"ALERIKA ZAPIJ Sc a LEVO POT! " Dne 5. novembra so volivci Združenih. dr-av izvolili•novo poslansko zbornico, kongres-imenovano, ter eno tretjino senata-. Po 10 letih vladanja, je .pri teh volitvah doslej vladajoča demokratska stranka* ki j e Ameriki dala Roosevelta in Trumana, zdaj propadla. Ljudstvo je dalo večino republikanski -stranki. Novi kongres bo po teh volitvah imel . 242 republikanskih, 188- demokratskih p o slane ovitem; 1 .neodvisnega. f V senat je bilo treba voliti izmed 96 senatorjev, kolikor jih šle- je senat, 36. Izmed teh so jih doslej imeli demokrati 24, republi¬ kanci pa 12. Zdaj pa so republikanci tako močno zmagali, da bodo med 96" senatorji imeli najmanj 51 sedežev, demokrati 42, medtem ko se za tri mandate še ne ve. V Ngw Y 0 rku, kjer so demokrati vedno sijajno zmagovali, je zmagal republikanec Toma" !eivey, ki je bil z ogromno večino iz¬ voljen za ruvernerja. O njem sodijo^. da bo tudi kandidat republi¬ kansko stranke za predsednika, ki aa N oedr. volili leta 1948. Kakor zdaj kače, bi ta mož utegnil leta 1948 postati predsednik Združe¬ nih držav. Zato je zanimivo, kaj je on rekel o izidu teh-volitev, ■ ko so la časnikarji spraševali. Dejal j&:s "Ljudstvo je'pokazalo, da si želi take vlade, ki bo ljudstvu služila, ne pa mu gospodovala.." S tank e slom je republikanska stranka tudi šla v volitve ter zla-' sti naaiaŠala, da z demokratskimi načeli niso v skladu velika po- . oblastil.a, ki si jih je med vojsko znal dobiti Roosevelt, da je potem vladal po svojih načrtih in svoji volji* dasi ni vladal sa¬ movoljno. Taka pooblastila so med vojske bila nujno' petrebna, so | pa zdaj demokratsko stranka veljala čast^in oblast. • ■ Vsi politični voditelji nailašajo, da.v zunanji politiki ne bo sprememba, da pa bo v notranji politiki treba računati na novo smer. Dasi pa vsi tako trde, da v zunanji politiki ne bo nobe¬ no načelo spremenjeno, ker sta tudi doslej obe stranki v načelu šli isto pot in je v zunanjih zadevah sedanji zunanji minister Byrnes imel za svetovalca'republikanskega senatorja Vandenberia,ki je tudi zdaj sijajno zmagal, vendar le pa marsikaj ka 'e, da bo ameriška zunanja politika, zlasti do Sovjetske zveze in komunizma, v marsičem predrugačena. Zaradi tela bo, tudi predsednik-'Truman imel težavno stališče, ker bo moral celi* dve leti še vladati s par¬ lamentom in senatom nasprotne stranke. KAJ BO STORIL TRUMAN? V ameriški ustavi ni namreč nobenega določila, kaj naj .se zi^di, če predsednik.'ostane brez večine v kongresu in senatu. To se je že nekajkrat zgodilo. Po zadnji svetovni vojski je na primer rajni predsednik Wilson ostal brez ve¬ čine v senatu in v koniresu. Nato so vladali republikanci, katerih zadnji predsednik je bil Hoover. Ko je ta vladal, solata 1931. zmagali demokrati v kongres, nakar je predsednik za 2 leti bil v manjšini, nakar je demokratska stranka tudi pri predsedniških vo¬ litvah zmagala in je doslej vladala. Predsednik je izvoljen za 4 • 35f? ^Leta brez ozira na to, ali ima večino v kongresu in senatu za se- j e.nima. Nekdo izmed poraženih demokratov je zdaj predlagal, V Str. 2 Štev.235 - —--Domači ""Xasovi, 8.11.1946. na j -.bi Truman . imenoval takoj novega zunanjega ministra, ki naj bi bil 'kipublikanec, nakhr naj sam odstopi. Po ustavi namreč je rnoGo- če, da ''zilnanji minister vodi predsednikove posle, dokler ni iz¬ voljen novi, Če sta odpadla izvoljeni predsednik in njegov name¬ stnik, Zdaj je t$k položaj, da je Roosevelt umrl in je njegov na¬ mestnik irpman., pe zdaj š-e ta.odstopi, bi moral njegove posle oprav¬ ljati zunanji minister. Toda sprememba tolikšne važnosti bi bila zdaj silno nevarna, saj vemo, kako je-v zunanji politiki, zlasti . zdaj.' "Kakega- pretresa v zunanji ameriški politiki pa bi tudi re¬ publikanci ne "eleli, pač pa bodo v notranji politiki, zlasti v socialno- gospodarskih vprašanjih šli bolj na desno. S tem računa •ti^di '1'rumancva okolica, ki napoveduje, da bo Truman do republikan¬ cev, sicer prijateljski, vendar moško trden, da bo postaval načela "svobodnega podjetništva" in'bo. omilil državno nadzorstvo nad Gospodarstvom. To je Trumanova koncesija republikanski stranici. • ZOPER 'TOTALITARNO 30 SBC CARSTVO. Kako j c ta stranka v teh vprašanjih usmerjena, naj pokažejo besede, ki jih : je bil izgovoril prejšnji republikanski'predsednik Hoover, ki je .po teh volitvah . dej al: "Te volitve so bile več kakor le navadne poslanske vo¬ litve.. Ves -cvet z Združenimi državami vred že nekaj let vedno bolj zanaša v totalitarne vode načrtnega Gospodarstva, socializma ali komunizma. Amerika bo. po teh' volitvah prva dežela, ki jo to pot zavestno zapustila.. Znova se bližamo svojemu staremu cilju, da naj . bi ljudje bili prosti' vsake državno kontrole. Ta odločitev Združe¬ nih držav bo Gi 0 t 0 fe 0 •vplivala- ha vse narode, ki so na svoji poti proti levici tudi zašli v totalitarne vode.” 0D30V0R MOSKVI. Kakor rečeno*, bodo G]_ avne spremembe sledile na g o - . spodarskem polju, zlasti pri davkih. Republikanska stranka je namreč šla v vo livni bo j z’Geslom, da bo za 20 jž znižala davke. To bo tudi res skušala doseči, le pa so to vendarle bolj Gospodarske zadeve-, j e-'pa duh, ki to stranko preveva, tak> da ozna¬ nja tudi nova,načela, ki se bodo prej ali slej pokazala tudi v'zu¬ nanji r p o li tiki'. Tako j g na'primer voditelj republikanske propagandno službe Clarence Brocvn poročevalcu agencij e "United Press" rekel: "Z izidom toh volitev je Amerika pravično kaznovala Moskvo, ki je nesramno-poskusila s svojim radiem ameriškemu ljudstvu ukazovati, kako naj voli." * DruG -republikanski 'propa°žandist' Karl Rceee pa je volilno zmaGo republikansko stranke'označil s temi-le besedami: "To. jo poraz diktature, ki jo je 'hotel uGanj ati moskovski radio." . Iz teh kratkih stavkov, ki so prišli iz ust republikan- skihmož, bi, se dalo marsikaj sklepati. Sicer jih niso izGovorili odGovorni vodilni možje republikansko stranke, pač pa so jih iz¬ rekli možje-, ki izražajo mnenje večine ameriških volilcev, saj sta eden in druGi izmed ^o-ri omenjenih vodila vso republikansko volilno kampanjo. •> Kaj b.o y e kakor koli,' s 5. novembrom je Amerika stopila na nova pota, kar so bo pokazalo prej ali slej tudi v zunanji poli¬ tiki» • • “ V c J€ BILA 60MBA 1 PREISKAVA 0 BOMBNEM ATENTATU • NA AN-MEŠKO PO SL ANI STVO , V RIŽU po.jasnjen. Listi so sicer poroča Bombni-atentat na angleško posla¬ ništvo v Rimu še vodno ni do kraja' .li, da je teroristična judovska oran- Str 3tev. 235 Dc ači »1 asovi, 8.11.1946. --- — 2. nizacija v Palestini del '’, v Londonu in Rimu trositi letake, na ka¬ terih je bilo pisano, da je ona izvršila ta atentat, ki je le za~. o-otek bojnega pohoda te organizacije zoper Britanijo zunaj palestin¬ skih meja. Zdaj pa poroča agencija "United Press” iz Rima mišljenje italijanskih policijskih krofov, ki so baje doanali, da ta judovska teroristična organizacija niti z bombnim atentatom niti z raztre¬ senimi letaki ni imela nič opraviti. Ti letaki so bili le zato^ raztreseni, da. bi policiji zmedli sled. Italijanska in zavezniška policijska služba v Rimu so teh misli, da j S atentatorje prej treba iskati med komunisti oziroma med tistimi Jugoslovani, ki so bili uslužbenk na britanskem poslaništvu v Rimu, ki pa so zdaj brez sledil izginili- Preobrat -n o i ■ Dne"4< r l Čtk v repubLik-i septembra t.l. so ilonci izvolili svojega novega predsednika. Zgodilo pa se je, da pri volitvah nobeden izmed obeh kandidatov ni dobil absolutne večino> ker sta oba imela enako šte¬ vilo -lasov., Za predsedniško Čast in oblast sta se potegovala, le¬ vičarsko radikalni politik Gabrijel o-on zares Videla in konserva¬ tivni Edvard Cruz Coce. Tako se je zredilo, da bi moral med obema odločati parlament, ki pa je tudi okleval v svoji odločitvi. V dr¬ žavi Čile je nastala velika in huda kriza, o kateri pravijo, da ta¬ ko težke krize republika Čile še ni doživljala od zadnje državica*! ske vojske, ki je bila 1« 1091» ■ " —. To krizo so spretno izrabili komunisti in dru»i skrajni levičarski elementi, ki so začeli divje demonstracij e in hudo pro¬ pagando za svojeaa^kendiOta Videlo. Nazadnje so zarrobili s splo¬ šno stavko, če kongres ne bo izvolil njihovem človeka za pred¬ sednika. V takih razmerah se je čllenski parlament moral ud-ti ter se končno odločiti v korist levičarskega kandidata, kateri jo dno 4. novembra nad vse slovesn- prevzel‘'oblast. Pri tej slavnosti so sodelovali odposlanci ameriške in argentinske armade, ameriške vojne ladje, k^kor tudi ameriška in britanska letala, Ta preokrat na naj višjem mestu čil en ske drhave je imel lokoj svojo posledico, ko so bili za ministre imenovani trije ko¬ munisti. Ti trije so zdaj prvi komunistični ministri v Južni Ameri¬ ki. V Srednji .Ameriki, v Meksiki, komunistično Gibanje že dolGf. poznajo in imajo tam že dalj časa tudi komunistične ministre. KDO KI MODEL AVSTRIJI POMAGAT 7 Ro ameriškem vzgledu imajo tudi v Insbrucku zavod za študij javnega mnenja. Ta moderni zavod je pred kratkim poskusil dognati, kaj sodijo Tirolci in Vorarlberžani o tem vprašanju. Po vsem ^Tirolskem in Vorarl bo- ČZiUu je ra »p c ^ • al vprašalne pole s tem vprašanjem. Odo»ovori so tako z ni ^vi, da se zdaj revije z njimi pečajo, kur tkMižno povedo mnenje vseh Avstrijcev. a zmed vseh vprašanih jih je 64 $ odgovorilo, da bi Avstri¬ ji modele pomagati le Zdru-one dr'lave severne Amerike. Za Anglijo je Glasovalo le 14 za Švico 7$, za Francijo 6$ in za Nemčijo le 2 °/o. Za vse dru»e dežele so »lasovali 3& medtem ko sta bila teh mi¬ sli, da Avstriji sploh nobena drsava na svetu “p orna 1 ? ati ne more, ker je nesposobna za živi j on je. _Hed" tistimi yj 0 »lasov, ki sc glasovali za dru»e države, sta bila le 2 »1 asova, ki^sta »laso val a za Sovjetski zvezo, prav tako sta po 2 »lasovala za češkoslovaško, 0»rsko, Ita¬ lijo in"južno Ameriko. Kar čuditi se človek mora, kako malo zaupanja so ti Glasovalci pokazali v Sovjetsko zvezo in pa v avstrijske so¬ sede. pt ev. 235 Donu «1 30 VI , 8 »XI. 1946. ------ - --- St: "Zanimivo je, kako so "Vasovalci bili po stanovih raz¬ deljeni. Ogromna večina avstrijskega prebivalstva je zdaj svoje zaupanje poklonila Ameriki, medtem ko je poprej to zaupanje imela Anglija* Mod rentniki in vpokojenči jih je 50%, ki so Glasovali za Ameriko,.med ljudmi brez doloc poklica jih je za Ameriko gla¬ sovalo 67 % K mod uradniki, nameščenci in kmeti na je takih bilo 66 $. Take j za njimi so prišli trgovci, ki jih je 65% Glasovalo za Ameri¬ ko, delavcev pc 59%» **e med prostimi poklici jih je bilo 51% za Anglijo ter v 18$ za Francijo, 5ed njimi je torej Amerika v manjšini. dim starejši so bili Glasovalci, tem višji odstotek se je al .sil za Združene dr rove severne Amerike, Takih, ki so stari po 20 let, jih"je le 59% bilo za Ameriko, 65 letniki pa so za njo dali kar 15% "lasov.- Nič ne pomada: tako "lasovanj e dokazuje, da je r velikih plasteh ljudstva (pa ne le v Avstriji) zaupanje oma¬ jano in da zdaj ljudje pomoči pričakujejo le od Amerike. Sicer je tudi o prejšnji vojski taka kriza v zaupanju bila vidna, tako, kakor zdaj pa -e ne. Kadar bi nastopile urejene razmere, bo tudi zaupanje ozdravljeno, Toda to zdravljenje bo, kakor dolGo trajalo, ker se pač razmere še ne urejajo. /se kaže, še TOGLIATTI V TESTU ARETIRAN. Poročali smo "e, da se jes vodi¬ telj it .lijauskih komunistov Togliatti skrivaj sešel s Titom nek j e v Ju "0 šl a vi ; v Zd ■■ j p v ro č a- jo, da je Togliatti-ja na njego¬ vem, pot. skozi Test v Jugoslavijo v Trstu aretirala policija tamkaj šnje zavezniške vojaške vlade, ker Togliatti ni imel potnega dovoljenja za prestop v Jugosla¬ vijo. Gez nekaj časa so Ga izpu stili in mu izročili n+ T h» dokumente. - Ta novica je v Rimu vzbudila veliko razburjenje./ NoV " 5 list, ki je o tem poročal, je na¬ padla skupina m 1 'dih ljudi ter razdejala kiooke, ki so prodajali ta list, prodajalce pretepla,list sam pa sežgala, JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIK V AVSTRIJI dr. Hočevar je 5. nov. v spremstvu juro sl, stotnika dr. ^rišperja pri zveznem kanclerju in". FiGlu opravil svoj znstopni Ški obisk. Tako se klasi uradno poročilo. VEG VLAKOV BO SPET VOZILO kakor poroča avstrijsko časopisje. Dne 11. novembra začno^voziti de¬ lavski vlaki, "'e bo s deškega in Poljskega prihajalo dovolj premo¬ ga, bo osebni promet kmalu obnov¬ ljen. 491 AVSTRIJANK je dobilo do¬ voljenje oditi na Angleško, kjer bodo dobile službe hi enih pomočnic. VEŠ KALORIJ V AVSTRIJI,Uradno n , wv ,,v,|,.- , 130 novembra za vse avocrijsko prebivalstvo pre¬ hrana zboljšana ter bo znašala po¬ slej 1550 kalorij. VOLITVE Z BOMBAMI. V San Fer- ninando di Pu"lia pri Fo""i v se¬ verni Italiji so 5. nov. imeli občinske volitve, pri katerih, so se komunisti spopadli s pristaši nove stranke. 'Uuomo qualunaue ; ', ki poskuša biti desničarska masovna stranka. V tej bojih, V katerih so pokali revolverji in ročne bombe, sta bila dva komunista ubita, 15 pa ranjenih. PO SADNE 'STE V AVSTRIJI zna¬ šajo 117-000 mož, v Izmed teh je NA" DANSKEM je še 15.000 nem- sovjetške"a vojaštva 6 ^ Joq br.^ "kili beguncev. Danska vlada je tonske?a 2? 000 ame ..-^r:e"a J’ ^uO,sov._ š^ki poslala neto . naj spre j - francoskega pa $00./ moč. Torej me te tunina ko. so pribežali na imajo zahodni zavezniki v Avstri- Dansko z njene"« ozemlja, ji 52.00J mož, Sovjetska zveza sama pa 65 . 000 . oooo