Emonska cesta & Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji'delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Soholste potratite za Srne, Slanice in noraičaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka A.&E. Skabeme • »; Uubljana, Mestni trg 10. Delniška glavnica* K 30,000.000*—. S L O ]§ Rezerva: K 5,000.000 E N S K A Obrestuje Vloge po najvišji obrestni ' T •'. meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. B A N K A Centrala: V lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. = IVAN JAX IN SIN = UUBUANA - GOSPOSVETSKA CESTA STE?. 2. Šivalni stroji m stroji» pletenje Izborna konstrukcija in elegantna IzvrSltev Iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. •— Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica. Mi stroji „ad!sr“. Kolesa iz pruifi tooaren 1 Dfiritop ^ Styria Waf¥enrad. Prva tab M zal Reissbachep lesnoindustrijska družba z o. z. Liublana, Dunajska cesta 66. izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema M vsa v to strokto spadajoča popravila. x Tetefon 114. Br>to]av: WeTssbacher-Ljubljana. Kranjske tvotnice »Titan** v Kamniku pri Ljubljani sp/rejmelo vež ličarje? in >: za ttrtmiSko delo v trajno službo. >> G99 oanniaaetl Sode iz mehkega lesa gotove ali razložene (nekaj v& gonov) za tovarno barv se kupi. Ponudbe na upravo lista. Berite JUGOSLAVIJO!! T90& 9 na m V LJUBLJANI • Wblfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. SSS52^353B8B5S5EEE Sl 1-----------..nir... Telefon 359. auBr-frt Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenj&na naročila najtopleje priporbčamo. proračun! Točna postrežba! . . 999 *tmsmmm999t S i999i Glavni ln odgovorni urednik Zorko Fakin. izdaja »Jugoslov. noviosko d. d«. — —■ ■ j) Tiska »Zvezna tiskarna«, v l.liihllanL