PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO SLAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 43'—, polletno Din 86'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
6.
kos.
V LJUBLJANI, dne 18. januarja 1936.
Letnik
VIL
VSEBINA:
40. Odločba o pregledovanju in žigosanju hidrobionov.
41. kprememba poštne tarife.
42. Telefonski promet.
43. Ratifikacija konvencije o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladeničev, ki se zaposlujejo na ladjah, po Avstraliji.
44. Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starostna doba mladine za delo kot premogarji in kurjači, po Avstraliji.
45. Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starost za otroke za mornarsko delo, po Avstraliji.
46. Ratifikacija mednar. konvencije o službeni pogodbi mornarjev po Avstraliji.
47. Pravilnik za uporabo motornih vozil (motornih koles in avtomobilov) pri sreskih cestnih odborih.
48. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Kranjska gora.
49. Odločba o sejinskih in tržnih pravicah v srezu slovenjgraškem.
50. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
51. Razne objave iz Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade.
40.
Pregledovanje
in žigosanje hidrobionov.*
Na predlog generalne direkcije državnih železnic, da se pospeši ugotavljanje voznine za prevoz hidrobionov (posod za prevoz živih rib, ribjih jajčec itd.), odločam:
1. Hidrobioni se smejo jemati v pregled in žigosanje, da se ugotovi njih prostornina. Hidrobioni služijo za prevoz živih rib ali ribjih jajčec.
Ugotoviti prostornino hidrobionov ni obvezno in se to opravi samo na zahtevo stranke.
2. Hidrobioni se smejo izdelovati iz trdega lesa ali iz kovine.
Prostornina hidrobionov je glede števila litrov neomejena.
3. Smejo imeti obliko okroglega ali podolgovatega soda, kadi ali zaboja. V posodi se smejo urediti naprave za dovajanje zraka ali kisika kakor tudi naprave za ohlajanje, odnosno ogrevanje vode.
4. Vsebino hidrobiona daje notranji prostor posode do površine preliva ali do odprtine v zgornjem delu posode. Površina preliva sme biti omejena z dvema odprtinama v stranskih stenah posode, ki si stojita
* rSlužbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1935, št. 294/LXXI/677.
naravnost nasproti in ki se lahko zapirata s čepi ali pipami. Če je prostor omejen z odprtino, mora biti odprtina na najvišjem mestu posode.
Prostornina pomožnih naprav po točki 3. se ne računi v prostor, ki se naj izmeri.
o.	Posoda mora biti dovolj močno in solidno izdelana. Posamezni deli morajo biti med seboj čvrsto in neprepustno zvezani, da ob prevozu ne razpadejo. Lesene posode morajo biti napravljene iz dog, zvezanih z železnimi obroči ali okovi. Odprtina za vlaganje rib, odnosno za nameščanje pomožnih naprav mora biti dovolj velika in se mora dati zapirati z ustreznim pokrovom. Če je odprtina pri dnu ali v stranski steni posode, se mora dati zapirati neprepustno s pokrovom na vijak ali s kako drugo posebno napravo. Odprtine za zračenje morajo biti na najvišjem mestu posode, razen če je urejena za to posebna naprava. Posoda mora imeti čvrste ročaje, ušesa itd.,-da jo je laže prenašati.
6. Pomožne naprave po točki 3. smejo biti pritrjene na dno, na pokrov ali pa na steno posode odzunaj ali odznotraj. V poslednjem primeru se morajo, če so v prostoru, ki se naj izmeri, tako pritrditi, da se dajo ob preizkusu posode lahko sneti in nato zopet na svoje mesto postaviti. Dopustno je, da ostanejo drobni pomožni deli za pritrjanje pomožnih naprav, odnosno dovajanje zraka itd. (n. pr. kljuke, obročld, tanke in kratke cevi itd.), tudi ob preizkusu v prostoru, ki se naj izmeri, če so dovolj močno pritrjene na posodo tako, da ni lahko jih zamenjati.
7. Prostornina hidrobiona se označi v litrih z bese-| dami ali zakonitimi kraticami na vidnem mestu na l plašču posode. Oznaka se sme namestiti tudi na dnu, č*
ne leži posoda ob normalni uporabi na dnu. Oznako prostornine postavi na hidrobione kontrolni urad ali pa stranka sama. Kovinski hidrobioni se morajo, če se ne bi dale napraviti oznake prostornine neposredno na površini plašča ali dna, v ta namen opremiti s posebno kovinsko ploščico tako, da se ne da sneti, ne da bi se uradni žigi poškodovali. Če so pritrjene kovinske ploščice s spajalom ali zakovicami, je treba njih zvezo zavarovati s štirimi kositrnimi kapljami.
Pri lesenih hidrobionih se postavlja oznaka prostornine praviloma na .tvarino dna. Tudi leseni hidrobioni pa smejo biti opremljeni s kovinsko ploščico, na kateri se nameste oznake prostornine. Glede načina izdelave in pritrjevanja kovinskih ploščic veljajo določbe točk 1. in
2.	navodila o tehničnem postopku pri pregledovanju in žigosanju sodov.
Na lesene hidrobione se oznaka prostornine vžiga; na kovinske hidrobione kakor tudi na lesene hidrobione, ki so opremljeni s kovinsko ploščico, pa je treba te oznake vsekati, vtisniti ali vrezati.
8. Na posodi smejo biti napisi in označbe, kakor: ime lastnika, odnosno osebe, kateri se posoda pošilja, dalje vsebina posode (n. pr. »žive ribe« itd.), navodilo o ravnanju s pomožnimi napravami, navodilo o ravnanju pri prevozu, raznotere opozoritve itd. Vsi ti napisi in označbe morajo biti dovolj vstran od oznake prostornine in od mesta, določenega za službeni žig.
9. Postopek pri preizkušanju posod je v glavnem isti, kakor pri preizkušanju sodov ustrezne prostornine. S pregledom posode je treba ugotoviti, ali izpolnjuje po obliki in sestkvi spredaj postavljene pogoje. Preden se začne določati prostornina, je vzeti iz posode vse pomožne naprave in jo nato odznotraj namočiti. Prostornina posode se določa tako, kakor pri sodih: ali s pretakanjem vode iz normalne posode (priprave za merjenje) ali pa s tehtanjem na tehtnici. Posoda se napolni do vrha (če je odprtina v zgornjem delu posode), odnosno do višine prelivnih odprtin.
10. Prostornina hidrobionov ,se določa s točnostjo l/300tinke prostornine in se zaokroža na cele litre. Če je lastnik prostornino sam zaznamoval, ne sme biti razločka od resnične prostornine več kot znaša spredaj določeni pogrešek točnosti.
Hidrobioni, o katerih se ugotovi, da imajo glede točnosti prostornine pogrešek, ki je večji od spredaj določenega, se morajo vzeti iz javnega prometa in vnovič predložiti v pregled in žigosanje.
11. Kronski žig se postavlja nad oznako prostornine, in sicer ali na samo tvarino liidrobiona ali pa na kovinsko ploščico, na kateri je prostornina liidrobiona označena. Če je pritrjena kovinska ploščica s spajalom ali zakovicami, se mora vsekati kronski žig tudi na štiri kositrne kaplje, s katerimi je ploščica zavarovana. Ob žigosanju hidrobionov se uporablja kronski žig za sode ali pa jekleni kronski žig, kakor se naj pač žig v tvarino vžge ali pa vseka. Kronski žig na hidrobionih velja tri leta.
12. Za določitev prostornine in žigosanje liidrobiona se pobira žigovina, določena za vinske sode.
13. Ta odločba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. decembra 19*35; št. 6367/935.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r«
41.
Izprememba poštne tarife.*
Po posebnih sporazumih'o pošti in telekomunikacijah, sklenjenih med državami Male zveze in Balkanskega sporazuma, se izpreminjajo izza dne 1. januarja 1936 poštne pristojbine za posamezne vrste pošiljk takole:
I. Za Češkoslovaško:
1. Navadna pisma: do 20 g teže 3 Din: za ostale enote teže ostanejo pristojbine neizpremenjene.
2. Za vrednostna pisma in vrednostne škatle: pristojbina po vrednosti, za vsakih 300 zlatih frankov ali del te vrednosti po 4'50 Din.
3. Knjige, b r o š u r e" ali m u z i k a 1 i j e , ’ kolikor ustrezajo pogojem, predpisanim z določbami točke 3. člena 34. mednarodne poštne konvencije, sklenjene v Kairu: za vsakih 50 g ali del te teže po 0-25 Din.
4. Pristojbina za pakete se znižuje za 25 zlatih santimov ali 3'50 Din za vsako stopnjo teže naših terminalnih pristojbin.
II.	Za Rumunijo, Grčijo in Turčijo:
1. Navadna pisma: do 20g teže 3 Din za vsakih nadaljnjih 20 g ali del te teže po 1-50 Din.
2. Dopisnice; 1-50 Din.
3. P o s 1 o v n i papirji: za vsakih 50 g ali za del te teže 0-25 Din; najmanjša pristojbina je 1*75 Din.
4. Knjige, brošure ali muzi kali je, kolikor izpolnjujejo pogoje, določene v točki 3. člena 34. mednarodne poštne konvencije, sklenjene v Kairu: za vsakih 50 g ali del te teže 0-25 Din.
5. Za priporočbo: 3 Din.
6. Povratnica na poznejšo zahtevo:, .4-50 Din.
7. Za vrednostna pisma in vrednostne škatle: pristojbina po vrednosti, za vsakih 300 frankov v zlatu ali del te vrednosti 4-50 Din.
8. Pristojbina za pakete se znižuje za ,25 zlatih santimov ali 3-50 Din za vsako stopnjo teže naših terminalnih pristojbin.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu, dne 12. decembra 1935; št. 93.406/35.
42.
Telefonski promet.**
Upostavljen je telefonski promet:
1.	Jugoslavija (vsi kraji, ki jim je dovoljeno, da smejo voditi telefonske pogovore s Holandijo) — Holandska Indija, samo poglavitni kraji iz prvega taksnega pasu (otoka Java in Madura) in tretjega taksnega pasu (severni del otoka Sumatre); izza dne
1.	januarja 1936.
Taksna enota za triminutni pogovor znaša 89-60 zl. fr. čez Avstrijo—Nemčijo, 96-50 zl. fr. čez Madžarsko—češkoslovaško—Nemčijo. Ta taksa velja za pogovore s kraji v prvem pasu Holandske Indije. Za pogovore s kraji v
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXX11/699.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. januarja 1936, št. 4/1/11,
tretjem pasu se zvišajo gorenje takse za 6'— zl. fr. pri taksni enoti. Pripravljalna pristojbina, ki se pobira, če se ne opravi pogovor, ne da bi bila temu telefonska služba kriva, znaša 21-87 zl. fr., odnosno 24-17 zl. fr.;
2 vsi kraji v Jugoslaviji — vsi poglavitne j š i kraji na C e y 1 on u , izza dne 1. januarja 1936; taksna enota 142-50 zl. fr. od ponedeljka do petka, 105 zl. fr. ob sobotah. Pripravljalna pristojbina znaša 25-- zl. fr.;
3.	M a r i b o r—F r o h n 1 e i t e n (Avstrija), izza dne 1. januarja 1936; taksna enota 2-70 zl. fr.
43.
Ratifikacija konvencije o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladeničev, ki se zaposlujejo na ladjah, po Avstraliji.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 107.1935. V. z dne 23. julija 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Avstralija konvencijo o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladeničev, ki se zaposlujejo na ladjah, usvojeno dne 11. novembra 1921 in razglašeno v »Služb. novinah« št. 95/XX z dne 30. aprila 1927.**
Ta ratifikacija se je registrirala pri tajništvu Društva narodov dne 28. junija 1935, a se ne uporablja na teritorij Papua, otok Norfolk, Novo Gvinejo in Nauru.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
16. avgusta 1935; Pov. br. 14.993/1.
44.
Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki se pripuščajo za mornarsko delo, po Avstraliji.f
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 108. V. z dne 23. julija 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je Avstralija ratificirala konvencijo, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki se pripuščajo za mornarsko delo, usvojeno dne 9. julija 1920 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 95/XXJI z dne 30. aprila 1927.ft
Ta ratifikacija se je registrirala pri tajništvu Društva narodov dne 28. junija 1935, ne uporablja pa se na teritorij Papua, otok Norfolk, Novo Gvinejo in Nauru.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 16. aprila 1935; Pov. br. 14.992/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1935, št. 194/XLV/461.
** Prim. »Službeni list« št. 641/84 iz 1. 1984. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22. avgusta 1935, št. 194/XLV/463.
+t Prim. »Službeni list« št. 641/84 iz 1. 1934., odn. 43/6 iz 1. 1936.
45.
Ratifikacija konvencije, s katero se določa najnižja starostna doba mladine za delo kot premogarji in kurjači, po Avstraliji.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 107.1935. V. z dne 23. julija 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je Avstralija ratificirala konvencijo, s katero se določa najnižja starostna doba mladine za delo kot premogarji in kurjači, usvojeno dne
11.	novembra 1921 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 95/XX z dne 30. aprila 1927.**
Ta ratifikacija se je registrirala pri tajništvu Društva narodov dne 28. junija 1935, ne uporabija pa se na teritorij Papua, otok Norfolk, Novo Gvinejo in Nauru.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 16. avgusta 1935; Pov. br. 14.993/1.
46.
Ratifikacija mednarodne konvencije o službeni pogodbi mornarjev po Avstraliji.f
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom C. L. 55 z dne
9.	aprila 1935, da je položila avstralska vlada pri generalnem tajništvu Društva narodov svoj ratifikacijski instrument o projektu mednarodne konvencije o službeni pogodbi mornarjev, sklenjenem in podpisanem v Ženevi dne 24. junija 1926 in objavljenem v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.ff — To ratifikacijo je generalno tajništvo registriralo dne 1. aprila 1935. Ratifikacija Avstralije se ne nanaša na teritorije Papua, otoke Norfolk, Nova Gvineja in Naura.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. maja 1935; Pov. br. 12.353.
Banove uredbe.
47.
V-No. 8268/1.
Na osnovi § 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nedržavnih cestah ( Službeni list« št. 114/20 iz leta 1930.) predpisujem:
pravilnik
za uporabo motornih vozil (motornih koles in avtomobilov) pri sreskih cestnih odborih.
Motorna kolesa.
Člen 1.
Motorna kolesa pri sreskih cestnih odborih služijo boljšemu in uspešnejšemu nadzorovanju in vzdrževanju
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1935, št. 194/XLV/462.
** Prim. »Službeni list« št. 641/84 iz 1. 1934. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	junija 1935, št. 133/XXXIII/340.
ft Prim. »Službeni list« št. 43, 44 in 45/6 iz 1. 1936.
banovinskih, dovoznih in subvencioniranih cest. Zato uporabljajo motorno kolo predvsem strokovni organi pri upravi banovinskih cest, to so tehnični organi (inženirji
Člen 7.
in tehniki) ter cestni nadzorniki, v izjemnih primerih tudi cestarji.
Člen 2.
Motorno kolo se dodeljuje cestnemu nadzorniku, ki ga upravlja in ki je zanj osebno in materialno odgovoren, disciplinsko pa odgovarja za vse prestopke v smislu tega pravilnika.
Člen 3.
Uporaba motornega kolesa je dovoljena predvsem za službene posle v cestnem okraju samem na cestnih progah, ki so nad 4 km oddaljene od uradnega sedeža cestnega nadzornika (v okviru čl. 18. uredbe o službenih razmerjih cestnih nadzornikov).
V posebnem se odreja:
1. Z motornim kolesom mora cestni nadzornik prepotovati trikrat na mesec svoje službeno področje (banovinske in dovozne ceste, subvencionirane pa po potrebi). Uporaba motornega vozila je pri tem omejena na mesece, ko ne leži sneg na cestah.
2. Te vožnje naj se opravljajo po možnosti ob priliki drugih poslov (dražb gramoza, prevzema gramoza itd.), upoštevajoč načelo, izraženo v čl. 3. uredbe o povračilu potnih stroškov civ. drž. uslužbencev, t. j. načelo združevanja službenih potovanj.
3. Razen tega se morejo opravljati vožnje tudi v nujnih primerih, ob elementarnih nezgodah in podobnih izrednih prilikah, ki zahtevajo nujne ukrepe v zaščito banovinskih, dovoznih ali subvencioniranih cest in objektov na njih.
Nedopustna je uporaba službenega motornega kolesa za službena potovanja v najbližnji okolici sedeža cestnega nadzornika. Ti posli se morajo opravljati peš ali z dvokolesom.
Izrečno je prepovedano uporabljanje motornega kolesa za vožnje po privatnih poslih ali za komisije, ki niso v zvezi s cestno službo.
Člen 4.
Istemu namenu kot motorno kolo služi tudi prikolica. Zato smejo prikolico uporabljati redoma strokovni organi, našteti v čl. 1. tega pravilnika in člani cestnih odborov; slednji samo, kadar opravljajo posle v svojem nadzorstvenem rajonu.
Člen o.
Ob pogojih čl. 3. tega pravilnika uporabljajo tehnični organi pri upravi banovinskih cest (inženirji in tehniki) motorno kolo za posle, določene po uredbi o zunanji tehnični službi pri upravi banovinskih cest, toda samo kot sopotniki cestnih nadzornikov. Zato morajo prepotovati skupno s cestnim nadzornikom dvakrat na mesec ves svoj službeni okoliš, ostale posle pa opravljati po možnosti tako, da združijo svoje potovanje s potovanjem cestnega nadzornika. Tudi v teh primerih velja pravilo kumuliranja potovanj obeh strokovnih organov.
Člen 6.
Ob pogojih Čl. 3. tega pravilnika smejo uporabljati motorno kolo tudi člani sreskega cestnega odbora, toda izključno samo kot spremljevalci tehničnega organa in cestnega nadzornika pri cestnih poslih v svojem nadzorstvenem rajonu; nikdar pa samostojno.
Tehnični organi kraljevske banske uprave (inženirji in tehniki) smejo uporabljati službeno motorno kolo izključno samo za posle v banovinskih cestnih zadevah in ob upoštevanju pogojev iz čl. 3. tega pravilnika. Za druga opravila jim službeno motorno kolo ni na razpolago.
Člen 8.
Potovanja pod točko 1. čl. 3. in čl. 5. tega pravilnika moreta opraviti cestni nadzornik in tehnični organ po lastni izprevidnosti. V vseh ostalih primerih si mora cestni nadzornik poprej oskrbeti dovoljenje načelnika sreskega cestnega odbora ali ob njegovi odsotnosti tehničnega organa pri sreskem cestnem odboru. Cestni nadzorniki, ki niso na sedežu sreskega cestnega odbora, si morajo oskrbeti dovoljenje pri rajonskem odborniku.
Člen 9.
0 vožnjah, opravljenih z motornim kolesom, se mora voditi najstrožja evidenca. Zato je treba pri sreskem cestnem odboru voditi dnevnik voženj z motornim kolesom po obrazcu 1. Ta dnevnik vodi tajnik, ki je osebno in materialno odgovoren za pravilnost vpisov. Zato so cestni nadzorniki dolžni o vsaki nameravani vožnji predhodno obvestiti tajnika.
Cestni nadzorniki, ki niso na sedežu sreskega cestnega odbora, morajo voditi dnevnik sami. Pravilnost vpisov nadzirajo od časa do časa načelnik, rajonski odbornik, tehnični organ in tajnik.
Člen 10.
Do 10. dne vsakega meseca predlagajo sreski cestni odbori kraljevski banski upravi izpiske iz dnevnika o vožnjah z motornim kolesom po obrazcu 2.
Za točnost podatkov jamčijo nerazdelno načelnik sreskega cestnega odbora, tajnik, tehnični organ in cestni nadzornik.
Člen 11.
Cestni nadzornik, ki upravlja motorno kolo, mora skrbeti, da je vedno v najboljšem stanju. Zato ga mora čistiti po vsaki vožnji, mazati, odpravljati manjše defekte in krpati manjše-kvare na pnevmatiki. Zlasti mora biti
števec vedno v redu.
Za vsako poškodbo motornega kolesa, ki bi nastala po krivdi cestnega nadzornika zaradi površnega vzdrževanja, pomanjkljivega mazanja, prehitre ali nepravilne vožnje in podobno, je cestni nadzornik disciplinsko in materialno odgovoren.
Člen 12.
Za vsakih prevoženih 10.000 km pripada cestnemu nadzorniku največ:
1. bencina	800	1	za motorno kolo kategorije do	1200 cm*
?>	775	1	,,	„
,,	700	1	,,	„
650 1 „	„
550 1 *
,,	000	1	„	,,	,,	„	„	-<*-v	wu
2. olja največ 10% od izdatka za bencin, računano Din 7-50 za liter bencina;
3. za sprotna popravila in normalno vzdrževanje motornega kolesa 10% od izdatkov za bencin.
Pnevmatika se sme izmenjati redoma po prevoženih 15.000 km.
Za vsako izredno popravilo (generalno reparaturo) je izposlovati poprejšnjo odobritev kraljevske banske uprave; brez, poprejšnje odobritve se stroški za taka popravila ne bodo priznavali.
Člen 13.
Vse nabave kuriva, maziva in potrebščin, kakor tudi izredna popravila motornega kolesa se morajo izvršiti komisijsko, Komisijo sestavljajo: tehnični organ, 1 čJan cestnega odbora in tajnik.
Vobče je za motorno kolo dovoljeno nabavljati samo potrebščine, ki so neobhodno potrebne, da je vozilo vsakokrat v uporabnem stanju.
Nabava nepotrebnih in luksuznih predmetov (avto-mobilnih ur, posebnih siren itd.) je strogo prepovedana.
Člen 14.
Cestnemu nadzorniku, ki upravlja motorno kolo, pripada:
1 specialna platnena obleka	.	.	po	vsakih	2	letih,
1 usnjat kratek vrhnji jopič	.	.	„	„	10	„
1 avtomobilska čepica . .	.	.	„	„	5	„
1 par avtomobilskih zaščitnih očal	po	potrebi,
1 par specialnih rokavic .... po vsakih 2 letih in 1 modra platnena delovna vrhnja
obleka ........ po potrebi, največ
vsako leto.
Tehničnemu organu pripada:
1	specialna platnena obleka (vrhnja)	po	vsakih 2	letih,
1	avtomobilska čepica ......	po	vsakih 5	letih,
1	par avtomobilskih zaščitnih očal .	po	potrebi,
dočim si mora ostala oblačila nabaviti iz lastnih sredstev.
Člen 15.
Stroški za vzdrževanje službenega motornega kolesa se plačajo redoma iz kreditov proračuna sreskega cestnega odbora. Zato cestni nadzorniki, tehnični organi in rajonski odborniki za uporabo službenega motornega kolesa v smislu tega pravilnika ne plačujejo nobenih prispevkov
Kadar uporabljajo organi kraljevske banske uprave službeno motorno kolo ob pogojih čl. 7. tega pravilnika, morajo prispevati k vzdrževanju vozila po l-— Din/km. Za ta potovanja jim pripada dnevnica in kilometrina po Din 2'—, oziroma kadar uporabljata motorno kolo dva organa kraljevske banske uprave,, vsakemu po Din 1*50 od kilometra. V tem primeru prispeva vsak po 0-75 Din/km k stroškom za vzdrževanje.
Službeni avtomobili.
Člen 16.
Ta pravilnik velja smiselno tudi za uporabljanje službenega avtomobila pri sreskih cestnih odborih, ki imajo namesto motornega kolesa avtomobil. Tudi avtomobil upravlja cestni nadzornik, kadar sreski cestni odbor nima posebnega šoferja. V tem primeru se mora skrb za vzdrževanje avtomobila (čiščenje, mazanje, manjša popravila) izročiti posebnemu strokovnjaku proti primerni pavšalni odškodnini.
Koliko pripada največ goriva in maziva, t. j. bencina, olja in tovotne masti za pogon avtomobila in koliko se more trošiti za sprotua popravila in.redno vzdrževanje
avtomobila, se določi od primera do primera ter za..vsako ., lipo posebej.	:
Enako se določi za vsako tipo posebej izmenjava, pnevmatike v razmerju prevoženih kilometrov
Za vsako izredno popravilo (generalno reparaturo) je izposlovati poprejšnjo odobritev kraljevske banske uprave; brez take odobritve se stroški ne bodo priznavali.
Cestnemu nadzorniku, ki upravlja avtomobil, pripada na službeni obleki:
1 modra platnena obleka . . po potrebi, največ vsako leto,
1 specialni platneni površnik po potrebi, največ .vsako leto.
Tehničnemu organu ne pripada nobeno specialno oblačilo.
Stroški za vzdrževanje službenega avtomobila se, plačujejo redoma iz kreditov proračuna sreskega cestnega odbora; zato cestni nadzorniki, tehnični organi in rajonski odborniki za uporabo avtomobila ne plačujejo nobenih prispevkov. Kadar uporabljajo službeni avto- . mobil sreskega cestnega odbora ob pogojih čl, 7. tega pravilnika organi kraljevske banske uprave, veljajo zanje smiselno predpisi pravilnika za uporabo državnih avtomobilov za tehnično službo po odločbi ministrskega sveta z dne 28. maja 1926, br. 14.395, v zvezi z izpre-membami in dopolnitvami v tem pravilniku po odločbi predsednika ministrskega sveta z dne 20. avgusta. 1930,, br. 36.531.
Za ta potovanja jim pripada dnevnica in kilometrina po Din 3’—; od tega povrnejo sreskemu cestnemu odboru za stroške vožnje in vzdrževanja primeren znesek, r ki se določi za vsako tipo avtomobila posebej. Kadar uporabljata avtomobil cestnega odbora po dva ali več organov kraljevske banske uprave, gre vsakemu poleg dnevnice še po Din 2-— od km; k stroškom za vožnjo , in vzdrževanje avtomobila prispevajo vsi skupaj po. enakih delih.
Najeta motorna vozila (avtomobili).
Člen 17.
Kadar se za službene vožnje uporabljajo avtotaksiji ali najeti avtomobili, velja strogo načelo združevanja (kumuliranja) službenih poslov. K voznim stroškom prispevajo v razmerju oseb in prevoženih razdalj vsi uslužbenci, ki prejemajo povračilo potnih stroškov v kakršnikoli obliki (po potnem računu, iz redne in prekomerne potne povprečnine, iz potnih pavšalov, iz dnevnic in-po-' dobno), torej tudi tehnični organi pri sreskih cestnih odborih, rajonski odborniki, cestni nadzorniki in organi kraljevske banske uprave. Slednjim pripade v tem primeru samo povračilo stvarnih izdatkov, t. j. povračilo prispevka k stroškom prevoza, v smislu čl. 11. odstavka 6. uredbe o povračilu potnih stroškov civ. drž. uslužbencev.
Končna določila.
Člen 18.
S tem pravilnikom se ukinejo vse odredbe in;vsi predpisi, kolikor so v nasprotju z določili pravilnika.
Pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«; v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 21. decembra 1935.	•	•	•	..
Ban:
dr. M. Natlačen s. r.
(Obrazca glej na naslednji strani.)
Obrazec 1.
> 9 »30 03 O O * 9 H	Odhod				Odločba, s katero je bila dovoljena vožnja	Ime in značai tehn. orga nov-drugih, ki so upo rabi j ali prikolico mot. vozila	Namen vožnje	Prevožena proga od — do	Število prevoženih kilometrov	Povratek				Poškodbe in vzroki
	mot. vozila iz garaže			Stanje števca						mot. vozila v garažo			Stanje števca	
	dan	ura	. min.							dan	ura	min.		
														
Obrazec 2.
Tek. štev.	Dan vožnje z mot. kolesom	Namen vožnje	Ime in značaj so-potnika(ov)	Število prevoženih kilometrov	Opomba
					
48.
II.	No. 1728/1.
Razglas.
S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave z dne 9. novembra 1935, II. No. 25.551/3, je bil občinski odbor občine Kranjska gora svojih poslov razrešen.
Na podstavi § 131. zakona o občinah odrejam za občino Kranjsko goro
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 1. marca 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (^Službeni list« št. 470/73).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. januarja 1936.
Ban: dr. Natlačen s. r.
49.
VIII.	No. 2498/100.
Odločba.
I.	Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravnoveljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice:
občine Ložnica pri Velenju (kraj Št. Ilj pri Velenju) za živinske in kramarske sejme: ponedeljek pred cvetno nedeljo, 4. avgusta in 21. septembra;
občine Mislinja (kraj Sv. Lenart) za živinski sejem: ponedeljek pred pustom, 1. junija; za živinski in kramarski sejem: 15. oktobra; kraj Št. Ilj pod Turjakom, za živinski in kramarski sejem: 20. aprila, 2. julija, sobota pred angelsko nedeljo;
občine Pameče (kraj Št. Janž pri Dravogradu) za živinski in kramarski sejem: 15. aprila, 9. oktobra;
občine Pameče, župna cerkev št. Janž pri Dravogradu (kraj Št. Janž pri Dravogradu) 13. junija, v septembru na ponedeljek po Imenu Marijinem;
občine Slovenjgradec za živinski in kramarski sejem: 25. januarja, 12. maja, 10. avgusta, 19. novembra, za živinski sejem: drugo, četrto in šesto soboto v postu, prvi ponedeljek v septembru, prvi ponedeljek v oktobru;
občine Velenje za živinski in kramarski sejem: prvi četrtek po pustu, 1. maja, ponedeljek pred binkoštmi, 18. julija, 24. avgusta in 24. oktobra;
občine šoštanj-mesto za živinski in kramarski sejem: četrtek pred pustom, torek po Veliki noči, 22. junija,
12.	julija, 29. septembra, ponedeljek pred sv. Katarino v novembru.
Če je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik.
II.	V smislu § 55. z. u. p. se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajni način razglasiti, razen tega pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Slovenjgradcu s pozivom, da se v roku 30 dni le temu oblastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 7. januarja 1936.
Za bana pomočnik:
*	Dr.	Majcen	s. r.
50.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 11.015/1, je bil postavljen dr. Arh Jože, zdravnik združene zdravstvene občine Ljubno, na dosedanjem službenem mestu v VII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 11.016/1, je bil postavljen dr Bitenc Maks, zdravnik združene zdravstvene občine Ig, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 4507/2, je bil
postavljen dr. Carf Jurij, zdravnik združene zdravstvene občine Ormož-zap. del, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 11.019/1, je bil postavljen dr. Er at Joško, zdravnik združene zdravstvene občine Dravograd, na dosedanjem službenem mestu v VII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. decembra 1935, I. No. 10.099/2, je bil postavljen dr. Flajs Jože, asistent VII. pol. skupine banovinske bolnice v Celju, za primarija VI. položaje skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 11.021/1, je bil postavljen dr. Gregorčič Milan, zdravnik združene zdravstvene občine Trata nad Škofjo Loko, na dosedanjem službenem mestu v VII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 3020/2, je bil postavljen dr. Hubad Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Škofja Loka, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne
4.	januarja 1936, I. No. S2/2, je bila sprejetaostav-k a, ki jo je podal na banovinsko službo dr. Pušenjak Stanko, zdravnik združene zdravstvene občine Jur-šinci in banovinski uradnik VIII. pol. skupine z 2. periodičnim poviškom.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1936, I. No. 2572/2 ex 1935, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Rozman Marjan, banovinski uradniški pripravnik po § 45-, odst. 3., zakona o uradnikih pri splošni bolnici v Mariboru, v isti lastnosti v javno žensko bolnico v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1938, I. No. 262/1, je bil premeščen po službeni potrebi inž. Simonič Primož, banovinski profesor vinarske in sadjarske šole v Mariboru v V. pol. skupini, in postavljen za banovinskega kmetijskega svetnika v isti položajni skupini pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 11030/1, je bil postavljen dr. Škof Miroslav, zdravnik združene zdravstvene občine Rajhenburg, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. decembra 1935, I. No. 8670/2, je bil postavljen dr. Turšič Alojz, zdravnik združene zdravstvene občine Maribor-okolica levi breg, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1936, I. No. 100/1, je bil premeščen na prošnjo dr. Zaletel Simon, uradniški pripravnik javne bolnice v Brežicah, v isti lastnosti v javno bolnico v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z, dne 11. decembra 1935, I. No. 11032/1, je bil postavljen dr. Zorec Adolf, zdravnik združene zdravstvene občine Ruše, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
51.
Razne objave iz »Službenih novink
Številka 284 z dne 6. decembra 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1935, O. št. 15.075, je bila postavljena dr. Š i m e c Amalija, zdravstveni svetnik V. položajne skupine pri higienskem zavodu v Ljubljani, za šefa socialno-medicinskega oddelka tega zavoda v dosedanji položajni skupini.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. novembra 1935, O. št. 15.502, je bila postavljena dr. Kučera Marija, asistent VIL položajne skupine državnega zdravilišča v Topolšici, za primarnega zdravnika VI. položajne skupine istega zdravilišča.
Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 20. novembra 1935 so bili premeščeni po službeni potrebi: Knafeljc Valter, prometnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v postajo Ljubljana, gorenjski kol.; K ep e c Alojzij, prometnik IX. položajne skupine postaje Ljubljana gorenjski kol., v obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Zupanc Peter, nadzornik telegrafov IX. položajne skupine pri signalni delavnici v Pragerskem, v isto delavnico v Ljutomeru in Klopčar Izidor, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Slov. Bistrica-mesto, v postajo Radohova vas.
Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne 21. novembra 1935, št. 31.639, je bil premeščen Jelinčič Leopold, podšumar X. položajne skupine s
1.	periodskim poviškom pri šumski izpostavi sreskega načelstva kranjskega v Škofji Loki, za podšumarja iste položajne skupine in periodskega poviška šumske uprave v Boh. Bistrici.
Številka 285 z dne 7. decembra 1935.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. novembra 1935, O. št. 15.899, je bil postavljen Trtnik Metod, administrativni uradnik IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, za administrativnega uradnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Številka 286 z dne 9. decembra 1§35.
Z ukazom kraljevskih namestnikov je napredoval dr. Orlič Anton, višji sekretar državnega pravobranilstva v Ljubljani, iz V. položajne skupine za svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1935, št. 2692/IX, je bil premeščen po službeni potrebi Vojovič Branislav, podinspektor finančne kontrole VII. položajne skupine glavnega oddelka v Zvorniku, za podinspektorja iste položajne skupine glavnega oddelka v Šoštanju.
številka 287 z dne 10. decembra 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. novembra 1935, št. 27.567/IV, so bili premeščeni: M a -nojlovič Milenko, carinski kontrolor VIL položajne skupine in upravnik carinarnice I. reda v Dravo-gradu-Meži. v ministrstvo za finance, k oddelku za carine;
Petkovič Milan, carinski višji inšpektor V. položajne skupine in upravnik carinarnice na Sušaku, v glavno carinarnico v Ljubljani; Jelenc Julij, carinski kontrolor VII. položajne skupine carinarnice I. reda v Dravogradu-Meži, v glavno carinarnico v Subotici; Novakovič V elizar, carinski kontrolor VII. položajne skupine glavne carinarnice v Subotici, v carinarnico
1.-reda v Gornji Radgoni; Peji novic Ljubomir, carinski kontrolor VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom glavne carinarnice v Subotici, za upravnika .carinarnice-1. reda v Dravogradu-Meži.
Številka 288 z dne 11. decembra 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra 1935, št. 102.037, je bil odlikovan d r. G r a s s e 11 i Mirko, upokojeni višji državni tožilec v Ljubljani, z redom Belega orla V. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. novem-bra' 1935j šti 117.982, je napredoval dr. Vičar L.eppol.d, sodnik apelaeijskega sodišča v Ljubljani, iz, 2, stopnje v 1. stopnjo III. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1935 je bil postavljen po službeni potrebi ing. Eleršek Ladislav, višji pristav VII. položajne skupine gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, za višjega pristava iste položajne skupine II. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana-glavna proga.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15 novembra 1935 je bil upokojen Štajner Franc, kontrolor VIL položajne skupine direkcije državnih železnic
v.Ljubljani, s pravico.do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 289 z dne 12. decembra 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1935 je bil postavljen na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. Sajovic Rudolf, kasacijski sodnik Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu, za rednega profesorja civilnopravnega postopka in stečajnega prava v dosedanji položajni skupini in stopnji.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1935 je napredoval na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani Zalar Viktor, sekretar iste fakultete, iz V. v IV. položajno skupino
2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. novembra 1935 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Karničnik Henrik, učitelj v Mariboru in uradnik V. položajne skupine; Tomori Ludvik, učitelj v Dolnji Lendavi in uradnik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom !er Križan Marija, učiteljica v Ptuju in uradnik VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. novembra 1935 sta bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih: Dular Marija, učiteljica v Hajdini in uradnik V. položajne skupine, ter Epih B a Id in a, učiteljica v Litiji in uradnik VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. novembra 1935 so bile upokojene s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Bolo Terezija,-, i učiteljica v Domžalah in uradnik V. položajne skupine, Ažman Marija, učiteljica v Mariboru in uradnik
V.	položajne skupine, Pavlovič Ljubica, učiteljica v Kranju in uradnik VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, ter Šorli Marija, učiteljica v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine.
Številka 291 z dne 14. decembra 1935;
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. decembra 1935, št. 121.752, so bili odlikovani na predlog ministra pravde: dr. D o 1 e n c M e 1 o d , univerzitetni profesor v Ljubljani, z redom sv. Save II. stopnje; dr. S a j o v i c R u d o 1 f, kasacijski sodnik v Zagrebu, z redom Jugoslovanske krone III. stopnje; dr. Kravi n a I. uka, višji državni tožilec v Ljubljani, z redom Sv. Save lil. stopnje in d r. Lučovni k II i n k o , namestnik državnega tožilca v Ljubljani* z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1935, št. 122.328, so bili odlikovani na predlog ministra pravde: z redom Sv. Save LIL stopnje Čerin Karel, prepozit kapitlja v Novem mestu, dr. V r a b er Maks, prepozit stolnega kapitlja v Mariboru, L a t i ,-ža r J osip, župnik in konzistorialni svetnik v Ratečah., ter Z a k r a j š e k K a z i m i r, župnik v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1935 je bil postavljen po službeni potrebi ing. Zdrav kovic Branislav, viš. pristav VII. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Nišu, za višjega pristava iste položajne skupine delavnice istega oddelka v Mariboru iste generalne direkcije.
Z odlokom ministra za finance z dne 2. decembra 1935, št. 2856/IX, so bili premeščeni po službeni potrebi: Ognjenovič S t e v a n , poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka v Sisku, v glavni oddelek Ljubljana-desni breg; Toš Franjo, višji poverjenik finančne- kontrole VIII. položajne skupine glavnega oddelka v Murski Soboti, v glavni oddelek v Zagrebu-grički; Ivanič Matija, višji poverjenik finančne kontrole VIII. položajne skupine glavnega oddelka Zagreb-grički, v glavni oddelek v Murski Soboti; K le m ec Anton, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka v Celju, v glavni oddelek v Sisku, za kontrolnega organa tovarne špirita :Teslič; istotam; Todorovič K o st a , podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka v Novi Gradiški, v oddelek v Lukovici; D r a g i š i č Franjo, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka Zagreb-Maksimir, v oddelek Št. Vid. nad Ljubljano; Pat er na Karol, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine oddelka Št. Vid nad Ljubljano, v glavni oddelek v Zagrebu-Maksimir ter Golob Davorin, podpoverjenik finančne kontrole
IX.	položajne skupine glavnega oddelka Dravograd, v glavni oddelek Zagreb-Maksimir.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v-Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 6. kosu VII. letnika z dne 18. januarja 11)36.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2424/1.	132
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. januarja do 7. januarja 1936.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
i O _ > — ' O
9	
> £0 U	u R
T3 »0	D
O	
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice.................
Celje...................
Celje (mesto)...........
Krško . . .  ...........
Ljubljana (srez) . . .
Ljutomer................
Maribor levi breg . . Maribor (mestf' . . . Prevalje................
sn*arje pri Jelšah . .
Vsega .
Griža. Krško ...............
Litija ..............
Ljutomer.............
«ovo mesto . . . .
11 | 2 | 5 Dysentcria.
1 -
Vsega .
11 1
Škrlatinka. — Searlatina
Brežice........................ 3
Celje.......................... 3
Celje (mesto).................. 7
Kamnik ........................ 8
Kranj ......................... 3
Kočevje........................ 1
Konjice ....................... 1
Krško ......................... 1
Laško ......................... 2
Litija......................... 4
Logatec........................ 3
Ljubljana (srez) 	8
Ljubljana (mesto) .... 48
Ljutomer....................... 2
Maribor desni breg ...	5
Maribor levi breg ....	5
Maribor (mesto)  32
Murska Sobota 	2
pjovo mesto.................... ~
Prevalje....................... U
Ptuj........................... 2
ftuj (mesto)  ................. —
«adovljica..................... 2
a °venjgradec.................. 1
Omarje pri Jelšah . ■ . .	1
Vsega .
- 8
10
11
3
2
8
7
3
2
2
1
3
0 2
4 42
1 6 6
30
2
1
U
1
2
2
1
1
155 18 24	1	148
OtroJuiSka vročica. — Scpsis puer-peralis.
Celje...........
| .............
Maribor levi breg . Murska Sobota . . . Ptuj . .
Vsega ... | 131 — j 8 jlj 4
brez
o _ o« e o
ž*
II
Ošpice. — Morbilli.
Celje (mesto) . . .
Črnomelj ............
Krško ...............
Litija...............
Ljubljana (mesto) Maribor (mesto) . Šmarje pri Jelšah
50
1
Diphteria et Group.
10| —
Davica.
Brežice....................
Celje......................
Celje (mesto)..............
Gornji grad................
Kamnik ....................
Kranj .....................
Kočevje ...................
Krško .....................
Laško .....................
Litija.....................
Logatec....................
Ljubljana (srez)...........
Ljubljana (mesto) ....
Maribor desni breg . . .
Maribor desni breg . . .
Maribor levi breg ....
Maribor (mesto)............
Murska Sobota..............
Prevalje...................
Ptuj.......................
Radovljica.................
Slovenjgradec..............
Šmarje pri Jelšah . . ■ ■
Vsega . . .
Sen. — F.rysipelas.
Brežice...............
Celje.................
Celje (mesto) ....
Črnomelj .............
Dolnja Lendava . .
Kamnik ...............
Kočevje...............
Konjice ..............
Krško ................
Laško ........
Ljubljana (mesto) .
Ljutomer..............
Maribor desni breg Maribor levi breg .
Maribor (mesto) . .
Murska Sobota . . .
Novo mesto............
Prevalje..............
Ptuj..................
Slovenjgradec ....
2	—	—	—	o
1	—	—	—	1
1	1		—	2
—	1	—	—	1
—	1	—	—	1
1	1	1	—	1
1	1	—	—	2
1	—	—	—	1
—	1	—	—	1
1		,				1
6	1	—	—	7
1	—	1	—	—
—	2	—	—	2
1	—	—	—	1
3	1	—	—	4
2	1	—	—	3 1
—	1	-	—	
2	—	1	—	1
2	—	1	—	1
1	—	1	—	—
12	5	j
4
1
40
1
1
47
17
4
3
4 3 2 1 3 6 6 1 6 r»
1 6
3
5
4 7 3 1 1
2
96 34 t 33	2	95
33
Vsega ... | 26 Vnetje priušcsne slinavke. — Parotitis epidemica.
Murska Sobota		—	1	—	-	« 1
Ptuj		43	11	24	-	30
Šmarje pri Jelšah ....	25	—	-	-	25
Vsega . . .	68	12	24	-	56
Črnomelj
Hripa. — Grippe.
I —! 5
Vsega ...|-|	— | — 1
Ljubljana, dne 8. januarja 1936. Kraljevska hanska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
VIII. No. 6737/5.	146
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z 4ne ‘26. novembra 1935, II. br. 410G8/K. oilo-brujem izpremembo §§ 3., 4., 5., 7., 10.,
14., 24., 36., 39., 40., 69. in 93. pravil za Ljubljansko kreditno banko d. d. v Ljubljani po sklepih XXXI V .in XXXV. rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 26. oktobra 1935.
Izprememba pravil se nanaša na znižanje delniške glavnice od 49,999.950'— Din na Din 20,000.000-— na ta način, da se izdajo za pet starih delnic v nominalni vrednosti po Din 150-— tri nove temeljne delnice v nominalni vrednosti po Din 100'— in na zopetno zvišanje delniške glavnice za Din
10.000.000'— z izdajo 100.000 komadov prednostnih delnic po nominalu Din 100'—. Prednostna pravica teh delnic je v tem, da na temeljne delnice ni moči dati dividende, dokler niso dobile prednostne delnice vsaj 4%ne dividende in da ostale delnice ne morejo biti deležne razdelitve čiste imovine.
Kraljevska banska uprava Dravske bauovine v Ljubljani, dne 31. diecembra 1935.
Za bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
*
I. No. 11.315/2—1935.
145
Razpis.
Na osnovi § 31. zak. o banski upravi se razpisuje v območju »reskega cestnega odbora krškega službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti II. reda št. 303, Kostanjevica—Sv. Križ—Dol. Pirošica—Malence, cd km 0.00 do km 5.00 in na banovinski cesti II. reda št. 305, Kostanjevica— Orehovec, od km 0.00 do km 2.356.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblaslva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. februarja 1936 pri areskem cestnem odboru v Krškem. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. januarja 1936»
K V-No. 179/3.	62-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del *a gradnjo železobetonskega mostu preko Save pri erarični žagi v Soteski v km 18*835 ban. ceste 1/2 Radovljica— Bohinjsko jezero (II.) javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. januarja 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 771.264*21, s pripombo, da ne sme biti nobena ponudba višja od Din 759.695'25 (1*5% popusta na enotne cene uradnega proračuna).
Predpisana kavcija znaša Din 78.000*— za naše in Din 155.000*— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi imami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. januarja 1936.
$
V—No. 170/1—1936.	61-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti št. 2 od km 625*500-633*950 (št. Vid-Jeperca)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. februarja 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste štev. 2 Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri sekciji
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za alternativo za cestišče od cementnega betona Din 7,186*550*—;
b) za alternativo za cestišče od asfaltnega betona Din 7,443.850*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« ter na razglasnih deskah tehničnega oddelka in sekcije.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. januarja 1936.
$
VI.	No. 499/1.	162
IzDrememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Vrbnjak Vinko, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II R 147/35-5.	138
Sklep.
Okrožno bot konkurzno sodišče v Novem mestu, od. II., je v zadevi iz-venstečajne likvidacije Mestne hranilnice v Kočevju po predlogu likvidatorjev v nejavni seji
sklenilo;
Odreja se v smislu 51. 45., t. 2., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. .novembra 1934 narok za preizkušanje terjatev kakor tudi ugotavljanje terjatev po vložnih knjižicah, ki niso posebej prijavljene, na osnovi knjig gori navedenega zavoda po službeni diolžnosti	•
na dan 20. (dvajsetega) februarja 1936 ob 9. uri pri sreskem sodišču v Kočevju.
Za opravo tega naroka se odreja dr. češarek Franc, starešina sreskega sodišča v Kočevju.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. januarja 1936.
•j.
Og 26/35-2.	140
Amortizacija.
Na prošnjo Razgorška Ivana, posestnika v Rožnem vrhu štev. 23, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. 74.835 Ljudske posojilnice v Ljubljani z nominalno vrednostjo 98.269 Din 92 p, ki se glasi na ime: Razgoršek Ivan in je prosilcu prešla.
Imetnik te hranilne knjižice se po-zivljie, da knjižico pokaže sodišču ali pa poda prigovore zoper ta predlog v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku hranilna knjižica sodno razveljavila.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. januarja 1936.
&
Og 25/35-2	164
Amortizacija.
Na prošnjo Stajmol Antonije, služkinje pri Sv. Petru ha Kronski gori, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. 2134 hranilnice in posojilnice pri sv. Mihaelu poleg Šoštanja z nominalno vrednostjo Din 3.95976, ki se glasi na ime Stajmol Antonija, Ravne, p. Šoštanj, in je prosilki prešla.
Imetnik te hranilne knjižice se poživljen. da knjižico pokaže sodišču ali pa poda prigovore zoper ta predlog v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku hranilna knjižica sodno razveljavila.
Okrožnp sodišče v Celju, odd. III., dne 15. januarja 1936.
H*
U 21/35.	135
Razglas.
Sresko sodišče v Celju je razsodilo z razsodbo z dne 12. junija 1935, U 21/35, da je Malus Anton, rojen 11. decembra 1884, po poklicu trgovec, stanujoč v Za-
bukovci št. 148, kriv, da v izložbenem. oknu svoje trgovine v Zabukovci št 148, obč. Griže, ni imel dne 4. aprila 1935 označenih cen življenjskim potrebščinam niti podrobno niti sumarično tako, da bi jih vsakdo lahko videl.
S tem je zakrivil prekršek po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921 (sSlužbene novine« od 6. januarja 1922) v zvezi z zakonom od 21. decembra 1929 (»Službene novine« št. 307).
Zaradi tega je bil obsojen po členu
6.	zgoraj navedenega zakona na 1 (en) dan zapora in Din 150*— denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa po čl.
16.	cit. zakona še na en dan zapora,
Sresko sodišče v Celju, odd. V.,
dne 30. decembra 1935.
•j.
P 17/36—1.	150
Oklic.
Tožeča stranka Gjorkoš Matija, oo-sestaik v Gomilici 141, ki jo zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Gjorkoš Katarini, roj. Duh, poljedelki iz Gomilice 141, zaradi Din 473*75 s prip. k oprav. št. P 17/36-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se določi na dan 5. februarja 1936 ob devetih pred tem sodiščem v sobi štev. 20, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gosp. Raj Marko, posestnik v Gomilici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 12. januarja 1936.
$
I 2400/35—8.	3597
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmiklavž, vi. št. 341.
Cenilna vrednost: Din 10.209*60.
Najmanjši ponudek: Din 6.806*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 6. decembra 1935,
$
I 1823/35-8.	9
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (stavbne parcele s poslopji in zemljišča): zemljiška knjiga Celje-mesto, vi. št. 509.
Cenilna vrednost: Din 111.730—.
Vrednost pritikline: Din 4.000*—,
Najmanjši ponudek: Din 55.865—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 6. decembra 1935.
•j.
I 1445/35-11.	7
Dražbeni oklic.
Dne 11. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (poslopja z zemljiščem): zemljiška knjiga Male dole, vi. št. 121.
Cenilna vrednost: Din 42.574'95.
Vrednost pritikline: Din 720'—.
Najmanjši ponudek: Din 28.383'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 19. decembra 1935.
*
I 854/35-8.	128
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Butoraj, vi. št. 31, 102, 188, 191, 296, 204.
Cenilna vrednost: Din 16.524'75.
Vrednost pritikline; Din 100—.
Najmanjši ponudek: Din 11.020—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju,
dne 10. januarja 1936.
•g*
I 518/35—6.	67
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1936 o b d e -S e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Bočna, vi. št. 24 in 89.
Cenilna vrednost: Din 13.934'—, odnosno Din 100.338—.
Vrednost pritikline: Din 4.925-—.
Najmanjši ponudek: Din 67.798—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, slcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornjem gradu,
dne 31. decembra 1935.
I 1317/35—7.	148
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jarše, vi. št. 105, hiša in zemljišča z gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: Din 159.242—.
Vrednost pritikline; Din 2600-—.
Najmanjši ponudek; Din 106.200—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več; uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarjd na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišču v Kamniku, odd. II.,
dne 7. januarja 1936.
$
I 1013/35-13	155
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1936 ob devetih bopri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin (poslopja,in zemljišča): zemljiška knjiga Motnik, vi. št. 121.
Cenilna vrednost: Din 105.733'—.
Najmanjši ponudek: Din 70.490'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 11. januarja 1936.
$
I 1362/35-8.	147
Dražbeni oklic.
Dne 27. f e b r u a r j a 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: hiša z zemljiščem, zemljiška knjiga Vodiče, vi. štev. 277.
Cenilna vrednost: Din 64.000—.
Najmanjši ponudek: Din 32.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vci.
V ostalem se opozarja na,, dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. •
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 7. januarja, 1936.
• ; , -fr I 1204/35.	149
Dražbeni oklic.
Dne 29. februarja 1936 ob dle-setih bo opravilo to sodišče na mestu
samem v Vodicah dražbo nepremičnin, in sicer bo prodaja po naslednjih skupinah ter v naslednjem vrstnem redu, ki pa se more na mestu samem tudi izpremeniti:
I. skupina;
zemljiška knjiga: Vodice, vi. št. 28, 273, hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem..
Cenilna vrednost: Din 61.500—. •
Najmanjši ponudek; Din 41.500'—.
II. skupina;
zemljiška knjiga: Vodice, vi. št. 28,258, zemljišči.
Cenilna vrednost: Din 38.800—.
Najmanjši ponudek: Din 26.900—.
III.	skupina:
zemljiška knjiga: Bukovica, vi. št. 318, zemljišče.
Cenilna vrednost: Din 14.400'—.
Najmanjši ponudek: Din 9800'—.
Vrednost pritiklin: Din 733—, ki se bodo prodale 'obenem s prvo skupino.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 24. decembra 1935.
ii	jj.	i;(	i.
I 1598/35-9.	76
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Podbrezje, vi. št. 431, sestoječa iž pare. št 1337/2 — stavbišče — v naravi hiša brez številke, zidana, krita z opeko.
Cenilna vrednost: Din 3500—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 2340—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 8. januarja 1936.
I 1622/35-8.	77
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Podbrezje, vi. št. 294, sestoječa iz hiše s hlevom, vrtom in travnikom.
Cenilna vrednost: Din 7571-75.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 5048—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnaj v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, odd. II., dne 8. januarja 1936.
4t
I 756/35-22«	3565
Dražbeni oklic.
D n e 25. februarja 1936 d o p o 1 -dneobdevetihbopri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotič, vi. št. 59. Cenilna vrednost: Din 106.747-50. Vrednost pritikline: Din 1.200-—. Najmanjši ponudek: Din 71.965-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 7. decembra 1935.
4*
I 1142/35-7.	3564
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vače, vi. št. 202. Cenilna vrednost: Din 3.610-60. Najmanjši ponudek; Din 2.407-06. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 7. decembra 1935.
*
I 836/35-8.	3563
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin:
a) zemljiška knjiga Vače, vi. št. 169,
b) zemljiška knjiga Dole, vi. št. 56. Cenilna vrednost: ad a) Din 21.957-75,
ad b) Din 8.007-70.
Vrednost pritikline: ad a) Din 180-—. Najmanjši ponudek: ad a) 14.758-50 Din, ad b) Din 5.339-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odel. II., dne 7. decembra 1935.
I 850/35-8.	3562
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ržišče, vi. št. 188.
Cenilna vrednost: Din 39.644-50.
Najmanjši ponudek: Din 26.429-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče r Litiji, odd. II.,
dne 7. decembra 1935.
I 540/35—16.	3561
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vi. št. 478.
Cenilna vrednost: Din 76.232-—.
Najmanjši ponudek: Din 50.820-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Litiji, odd. II.,
dne 9. decembra 1935.
4s
I 1044/35-8.	3560
Dražbeni oklic.
D n e 12. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dole, vi. št. 127.
Cenilna vrednost: Din 23.259-46.
Vrednost pritikline: Din 1.490-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.506-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 9. decembra 1935.
4«
V a I 2323/35—12.	^	84
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiše št. 45 v Lanišču z gospodarskim poslopjem in straniščem): zemljiška knjiga k. o. La-nišoe, vi. št. 366.
Cenilna vrednost: Din 13.095-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 8730-—.
Vadij: Din 1310-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 23. decembra 1935.
4:
IV I 3699/34-28.	139
Sklep.
V »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 98 z dne 7. decembra 1935 (priloga) za dan
10.	januarja 1936 ob pol devetih ogla-šena dražba nepremičnin vi. št. 469, 470, k. o. Grajska vrata, in vi. št. 43, 73, 74, k. o. Orešje, je iz važnih razlogov preložena in se bo vršila
17.	aprila 1936 ob pol devetih v sobi št. 27,
ob istih pogojih. V ostalem velja omenjeni oklic iz št. 98 »Sl. lista«.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 9. januarja 1936.
IV I 875/35—27.	3674
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Radvanje, vi. št. 207. Cenilna vrednost: Din 114.160-—. Najmanjši ponudek: Din 76.107-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegs sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 20. decembra 1935.
%
IX I 2985/35.	55
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, (dve tretjin-ki) vi. št. 87, 184, 162.
Cenilna vrednost: vi. št. 87 dinarjev 34.396—, vi. št. 184 Din 600.264— in vi. št. 162 Din 55.520—.
Najmanjši ponudek: vi. št. 87 Din 22.931—, vi. št. 184 in 162 dinarjev 437.189-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1935.
IX I 3808/35-12.	28
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Radvanje II. del Tezno, vlož. štev. 308.
Cenilna Vrednost: Din 85.514'—. Vrednost pritiklin: Din 80'—, že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: Din 57.109*50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1935.
IX I 1154/35.	10
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnica, vi. št. 72 in 132.
Cenilna vrednost: vi. št. 72 dinarjev 144.874-—, vi. št. 132 Din 7240-50.
Najmanjši ponudek; vi. št. 72 in 132 Din 110.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem s« opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 3. decembra 1935.
%
IV I 3172/34.	.	102
Dražbeni oklic.
D n e 28. februarja 1936 o b Pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorica, vi. štev. 204, 319, '339, 367.
Cenilna vrednost: Din 39.949-80. Najmanjši ponudek: Din 26.633-20.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, •le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glode nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 23. decembra 1935.
IV I 3086/35.	101
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču '/.sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotinja vas, vi. št. 234 in ** do %.
Cenilna vrednost: Din 22.898-75. Najmanjši ponudek: Din 15.265-84. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1935.
*
IV I 3097/33—8.	95
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 o b pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, vložna štev. 169.
Cenilna vrednost; Din 136.477-50. Najmanjši ponudek: Din 68.238-75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1935.
j{;
IV I 3106/35.	96
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin; 1. zemljiška knjiga Limbuš, vi. št. 15, 135 in 139, 2. zemljiška knjiga Hrastje, vi. št. 55 in 103, 3. zemljiška knjiga Pekre, vi. št. 136.
Cenilna vrednost: ad 1., ad 2. in ad 3. Din 105.682-80.
Vrednost pritikline: ad 1. vi. št. 15 Din 620-—. vi. št. 135 Din 2.640—, ad 2. vi. št. 103 Din 550-—. katere vrednosti so že upoštevane pri cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek: Din 70.455-20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1935.
•j.
IV I 2321/35	#	>	156
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ploderšnica, vi. št. 18, 20 in 75.
Cenilna vrednost: vi. št. 18 3.584'40 dinarjev, vi. št. 20 Din 20.036’80, vi. št. 75 Din 9.559'—.
Najmanjši ponudek: vi. št. 18 Din 2.38960, vi. št. 20 Din 13.357'86, vi. št.
75 Din 6.373—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 23. decembra 1935.
$
IV I 3026/35.	87
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1936 o b pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, Vi vložka štev. 162.
Cenilna vrednost: Din 46.522-50. Najmanjši ponudek: Din 23.261*25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. decembra 1935.
*
IX I 4794/36—7.	107
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodlišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 404.
Cenilna vrednost: Din 47.548—. _ Najmanjši pmudek: Din 31.698-67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom diražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. januarja 1936.
*
I 568/85-7.	3671
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zagrad, vi. št. 707. Cenilna vrednost: Din 10.650-—. Najmanjši ponudek: Din 7.100-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 21. decembra 1935.
I 510/35-11.	152
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Jelševc, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: Din 24.500-—.
Vrednost pritikline: Din 200—.
Najmanjši ponudek: Din 24.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 2. januarja 1936.
I 526/35—10.	151
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zbure, vi. št. 177 in 657.
Cenilna vrednost: Din 7285'—.
Najmanjši ponudek: Din 4900-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 2. januarja 1936.
1 435/35-7.	144
Dražbeni oklic.
Dne 18. februarja 1936 ob osmih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njiv, travnikov): zemljiška knjiga Genterovci, 1/i« vi. štev. 55, 337, 341. 342, 343, 344, 345, 346, 348, 349, 350, 351, 352, 368, K vi. štev. 165, 234, #/i« vi. štev. 357, 3/«» vi. štev, 168, celi vi. štev. 375.
Cenilna vrednost: Din 14.263-50.
Vrednost pritiklin; Din 1350-—.
Najmanjši ponudek: Din 9512-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 31. decembra 1935.
I 426/35—7.	143
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1936 ob devet i h bo na mestu samem v Moravcih dražba nepremičnin (delež do hiše, njiv in travnikov): zemljiška knjiga Moravci, % vi. štev. 96 in 663.
Cenilna vrednost: Din 9895-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 6596-68.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 13. januarja 1936.
1 1467/35-9	161
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (zemljiške parcele,
2 gozda, travnik, pet njiv in 3 vrtne parcele): zemljiška knjiga Lakovnice,
vi.	št. 275, 121 in 432.
Cenilna vrednost: Din 6.464'35.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 4.309'56.
Pred začetkom dražbe je položiti kot vadij znesek Din 646'43 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 9. januarja 1936.
&
I 496/35-16.	123
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ščavnica, vi. št. 404.
Cenilna vrednost: Din 15.750-—.
Najmanjši ponudek; Din 10.500—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart,
dne 8. januarja 1936.
I 963/35—10.	65
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trate, vi. št. 16.
Cenilna vrednost: Din 30.802-90.
Najmanjši ponudek: Din 20535-26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalepi se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 2. januarja 1936.
*
I 739/35-11.	64
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Gasteraj, vi. štev. 32 in 63.
Cenilna vrednost: Din 14.414-40.
Najmanjši ponudek: Din 9.608-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko s0dišče Sv. Lenart, dne 2. januarja 1936.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpretnembe >n dodatki pri nastopni firmi*
27.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. januarja 1936. Besedilo: C. Pickel, tovarna cementnih in betonskih izdelkov, družba * omejeno zavezo.
Družbena pogodba z dne 14. junija 1933, posl. št. 970, se je izpremenila z notarskim zapisom z dne 3. januarja 1936, opr. št. 503/36.
Besedilo tvrdke odslej: »Gradivo«, družba z o. z. preje C. Pickel.
Izbriše se poslovodja Hrastelj Franc, vpiše pa nov poslovodja Lekan Josip, dirigent Zadružne gospodarske banke, podružnice v Maribora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. januarja 1936.
Rg C II 98/5.
Izbrisale so se nastopne firme:
28.
Sedež: Kočevje.
Dan izbrisa: 27. decembra 1935. Besedilo: Zadružna gospodarska b*n-ka, d. d. v Ljubljani & Co. Zadružna industrijska podjetja v Kočevju.
Na predlog Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani kot edine imetnice zgoraj navedene družbene firme
se tvrdka izbriše v trgovinskem registru, ker že več let ne obstoji več. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 27. decembra 1935.
Fi 90/35 — Reg A I 216/3.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 9 januarja 1936. Besedilo; Katarina Dobljekar.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. januarja 1936.
Rg A I 272/6.
Sedež: Zavodna pri Celju.
Dan izbrisa: 14. januarja 1936. Besedilo: Sch\vab Viktor.
Obratni predmet: izdelovanje kisa. Zbog smrti lastnika in opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. januarja 1936.
Rg Pos II 71—6
Vpisi v zadružni register.
^ Pisali sta se nastopni zadrugi: 31.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 9. januarja 1936. Besedilo:	Zadružna posojilnica za
Prekmurje v Murski Soboti, regi strojna zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima na-nieu, zboljšati razmere svojih članov v gmotnem oziru, zlasti izpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom Preskrbovati svojim udom v gospodarju potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem: da
a) sprejema in obrestuje hranilne violi6 im pa vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra P°trebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
d) oskrbuje svojim članom inkaso;
e) eskomiptuje menice.
Zadružna pogodba (statut) z dne 23. decembra 1935.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem naznanil v uradu in z razpisom v gla-*llu Zadružne zveze »Nairodni gospodar«, izhajajočem v Ljubljani.
Načelstvo sestoji iz treh zadružnikov. *ani načelstva so:
. 1. Horvat Jožef, mlečar v Murski Soboti, Cerkvena 14 (načelnik), v. 2. Pisnjak Janoš, posestnik v Kup-Slncih 21 (nač. namestnik), iti. Časar Ivan, posestnik v Bogojini
Pravico zastopati zadrugo ima načel-
Podpis firme: Besedilo firme podpišeta skupno po dva člana načelstva. ^Itrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. januarja 1936.
Zadr V 83/L
32.
Sedež: Vidonci (srez Murska Sobota).
Dan vpisa: 9. januarja 1936.
Besedilo; Gospodarska zadruga v Vidoncih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelovati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov,
b) oskrbovati svojim udom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste,
c) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom,
d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 2. januarja 1936.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila &e izvršujejo po nabitju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so:
1. Grah Štefan, posestnik v Vi lonci štev. 51,
2. šparoš Rudolf, posestnik v Vidonci štev. 161,
3. Gumilar Aleksander, posestnik v Vidonci štev. 2.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. januarja 1936.
ZadT V 82/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
33.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. januarja 1936. Be_edilo; Gospodarsko društvo Maribor, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sedež firme odslej: Pobrežje, Aleksandrova cesta 61.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva (upravnega odbora) Koražija Ivan in Korenjak Karl; vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva (upravnega odbora) Peklar Jože, posestnik na Trsteniku št. 27, in Krmek Bogomir, posestniški sin v Sv. Bolfenku v Slov. gor.
Podnače'nik je dosedanji član načelstva Retzer Franjo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. in.,
dne 9. januarja 1936.
Zadr V 26/39.
*
34.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. januarja 1936. Besedilo: Kletarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 18. de-
cembra 1935 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 2., 9., 13., 26., 30., 31., 33., 15. in izpopolnila po novem § 36.
Predmet podjetja, namen zadruge je:
1. da kupuje za svoje člane, navadno po njihovem nalogu in za njihov "ačun, vse v vinoreji, kletarstvu in kmetijstvu vobče potrebne predmete in jih njim prodaja ter da posreduje nakup in prodajo blaga take vrste za svoje člane;
2. da vkletuje, odnosno da spravlja v shrambo in prodajo po nalogu jn za račun svojih članov od njih pridelano vino in od njih poslano grozdje ali da nakupuje in prodaja od članov vino in grozdje na lasten račun, da za svoje člane posreduje nakup in prodajo take vrste, kakor tudi da napravi za to svr-ho potrebne kleti in druge naprave;
3. da daje svojim članom posojila na pridelana vina, in da si priskrbi posojila na vina, nakupljena in vkletena na lasten račun;
4. da izrabi vsa zakonito dovoljena sredstva za povzdigo vinoreje in kletarstva svojih članov.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. januarja 1936.
Zadr V 73/70.
*
35.
Sedež: Metlika.
Da vpisa: 29. decembra 1935.
Besedilo:	Vinarska in kletarska za-
druga v Metliki, reg. zadr. z om. zav.
Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Jakljevič Anton; vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Vraničar Janez, pos. na Slanini vasi št. 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. decembra 1935.
Zadr. III. 104/12.
*
36.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 15. januarja 1936.
Besedilo: Posojilnica v Ribnici r. z. z n. z.
Izbrisal se je umrli načelstveni član Kobler Ernest, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Ilc Franc, posestnik v Gorenji vasi št. 22.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 15. januarja 1936.
Zadr I 7/57
*
37.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 9. januarja 1936.
Besedilo:	Posojilnica v Rušah, regi-
strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 28. aprila 1935 so se izpremenila zadružna pravila v § 32.
Razglasi, zlasti vabila k občnemu zboru se vrše po nabitju na uradni deski. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. januarja 1936.
Zadr I 70/55.
Konkurzni razglasi
38.
St’1/36—2	163
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Zvezne knjigarne, družbe z o. z. v Ljubljani, registrovane pod isto firmo.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Zajc Lojze v Ljubljani, Gledališka ulica 7.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne 81. januarja 1936 ob pol devetih.
Oglasitveni rok do 18. februarja 1936. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 21. februarja 1936 ob devetih v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. januarja 1936.
39
Por 26/35—57.
130
Sklep.
Prisilna poravnava izven konkurza dolžnice tvrdke Ivan Engelsberger v Tržiču, Glavni trg št. 27.
Potrja se prisilna poravnava izven konkurza. katero je sklenila dolžnica s svojimi upniki na naroku dne 11. decembra 1935 pri sreskem sodišču v Tržiču.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd III.,
dne 8. januarja 1936.
40.
St. 7/34-69.
*
Sklep.
131
V konkurzni stvari Jugošport reg. zadtr. z o. z. v Ljubljani se odobruje preračun prispevkov zadružnikov za pokritje primanjkljaja, ker konkurzna imovina ne zadošča za založbo kon-kurznih terjatev.
O tem se obveščajo vsi zadružniki, katerim je naloženo plačilo prispevkov in konkurzni upniki z opozorilom, da morejo vpogledati odobreni preračun prispevkov na sodišču, pri konkurznem upravniku in pri načelstvu.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd III.,
dne 30. decembra 1935.
41.
Por 1/36-3
*
158
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Letnika Ivana, trgovca v Trbovljah št. 26.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat Arnold, starešina sreskega sodišča v Laškem.
Poravnalni upravitelj: dr. Roš Fran, odvetnik v Laškem.
Narok za sklepanje poravnave pri
sreskem sodišču v Laškem dne 27. februarja 1936 ob devetih.
Rok za oglasitev do 20. februarja 1936. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 16. januarja 1936.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 38/20-1936.	137-3-1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 129/211 z dne 27. novembra 1935 na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev na dan 28. januarja 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v skrajšanem roku 10 dni
drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo
za dobavo gradbenega materiala:
1. 14.060 kg žgane žice št. 42, franco žel. postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 58.100-—.
2. 90.000 kg prvovrstnega Portland-cementa, franco železniška postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 67-500-—.
Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, objavljenega v 101. kosu »Sl. lista« z dne 18. decembra 1935 in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 13. januarja 1936.
❖
142
Razpis.
Občina Šmartno na Poli., srez Maribor d. b., razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba:	4	razredi srednje ali njej enake
strokovne, šele. Varščina: Din 5.000—.
Pravilno kolkovnne prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 15. svečana 1936 pri tej občini.
Občina Šmartno na Pob., dne 13. januarja 1936.
j*
Štev. 246.	154—3—1
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v času o:l 1. aprila do 30. septembra 1936 se razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer:
dne 22. februarja 1936 za kruli, moko in mlevSke izdelke ter mleko, dne 24. februarja 1936 za meso vseh vrst ter slanino, dne 25. februarja 1936 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 26. februarja 1936 za premog (za celoletno potrebo).
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
11.	uri v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 52.
Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani.
Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 15. januarja 1936.
$
Štev. 13.559/11.	141
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 29. januarja 1936 pismeno pogodbo za dobavo 500 m kabla NKBA 3X 25 mm- in 245 m kabla Cu 3X185 mm2, arm. za vertikalno lego. Ostali podatki pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. januarja 1936.
Razne objave
Izredni občni zbor
165
škrlolomske zadruge v Dolskem, r. z. z o. z.
bo dne 2. februarja 1936 ob 16. uri v gostilni »Medvede v Dolskem z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. čitanje revizijskega |>oročila.
3.	Sklepanje o razdružbi zadruge. 4. Slučajnosti.
Ako občni zbor ne bi bil ob napovedanem času sklepčen v smislu § 37. pravil, bo drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju
dne 23. februarja 1936 ob 16. uri in bo sklepčen v smislu cit. določila ne glede na število zastopanih glasov.
V Dolskem, dne 17. januarja 1936.
Načelstvo.
*
136
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico kolesa št. 12043 in jo proglašam za neveljavno.
šmon Leopold s. r., Celje.
*
153
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico bicikla št. 87507, lin jo proglašam za neveljavno.
Zevnik Franc s. r.,
Kaplja 30, Sv. Jurij ob Taboru.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani,