✓

Poduk,

kako najboljo živo mejo
zasaditi.

S podobo razjasnila po J. ‘Schenkovem in Faberjevem spisu

%

na svitlo dala

c. kr. kmetijska družba kranjska.

/

V Ljubljani 1868.

Natisnil J. Blaznik. — Založila c. k. kmetijska družba kranjska.

l 43616

«<liva meja (plot) ni pri gospodarstvu taka kaj-
bodi reč, da ne bi posebne skrbi vredna bila.

Umni gospodarji povsod radi opuščajo lesene
ograje, po kterih se veliko lepega lesa potrati. In
zakaj bi se tudi pri nas vsi posestniki večih in ma¬
lih kmetij ne poprijeli živih mej , ki nam varujejo
čedalje dražji le3, ki trpe skor na veke, ki jih je
lepo videti in so tako goste r  da pobena živina skozi
ne more, — zakaj ne bi si jih poprijeli — rečemo —
ako nam ne manjka take robe, ako nam jo Stvarnik
daje obilo po goščavah rasti in ni druzega treba ka¬
kor to, da si jo z umom  podelamo v plotove!

Koliko dela prizadene navadna suha ograja, in
kako draga je bodi-si spletena, ali s plankami, s kolmi,
ali z rantami sestavljena. Vsako leto jej je poprav¬
ljanja treba, na vsake 5—6 let jo ponoviti grč; škodo
veliko si tedaj po gozdih in v lesu sami naredimo.
Škodo in delo pa si odvrnemo, če si žive plotove
sadimo. V 6—10 letih bodo naši kraji vse drugo po¬
dobo dobili, če bomo delo že letos začeli in se ne
obotavljali. Gotov dobiček je živa ograja pri kmetiji,
ako je prav nasajena, in če se jej do prvih šestih let
reje po pameti streže. Živa graja je taka dobra reč,
da priden gospodar, ki se te resnice prepriča, noč in
dan pokoja nima, dokler si je ne zasadi.

1 *

— 4 —

Živih mej je več sort. Vse pa prekosi trnov
plot. Zato nate gospodarji prav natanjčen poduk o
tem, zraven pa tudi nekoliko nauka, kako se sadita
smrekov in gabrov  plot.

I. Trnov plot.

To živo mejo nam daje medvedova hrušica,
medvednik, glog, glogovec, glogje  (spitz-
blattriger Weissdorn, Crataegus monogyna, Jacqu.),
črni,  na Notranjskem beli  trn  imenovan. To gr¬
movje včasi zraste drevesu enako, po 20 čevljev in še
čez visoko, ima debelo, po pol palca dolgo črnkasto
trnje in prav ojstro. Perje je špičasto in ima prav
globoke zareze. Cvete belo meseca velikega travna
in rožnega cveta. Lepodišeče cvetje je lično in se
skupaj v šopkih drži. Dozori meseca kimovca, in rodi
podolgasto-okroglo sadje, kije  po velikosti srednjemu
grahu enako. Ima prav trdo-rumenkast les, in se po
svoji trdosti drenjevemu ne uda. Prav pogostoma se
tega grmovja dobi, posebno v takih gozdih, kjer je
zemlja jako peščena. Na Kranjskem ga je na Go-
renskem, na Dolenskem in Notranjskem kolikor se
ga hoče.

Kako se sadi trnov plot.

Najprvo delo je to, da se tam, kjer ima živ plot
zasajen biti, zemlja 1y a  do 2 čevlja na globoko, 4
do 6 čevljev na široko prekopa in premeče, to je,
popolnoma tako obrne, da zgornja živa prst spodaj,
spodnja mrtva prst pa na vrh pride. Kdor hoče
spomladi  saditi, mora zemljo, kakor je rečeno, v
poprejšni jeseni prekopati in premetati; kdor v je-

— 5 —

šeni  sadi, naj prekoplje in pripravi zemljo tako že
poprej šno spomlad.

Spomladi — predno sok v lčs dohaja — ali pa
jeseni, kadar listje odpada, gre plot saditi. Zato vreži
najpred po tej poprej prekopani zemlji en čevelj
globok, dva čevlja širok žleb (graben); potem si
skoplji lepih trnovih sadik, al nikar jim koreninic ne
potrgaj in ne poškodovaj, ampak poreži jih ravno,
in pusti jim najviše po čevlju dolge štule; kjer nož
dela ne stori, mora žaga pomagati; poveži jih v bu¬
tarice in ovij korenine z mahom. Ce je treba sadike
daleč prepeljavati, z vodo mah oblivaj, da se kore¬
nine ne presuše preveč. Zdaj vtakni nekoliko ko¬
ličkov po sredi skopanega žleba vštric zemlje, pri¬
nesi pripravljene sadike, neravno jim koreninice pri¬
reži, pa ne krajše, kot po čevlju dolge; vsadi jih po
6 palcev saksebi, to je, 12 sadik na seženj ; zasuj jih
z dobro prstjo 3 palce na globoko; 3 palce dolga
debla pa naj iz zemlje molč. Ako bi se čez en
čevelj dolgo deblo pustilo, bi živaki pri vrhu za¬
gnali , pri tleh bi se plot ne zgostil, ter bi drobna
žival pri tleh skozi plot hodila.

Dva delavca opravljata kleče to delo. Eden po¬
stavlja sadike po sredi skopanega žleba naravnost
pri nategnjeni niti; razravnuje korenine, ktere koles¬
nim špicam enako razprosti; med tem pa, ko poma-
gavec prsti na korenine nasiplje, giblje drugi sadiko
eno za drugo, jo v roki drže tako dolgo, da prst
korenine oprime, in sadika sama stoji. Zdaj pa Sad¬
nik z obema rokama prst okoli korenin potlači, in
pomagavec za njim žleb s prstjo zasiplje.

Ker nikdar enako močnih sadik dobiti ni, je
vedeti, da se ne smejo samo močna ali pa samo tenka

— 6  —

stebla v vrsto staviti, ampak sadnik mora vselej zra¬
ven močnega drugo tanše steblo vsaditi. Po sajcr.i
vrsti se mora toliko vode politi, da se vsa prst, s
ktero je sad zasut, je dobro napije; zavoljo tega se
mora za sajeno vrsto majhen žleb (graben) pustiti, v
kterega se voda vliva. Dva pridna delavca po 50
sežnjev na dan lahko nasadita, to se vč, če si vse,
kar je k sadilu potreba, pred pripravita.

Ker sem ter tje ljudje še niso popolnoma pre¬
pričani, da je za kmetije koristniše, živino v hlevu
rediti, kakor jo na pašo goniti, treba je tedaj vsa¬
jeni živi plot pred pašno živino obvarovati, sicer bi
bilo prizadevanje zastonj in stroški bi bili zavrženi,
Živi plot mora tedaj na tacih mestih biti z drugim
suhim plotom zastavljen, ki je s leševjem ali z vrb¬
jem opleten; toda suh plot moraš popred, ko živega
saditi začneš, tri čevlje preč od živega postaviti, da
mu sence ne dela in da delavec zadosti prostora ima
živemu plotu streči; varovalni plot mora toliko visok
biti, da živina čez-nj ne more mladega sadila obje¬
dati. Do 5 ali 6 let mora živ plot tako zavarovan
biti. Kadar nasajeni plot 5 čevljev visok izraste, se
mora po straneh pristriči, in ne pripusti, da bi de-
beleje izrastel kot za pol čevlja; taki plot je močan
ko zid; najhujši mraz mu več ne škoduje.

Ako bi ne bilo sadivnega trnja dobiti, se mo¬
rejo pa sadike iz trnovega semena  izrediti. *)
Seme se nabira pod trnovim plotom, ki je okoli 8

*) Sploh moramo opomniti, da se iz semena  zaredi bolj
gotovo lepa in trdna živa meja, kakor iz že odraslega trna,
ki se koplje v gozdih ali na pašnikih, ker se mu pri izkopavanji
lahko poškodujejo korenine, pa tudi debla; take sadike potem hi¬
rajo in konec vzamejo.

— 7

do 10 let star. V jeseni sej seme na čisto, pol čevlja
globoko prikopano leho doma na vrtu. Sčj ga v
vrste, ki so po pol čevlja saksebi, ali pa sploh
tako, da vsako semensko zrnce po 6 Q palcev pro¬
stora dobi.

Sejano seme se mora z lopato ali s kakošno ža-
ganico dobro poteptati; potem pa po vrhu setve drob¬
nega gnoja zavoljo tega potrosi, da se zemlja pre¬
več ne posuši.

Koj spomlad, kadar se zemlja odteče, potresi
tanke skozi sito presejane prsti četrt do pol palca na
debelo po lehi; osejano leho med letom čisto plčvi.
Še le drugo spomlad trnovo seme požene in ozeleni.
Mlade rastlike daj dve leti rasti; leho pa plevela
čisto drži; glej, da sadu trava ne preraste in ne za¬
duši. Kadar so trnove šibince kakor prst na roki
debele, so pripravne za presajati.

Opravila v prvem, letu.

(Glej na prilogi podobo 1. kakor je v spomladi; podobo 2, kakor
v jeseni.)

V prvem letu ni treba nič druzega, kakor sad
čisto opleti, in z dvojno-roglato kopačo okopati ga,
v suhotnem poletju pa mlado sadilo večkrat škropiti.
Te-le so opravila potem za vsako leto:

Opravila v drugem letu.

(Na prilogi vidiš plotovo podobo 3. kakor je pred prvo obrezo,
podobo 4. kakor je po rezi; podobo 5. kakorsna je okoli kresa;
podobo 6. po kresi, in podobo 7. kakor je v jeseni istega leta.)

Spomlad, predno brst poganja, ali tudi v po¬
prejšnji jeseni po listopadu prireži ali odžagaj vse
sadike prekasto, od iy a  do 2 palcev od zemlje vi¬
soko, tako sicer, da dva popka na stebli ostaneta;

8  —

iztrebi jim vse mladike, ki bi bile v prvem letu po¬
gnale; ne puščaj ga od dveh palcev daljšega stebla
iz zemlje, čeravno nobenega popka ali očesa m
njem več ni. Kjer odžaguješ, moraš rezi z ostrim
nožem gladko pričeliti (kakor 4. podoba kaže). Zdaj,
ko so sadike vdrugič podrezane — toda ne više kot
dva palca od zemlje — in ko so se že močneje za¬
koreninile, bojo močno vejnate mladike zagnale. Ko
bi se nektere sadike ne prijele, jih koj poruj, in
druge čvrste namesti. Taka na novo posajena stebla
moraš ravno tako podrezati in obdelovati, kakor una
pri prvem sajenji. V tem letu moraš sadišče nekte-
rekrat prekopati in saj enkrat plitvo okopati, skozi
in skozi pa plevela ga čistiti.

Kadar mozeg zastajati začne, to je koj po kresu,
preglej vsako sadiko posebej, pusti vsaki sadiki dve
najlepši in najravniši mladiki, druge pa, če so jih
naredile, pri stebli gladko iztrebi. Glej, da boš iz¬
med najlepših in ravnih vej odbral le take, ktere
niso na strani, ampak naravnost za plotovo vrstjo za¬
gnale; zakaj na tem stoji lepota in trdnost plota, da
se mladike izprvega lepo zvrste; zatorej moraš vse
postranske in nepotrebne šibince odrezati, ko bi bile
še tako ravne in lepe; vsakemu deblu pa le po dvoje
pusti, a ne več. Ko bi bila na kakem deblu le ena
mladika izrastla, odreži še to gladko do dveh ali treh
očes; iz teh bote prihodnjič gotovo dve mladiki pognale.

Opravila v tretjem letu.

(Podoba 8. kaže, kakoršno je sadilo spomlad; podoba 9. pa ka-
koršno je v jeseni.)

Spomladi ali pa še v jeseni poprej snega leta
prireži med letom zrastle mladike — močneje do 8

9 -

palcev — šibkeje do 4 — 6 palcev (glej podobo 8).
Pri tem opravilu glej skrbno na rastljivost vejic. Tu¬
kaj velja, kar pri sadnem drevju sploh, namreč: čem
močnejiša je veja ali mladika, tem manj
se je prireže; tanji če je, večje moraš od¬
rezati.  Zatoraj bo le-ta do 8 palcev prikrajšana
mladika 6 do 8 druzih rastlik pognala; una do 4
palcev prirezana bo pa le dvoje ali troje rastlik za¬
gnala, ktere bojo veliko hitreje rastle in unih osmero,
če ne že v tem letu, pa saj v drugem gotovo do-
rastle. To prirezovanje je poglavitno delo, kajti pod-
rezane mladike že v tem letu veliko drugih stran¬
skih vejic zaženejo, s kterimi se prihodnji plot prav
gosto strne. Obrezovanje stori, da se deblo močno
vkorenini in lepe visoke mladike poganja. Med tem,
ko sok oživi, je treba k mladikam, ki krivo ali
medlo rastejo , potakniti po dva do treh čevljev vi¬
soke količke, na kterih se krivo izraščene veje s
privezo poravnati morajo, šibkeje na-nje privezane pa
se operajo (kakor podoba 9 kaže); brez tega bi se
vse križem skodralo. Prav je, če koj ob sajenju
take stebričke v tla zabiješ, in jih s leskovimi pali¬
cami ali latami ravno počez polatiš (kakor je v sled¬
njem opravilu 4. leta popisano); potem pa vse krivo
izraščene in šibke vejice na-nje privežeš. Zraven
tega mora v tem letu sadilo čisto opleto , in saj en¬
krat plitvo okopano biti.

Opravila v četrtem letu.

(Glej podobo 10. kakoršen je plot spomladi.)

V tem letu je treba tako ravnati, da se vsajeni
plot prihodnjič za trpež, lep in gost zaredi, ker ga
boš odsihmal vsako leto tako prepletal, da bo ves

— 10  —

popleteni plot 5 čevljev visok zrastel; če bi bilo
treba, utegne tudi še kaj viši biti.

Predno ga plesti začneš, poruj kolčike, na kte-
rih so pred to leto rastlike privezane bile. Zdaj
prireži z ostrim nožem vse stranske nepotrebne ši-
bice, ki so iz mladik pognale, od zemlje na kviško
tako, da vsaki po 2, 3 do 4 očes ali popkov pustiš.
Tako dobiš spodej košate, zgorej pa gladke in ravno
izraščene šibe. Potem žabi količe v vrsto sadila po 5
čevljev visoko in po 3 čevlje narazen; na-nje priveži
dolge ravne remelce ali late po čevlju od tal; po teh
ravnaj prvo pletenje naravnost, da plot zakrivljen
ne bo.

Pletenje opravljata dva delavca; eden pritikva
rastlike navskriž, pa mora usnjate rokovice imeti;
drugi jih z ličjem privezuje na križih in na late
tako, da šiba ene sadike s šibo zravenske sadike na
dve strani pripognjene, razpete, štirivoglata oknica
naredite. Ce se rastlike na križih s podrezanimi
ostanki ali z malimi vejicami trdno ne sprimejo, pri¬
veži jih čez križ z ličjem ohlatno; ko bi bile trdno
privezane, bi se vez v rast zajedla, in male mladike
bi se do škode potrgale. Le-to prepletanje mora de¬
lavec tako ravnati, da on šibo, ki mu je na desni,
proti sebi, ki mu je pa na levi, sad za seboj na-
skriž potegne. Tako mora opletanje vsako leto skozi
in skozi storjeno biti, dokler ni plot 5 čevljev visok,
kakor mora biti. Tiste rastlike, ki se v pletenju v
križih ravno ne udajo, nategni na počez narejene
late, in priveži jih, tako se bojo vdale. Kadar je
zgornji križ sam za-se ali pa na lato privezan, pri¬
reži zopet vse vejice, ki so pred letom pognale, pusti
pa močnim po čevlju, šibkim po 6 do 10 palcev

— 11  —

dolg« rogovilice ali štremeljne; prireži jih pa nad
popki, ki so ravno po plotovi vrsti obrnjeni, kjer
bojo iz njih nove mladike za prihodnjo povikšanje
plota zagnale.

S tem je za leto in dan vse opravljeno. Na obeh
straneh podrezam mladi plot je zdaj 16 do 20 palcev
visok (kakor podoba 10. kaže). Ne pozabi tudi v
tem letu sadila čisto opleti in rahlo ga okopati.

Opravila v petem letu.

(Glej podobo 11. in 12.)

Na spomlad ali še prejšnjo jesen začni v drugo
prepletati; priveži drugo vrsto ravnih palic ali lat 1
čevelj vrh prvih; prireži vse na novo pognane mla¬
dike do dveh , treh in štirih popkov ali očes tako,
da poslednje oko pri rezi podolgama po palicah kaže;
iztrebi vse postranske nepotrebne rastlike; poglej in
priveži jih ravno tako, kakor prejšnje leto. Spletena
oknica so zdaj že 28 do 32 palcev od tal visoka.

Plotovo sadilo moraš tudi čisto opleti in okopati.
Ko bi plot čvrsto ne rastel, bilo bi to znamenje, da
je v slabo prst vsajen. Temu se kmalu pomaga: po¬
trosi sad pozno v jeseni z gnojem, da čez zimo leži,
prihodnjo spomlad pa gnoj z zemljo zagrebi, samo to
varuj, da ga preblizo debla ali do koreninic ne pri¬
praviš.

Opravila v Šestem letu.

Le-te že precej visoke sadike poženejo med letom
postranskih vejic brez števila, kterih vseh z nožem
porezati mogoče ni; zatorej si je treba take škarje
napraviti, ž njimi vse stranske šibice do dveh ali

— 12

treh palcev od srede plota merivši postriži, samo
letni poganjki naj do storjenega letošnjega opletanja
ostanejo. Potem, kadar je sadilo po obeh straneh
ravno pristriženo, se plot zopet za eno stopnjo po
čevlju više v križe poplete; zdaj prve rastlike na re-
meljne priveži in jim letne poganjke prireži; tako
delaj tudi za naprej, dokler ti bo plot dosti visok.

Kdor bi hotel le 4 čevlje visok plot izrediti, more
tudi v tem letu prepletanje dokončati, če se mu prve
rastlike zadosti dolge in močne zdijo. Ce se plot v
rastu kje kaj vlekne alizbunka, se morajo tam trdni
koli zabiti in na-nje plot naravno nategniti.

Kako gre dalje trnovemu plotu streči?

Kadar je plot do pripravne visokosti dorastel, ga
moraš vsako leto dvakrat  lično in čedno pristriči,
namreč: spomlad, predno je sočen, in poleti, kadar
se sok ustavi, to je: en teden pred kresom — in en
teden po kresu. To delo gre urno spod rok; priden
delavec pristriže na dan sto sežnjev podolgoma po
obeh straneh plota. Gledati je zdaj pri obrezovanji
prav tako kakor od začetka, da se mu na straneh
širje razrašati ne da kakor do pol čevlja; tako bo
plot prav lep in silno gost.

II. Smrekov plot.

Smrekova živa meja ni sicer tako dobra kakor
trnova, vendar je tudi dobra, pa saj bolja kakor
gabrova.

Kjer hočeš zasaditi smrekov plot, izkopaj zemljo
v ravni vrsti 1 čevelj globoko, 8 palcev pa na ši¬
roko; v tako izkopani graben vsuj rahle zemlje na-

13 —

zaj, da va-njo posadiš po 8 palcev narazen dve do
triletnih smrečic, ki si jih v drevesnici nalašč za to
izredil.

Dokler smrečice ne dorastejo potrebne velikosti,
zavaruj smrekov plot z lesenimi plankami ali s ka¬
kimi pletenicami.

Kadar izkopuješ smrekove sadike za plot, varuj,
da koreninic ne potrgaš ali sicer ne poškoduješ, sicer
2, 3 ali 4 leta ne bo nič s takim plotom, ali ti pa
celč pod zlo grč.

Presajaj smrečice pozno v jeseni ali pa zgo¬
daj spomladi,  dokler se sok ne sprehaja v drevji.
Predno pa jih vsadiš v zemljo, pomoči korenine v
vodi z ilovico pomešani, kajti potem se zemlja ko¬
reninic bolje prime in vlaga (mokrota) se jim pri¬
drži. Tudi jih ne vsadi globokeje v zemljo, kakor
so poprej v zemlji bile; ni dobro, ako so pregloboko
zakopane v zemljo.

Nikoli izvenjenih in v senci izrastlih smrečic ne
vabi za živo mejo, kajti tako zamorjene sadike hi¬
rajo in vsahnejo, kadar pridejo pod prosto nebo in
na solnce.

Ko so smrekove sadike tako visoke  izrastle,
kakor ima plot biti, poreži že vlesenčle mladike s
škarjami ali pa jih z mečem posekaj; to pa moraš
storiti vsako leto vjeseni,  sicer spodnje stran¬
ske veje vsahnejo, in to ti naredi grdo mejo.

Pri nas se vidi več tacih grdih smrekovih plotov
in to le zato, ker jih še le čez več let porežejo, ko
so bile zgornje mladike že en palec ali dva palca
debele pa en seženj ali več sežnjev visoke.

Smrekova živa meja, dobro gleštana, trpi 50 let

— 14  —

in ge dalje; živina se je ne dotakne kakor gabrove,
in gospodar dobiva še stelje, kadar jo obrezuje.

III. Gabrov plot.

Gabra  je ne Kranjskem povsod dokaj; lahko
se ga tedaj dobi za živo mejo.

Ako hočeš iz gabra brž mejo imeti, moraš zato
mlada in ravna po pol palca ali cel palec debela
debla izbrati in jih v jeseni ali spomladi  skrbno
izkopati, da ne poškoduješ korenin. Deblo se potem
v visokosti, kakor ima plot biti, pošev z ostrim no¬
žem zgoraj poreže. Če izkopanih sadik ne posadiš
brž v mejo, vtakni jih v vlažno zemljo, da ne vsah-
nejo drobne koreninice.

Kjer pa delaš mejo, izkopaj zemljo tako, da narediš
graben 2 čevlja širok in 1 čevelj globok, in po vrsti
posadi til gabre in sicer po pol čevlja ali 8 palcev
saksebi — in en palec ali k večemu 2 palca globo-
keje, kakor so popred v zemlji rastli; z zemljo, ki
si jo iz grabna na stran zmetal, pokrij najpoprej ko¬
renine prav skrbno, potem graben zasuj in zemljo z
nogami nekoliko poteptaj. Potem se sadike v sredi
na tanek kol privežejo, pa tako, da se enmalo mahii
vmes vtakne, kjer se gaber na kol priveže, da se
ne otiši. To dd plotu moč in veter ne more šibiti
gaberčkov. Čez 2 leti lahko kole odstraniš, kajti
gabri so že tako močni, da ne potrebujejo kolov.

Vsako leto v jeseni  se mora plot obrezati;
kdor tega ne stori, ne dobi lepe in dobre žive meje.

Ako si gospodar gabrov plot hoče iz semena
izrediti, mora seme v posebno gredo vsejati, in kadar
so sadike en čevelj visoke izrastle, naj se presade

— 15  —

y graben tako napravljen, kakor smo ravnokar rekli.
Obrezuje se pa tako narejeni plot še le potem, ko je
izrastel tako visok, kakor ga gospodar hoče imeti;
do tega časa pa potrebuje tudi plank, ki ga varujejo.

Iz semena  zasajeni plot je zato bolji, ker se
veje že brž pri tleh gosto zarastejo; tudi je tak plot
bolj trpežen.

Ker po gabrovem zlasti mladem listju živina
rada sega, tedaj na tacih krajih, kjer se živina mimo
goni, ne naredi gabrovega plota; tu je trnov ali pa
smrekov plot na pravem mestu.

. i



.


bbUJd bbt

Izrejevanje trnovega plota.

i

a_a_ a a _a

■

trt '

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA