G V 2014 EOGRAFSKI ESTNIK 86-1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 86-1 2014 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS LASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÈNES GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 86-1 2014 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2014 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK - GEOGRAPHICAL BULLETIN 86-1 2014 © Zveza geografov Slovenije 2014 Mednarodni uredniški odbor - International editorial board: dr. Valentina Brečko Grubar (Slovenija), dr. Rok Ciglič (Slovenija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Ugo Sauro (Italija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) Urednik - Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnični urednik - Managing and technical editor: dr. Rok Ciglič Naslov uredništva - Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik - Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja - For the publisher: dr. Stanko Pelc Računalniški prelom - DTP: SYNCOMP d. o. o. Tisk - Printed by: SYNCOMP d. o. o. Sofinancer - Co-founded by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vključena tudi v - The journal is indexed in: CGP (Current geographical publications), FRANCIS, Geobase (Elsevier indexed journals), GeoRef (Database of bibliographic information in geosciences), OCLC WorldCat (Online computer library center: Online union catalog), SciVerse Scopus Naslovnica: Nekoč travnata prerija na jugozahodu Kansasa (Združene države Amerike) je, zaradi intenzivnega namakanja s krožnimi namakalnimi sistemi, videti kot podoba moderne umetnosti. Na posnetku s 24. junija 2001 so polja koruze, pšenice ter sirke v različnih odtenkih zelene in rumene. Posamezna polja imajo premer 800 in 1600 m. Vir: NASA Earth Observatory. Medmrežje: http://earthobserva-tory.nasa.gov/. Frontpage: Due to intensive irrigation with circular irrigation system former short grass prairie in southwestern Kansas (USA) looks like a modern art picture. The image, taken on 24th of June 2011, shows greenish and yellowish fields of corn, wheat, and sorghum. The fields are 800 and 1,600 meters in diameter. Credit: NASA Earth Observatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. 6 VSEBINA - CONTENTS RAZPRAVE - PAPERS Tina Počkar, Gregor Kovačič, Borut Peric Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke....................................................9 Hydrogeographical characteristics and the quality of watercourses in the Reka River headwaters....................................................................................................................................................................................22 Matjaž Geršič Obravnava geografije kot znanosti pri pouku v osnovni šoli..............................................................................................25 Treating geography as a science in primary-school instruction............................................................................................34 RAZGLEDI - REVIEWS Blaž Komac, Lucija Lapuh Nekaj misli o konceptu prožnosti v geografiji naravnih nesreč........................................................................................37 Some thoughts on the concept of resilience in geography of natural hazards..........................................................48 Renata Mavri, Majda Černič Istenič Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v Občini Cerkno)......................................51 Rural tourism and social capital in Slovenia (an example of villages in the Municipality of Cerkno)..............................................................................................................................................................................60 Marko Pavlič, Miha Koderman Mladinski turizem in potovalne navade študentov - primer Univerze na Primorskem......................63 Youth tourism and travel habits of students - the case of the University of Primorska................................72 KNJIŽEVNOST - LITERATURE Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva, Geografija Slovenije 27 (Matjaž Geršič) ........................................................................................................................................................75 Matija Zorn, Nika Razpotnik Viskovic, Peter Repolusk, Mateja Ferk: Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja - enotni pristop in izbrana orodja, Georitem 22 (Jani Kozina)........................................................................................................................................................................76 Matjaž Geršič, Blaž Repe, Matej Blatnik, Valentina Brečko Grubar, Bojana Kovač, Nejc Pozvek, Ana Seifert: Geografija in rastlinska sukcesija - izbrani primeri iz slovenskih pokrajin, Georitem 23 (Katarina Polajnar Horvat)......................................................................................78 Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglič, Miha Pavšek (uredniki): (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3 (Primož Pipan)......................................................................................................................................................................80 Andrej Bandelj, Primož Pipan: Videmsko, Vodniki Ljubljanskega geografskega društva (Primož Gašperič)............................................................................................................................................................................................83 Marko Žerovnik: Ivan Selan: Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (Milan Natek) ................................................................................................................................................................................................85 David Bole, Mateja Šmid Hribar, Jani Kozina, Primož Pipan (uredniki): Sinergija kulture in turizma za razvoj podeželskih območij (Peter Kumer)....................................................................................87 KRONIKA - CHRONICLE V spomin Juliju Titlu (24. november 1914-9. januar 2014) (Milan Natek) ..................................................................89 V spomin Ivanu Gamsu (5. julij 1923-10. marec 2014) (Karel Natek) ..............................................................................91 Zaključek projekta Živeti z naravo (Ana Vovk Korže)..........................................................................................................................93 Projekt Revitalizacija Negovskega jezera (Ana Vovk Korže, Mojca Kokot Krajnc)..............................................95 Spoznavno srečanje partnerjev skupine eNosco (Jernej Tiran) ..................................................................................................96 Nacionalna konferenca projekta CHERPLAN (Janez Nared)......................................................................................................96 7 ZBOROVANJA - MEETINGS Simpozij o Rudolfu Badjuri (Drago Kladnik)................................................................................................................................................97 Tretji trienalni znanstveni posvet »Naravne nesreče v Sloveniji« (Matija Zorn, Blaž Komac)....................98 Prva evropska konferenca za izvajanje Skupnega programa med UNESCOM in SCBD o biotski in kulturni raznovrstnosti (Mateja Šmid Hribar)..........................................................................104 Letna konferenca Evropskega združenja geografov EUROGEO (Rok Ciglič)........................................................104 Druga mednarodna konferenca o terasiranih pokrajinah (Drago Kladnik) ............................................................106 Sklepna konferenca mednarodnega projekta CHERPLAN (Janez Nared)..................................................................109 Tretje zborovanje slovenskih geomorfologov (Matija Zorn, Mateja Ferk)..................................................................109 16. srečanje Delovne skupine za eksonime (Drago Kladnik) ....................................................................................................112 Evropska letna konferenca Združenja za regionalne študije (Lucija Lapuh)............................................................115 22. Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« (Petra Gostinčar)..............................................................................117 POROČILA - REPORTS Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2013 (Drago Perko) ..............................................................121 NAVODILA - INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič)......................................................................................................................................................127 8 Geografski vestnik 86-1, 2014, 9-23 Razprave RAZPRAVE HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IN KAKOVOSTNO STANJE VODOTOKOV V POVIRJU REKE AVTORJI Tina Počkar Razguri 16, SI - 6210 Sežana, Slovenija poctina@gmail.com dr. Gregor Kovačič Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, SI - 6000 Koper, Slovenija gregor. kovacic@fhs. upr.si Borut Peric Javni zavod Park Škocjanske jame, Škocjan 2, SI - 6215 Divača, Slovenija borut.peric@psj.gov.si DOI: 10.3986/GV86101 UDK: 911.2:502.51 (282)(497.471) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke Članek obravnava hidrogeografske značilnosti povirnega dela Reke. Predstavljene so vodna bilanca in odtoč ne značilnosti območja. Predstavljeni so rezultati meritev fizikalno-kemijskih parametrov na Reki in izbranih desnih pritokih Reke, opravljenih v štirih različnih vodnih stanjih med avgustom leta 2012 in januarjem leta 2013. Rezultati kažejo, da večina vodotokov nima kraškega zaledja ter, da na kakovost vode v povirju Reke vplivajo neurejene razmere na področju odvajanja odpadnih vod v naseljih. KLJUČNE BESEDE hidrogeografija, onesnaževanje, večparametrske meritve, kakovost vode, Ilirska Bistrica, Reka ABSTRACT Hydrogeographical characteristics and the quality of watercourses in the Reka River headwaters The article deals with hydrogeographical characteristics of the headwaters of the Reka River basin. Its water balance and drainage characteristics are presented. Results of the measurements of physico-chemical para -meters in the Reka River and its selected right tributaries, carried out in four different hydrological conditions between August 2012 and January 2013, are presented. The results show, that most of the watercourses don't appear to have karstic characteristics and that the quality of water in the upper course of the Reka basin is highly influenced by uncontrolled wastewater management in the settlements. KEY WORDS hydrogeography, pollution, multi parametric measurements, water quality, Ilirska Bistrica, Reka River Uredništvo je prispevek prejelo 12. marca 2014. 9 Tina Počkar, Gregor Kovačič, Borut Peric Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje ... 1 Uvod Porečje Reke je razvito v jugozahodnem delu Slovenije (slika 1). Njegov povirni del je Dleto, kjer se v Reko ali Veliko vodo (»Vjilka vuoda«), kot ji pravijo domačini, združujejo vode, ki pritekajo s številnih grap na flišnih kamninah. Izvirno območje Reke se začne na Hrvaškem. Zgornjemu porečju Reke pripada tudi zahodni del Snežniške planote, od koder se vode podzemno pretakajo proti izvirom njenih desnih pritokov (Hidrografska območja 2011). Čeprav so številni avtorji, na primer Rojšek (1987), Kranjc in Mihevc (1989), Šebenik in Kladnik (1999) ter Kovačič (2001; 2003), nekatere značilnosti povir-ja Reke opisali v sklopu svojih raziskav, pa je le-to s hidrološkega in hidrogeografskega vidika še dokaj neraziskano. Namen prispevka je podrobneje predstaviti hidrogeografske značilnosti povirja Reke, posebej značilnosti njenih desnih pritokov ter ugotoviti, ali izkazujejo značilnosti kraških izvirov. Hkrati podajamo oceno njihovega kakovostnega stanja, kot tudi oceno kakovostnega stanja Reke v zgornjem toku. Vasi, skozi katere tečejo desni pritoki Reke v povirju, namreč še nimajo urejenih kanalizacijskih omrežij, kar predstavlja potencialno tveganje za kakovost omenjenih vodotokov in Reke. 2 Metodologija Vir meteoroloških in hidroloških podatkov je bila Agencija Republike Slovenije za okolje. Nekatere podatke smo pridobili tudi na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije in Geološkega zavoda Slovenije. Izračuni ocene vodne bilance so bili narejeni s pomočjo orodij v programu ArcGIS 9.3. S tem programskim orodjem pa so bili izdelani tudi zemljevidi. Terensko delo je obsegalo meritve kakovostnega stanja vode in zajem vzorcev za fizikalno-kemij-ske analize na devetnajstih lokacijah. Od avgusta 2012 do januarja 2013 smo ob različnih vodnih stanjih izvedli štiri meritve fizikalno-kemijskih parametrov na desetih pritokih Reke: na Sevščku, Potoku v Pod-grajah, Vikerniku, Potoku v Trpčanah, Bobniškem potoku, Goričniku, neimenovanem potoku v Vrbici, Vrbovskem potoku, prvem Jarku v Jasenu in Pili, s tem, da smo na pritokih, ki tečejo skozi naselja, meritve in vzorčenja opravili tako gorvodno kot tudi dolvodno od naselij. Hkrati smo merili tudi kakovost Reke. Merilni mesti na Reki sta bili v Dletu in pri Novakovem mlinu dolvodno od Ilirske Bistrice, kjer Reka že zapusti povirni del. V času pretočnih viškov smo meritve opravili takoj po obilnejših padavinah. Uporabili smo dve prenosni merilni napravi, večparametrsko sondo Hydrolab MS5, s katero smo merili temperaturo, specifično električno prevodnost (SEP), pH in vsebnost nitratov, ter merilec vsebnosti raztopljenega kisika v vodi (Oxi 315i DurOx 325). Odvzete vzorce vode smo analizirali s pomočjo prenosnega laboratorija MACHEREY-NAGEL visocolorECO Analysenkoffer. Določali smo vsebnost nitratov, amonijevih ionov, fosfatov ter celokupno in karbonatno trdoto vode. Kakovost vodotokov smo opredelili na podlagi mejnih vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov, določenih v posameznih zakonskih določilih (Zakon o vodah 2002; Pravilnik o pitni vodi 2004; Uredba o emisiji... 2005; Uredba o oskrbi. 2012) ter po Urbaniču in Tomanu (2003), ki podajata mejne vrednosti parametrov v odvisnosti od vzroka onesnaženja površinskih voda. 3 Hidrogeološke in hidrološke značilnosti povirja Reke Povirje Reke od izvira do njenega sotočja z Moljo meri 143,3km2 in predstavlja 31,7% celotnega porečja Reke v Sloveniji (Hidrografska območja 2011). Del povirja na hrvaški strani (3-4 km2 v flišnih kamninah) v tej številki ni upoštevan. Največji del povirja pripada zakraseli Snežniški planoti, kjer je Slika 1: Hidrogeološka karta povirja Reke v Sloveniji. P 10 porečje Reke Kozlek 997 m Legenda • naselje ▲ vrh ~l> vodotok /j\ melišča apnenčastega grušča Tip vodonosnika vodonosnik z medzrnsko poroznostjo vodonosnik s kraško razpoklinsko poroznostjo - dobra prepustnost plitev vodonosnik z medzrnsko in razpoklinsko poroznostjo manjše izdatnosti - zelo slabo prepustne kamnine Snežniška plano Zatrep 1458 m Avtor vsebine: Tina Počkar Kartografa: Tina Počkar in Gregor Kovačič Viri: ARSO 2001; GURS 2003; ARSO 2007 FHŠ, Oddelek za geografijo, Koper . Udnik 1381 m O (T) O 0Q B 00 ¡a Tina Počkar, Gregor Kovačič, Borut Peric Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje ... zaradi kraškega površja hidrološka razvodnica težko določljiva. S Snežniške planote podzemne vode namreč odtekajo v različne smeri, tako v jadransko kot v črnomorsko povodje. Iz obravnavanega dela Snežniške planote, natančneje njegovega jugovzhodnega dela, vode podzemno odtekajo tudi v porečje Riječine na Hrvaškem (Kovačič 2003; Petrič 2009; Ravbar 2011). Snežniško planoto gradijo pretežno kredni in jurski apnenci. Globoki kras s kraško razpoklinsko poroznostjo in dobro prepustnostjo omogoča, da padavine hitro poniknejo v podzemlje in napajajo obsežen kraški vodonosnik, z značilnim pojavom izdatnejših kraških izvirov na njegovem obrobju (Ravbar 2011). Gre za najpomembnejše vodoz-birno območje v povirnem delu. Topografska razvodnica povirja Reke je enostavno določljiva na njegovi levi meji, na območju Jelšanskih brd. Na jugu in zahodu se Snežniška planota v izraziti stopnji prevesi v dolino Reke, ki jo pokrivajo eocen-ski flišni sedimenti. Ravnico ob Reki in njenih večjih pritokih prekrivajo kvartarni rečni nanosi, v katerih je razvit vodonosnik z medzrnsko poroznostjo (Šikic, Pleničar in Šparica 1972; Šikic in Pleničar 1975). V flišnih kamninah je oblikovan plitev vodonosnik z medzrnsko in razpoklinsko poroznostjo majhne izdatnosti z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode (Hidrogeološke značilnosti 2007). Rečna mreža je na vododržnih kamninah dobro razvita. Če upoštevamo vse nestalne vodne tokove je gostota rečne mreže 2,4km vodnih tokov na km2 (Digitalne informacije o vodah 2001). Reka ima dežni režim (z odtenki dežno-snežnega režima s sredozemskim poudarkom) (Frantar in Hrvatin 2005). Visoke vode se pojavljajo od novembra do aprila, z viškom v novembru, nizke pa od maja do septembra, z izrazitim nižkom v juliju (Kolbezen in Pristov 1998; Plut 2000; Frantar in Hrvatin 2005; Frantar 2007). Na vodomerni postaji Trpčane je srednji letni pretok 1,32 m3/s, najmanjši le 0,0 m3/s, največji pa 139 m3/s (obdobje 2000-2010). Reka ima hudourniški značaj in se zelo hitro odzove na močne padavine, kar dokazuje razmerje med povprečnim letnim največjim in najmanjšim pretokom, ki znaša 1: 105 (Podatki o srednjih... 2012). Vsaj enkrat letno Reka v povirnem delu tudi poplavlja (Kranjc in Mihevc 1989). 3.1 Odtočne značilnosti in vodna bilanca S celotnega povirnega dela Reke povprečno letno odteče približno 1600 mm (69%) ali 229.000.000m3 (51 l/s/km2) vode, samo z območja z razvito rečno mrežo pa 1130 mm (61 %) ali 54.320.000 m3 (36 l/s/km2) vode (Raster specifičnega odtoka... 2008). Odtočni količnik je v obeh primerih velik zaradi velike količine padavin in sredozemskega padavinskega režima (višek padavin je v jesenskim mesecih, ko je izhlapevanje manjše). Na območju Snežniške planote (2300 mm padavin letno) k povečanemu odtoku prispeva tudi zakraselost (zelo prepustna karbonatna kamninska podlaga omogoča hitro pronicanje vode v podzemlje) ter zaradi nižjih temperatur (večje nadmorske višine) nekoliko skromnejše izhlapevanje. Na območju z razvito rečno mrežno v povprečju letno pade okrog 1800 mm padavin (Povprečna letna... 2007; Raster realne evapotranspiracije... 2008). 3.2 Desni pritoki Reke in njihova porečja Reka ima v povirnem delu 27 desnih pritokov (preglednica 1). Dolžine vodnih tokov večinoma ne presegajo 2km. Najdaljši so: Kolaški potok (3,2 km), Sevšček (1,9km), Potok v Podgrajah (2 km) in Vrbov-ski potok (1,9 km). Večina njihovih izvirov je v točkah slabše prepustnosti v apnenčastem pobočnem grušču (Kovačič 2003). Zaradi reliefnih značilnosti so strmci pritokov zelo veliki, kar se odraža v njihovi veliki erozijski moči, čeprav so malo vodnati. Največje strmce imajo pritoki v Dletu (do 263,3 %%), Bobniški potok (120 %), Goričnik (100,6 %) in Vrbovski potok (120 %), najmanjšega pa Pila (29,4%). Večina pritokov teče le spomladi in jeseni oziroma v času obilnejših padavin, medtem ko so stalni oziroma skoraj stalni le trije nekoliko večji: Kolaški potok, Sevšček, Potok v Podgrajah in en manjši: Pila. Pretoki desnih pritokov nisi poznani, razen ocena izdatnosti izvira pritoka Hrvatice, ki je zajet za vodooskrbni sistem Kuteževo in katerega minimalna izdatnost znaša 0,3 l/s (Digitalne informacije o vodah 2001). 12 Geografski vestnik 86-1, 2014, 25-35 Razprave OS o o -d g c o • s- o ^ O M g £ • 2 s ^ I iT i3i5 £ - iS 2 "g ° S J2 £ CD & >5 J o ® -5 ¡5 ^ jš 3 o iS 11= O g s ^ -s .s .S o tu o Q Q c c £ g o o c c o O) 53 6 1263 1253 lO^fi 1199 i^nn 5 Tf -> MD C 31 H O C 5 ^ Lf 31 5 co M 21 66 25 ^ oo a H o c 69 DO r< 5 -H C 63 33 5 O C 49 24 5 O C - Tf o > 0\ 0\ ro 00 0< H C^ - 5 H -H 5 ^ C^ - 3 4 H r- H v£ \ c<\ ^^ ro -H - H cS cS O CD CD O C S CD C > O C 5 O C p CD c S cS C ^ CD C 5 CD C 5 C^ C 5 CD C > O o 62 . o H o O N Ln r< 94 65 ^ r- ^ Tf o. O O C S O "v M O ^ M CD - H o C S cS ^ H c^ C 5 C 5 C 5 c^ r- O C"^ C ^ CD V£ 2 r 4 Ln c 5 - H C 5 C 5 Ln M: 5 Lf ^ c^ c > CD CD Ln MD C ON 50 O i o Lf 92 12 ^ C 54 ■T ^ a % Tf CK S O D Ln en ^ C D ^ a S C ^ r 5 C 24 5 VO -5 00 t- H r^ c - o. r- > cS 4 00 !>• ViD \iD f ^ . C- 54 ^ r^ T: s ^ C 55 M CD a 54 \ oo r^ ^ 00 !>• 644 ^ U _ ""o ""o "c 2 O £ g p : S i J £ S neimenovan 3 (Dlei neimenovan 4 (Dlei noimotinvin £ fnUi J o 1B 56 nn nva nav oo n n ee = § - J '3 ^ nn Š £ 0 ^ p ( % ¿A >1 3 O >5 1 £ 5 H P-l C/ "O o ( n nav i ge > a f ^ c > C 3 C P ^ ^ H ^ ( ^ 1 ^ j 3 D £ H K- ^ 1 1 ( S ^—( > -C i ^ c HC^ a n al D 3 ^ P £ . 2 Si - S C r 3 ^ C t X £ C i C 3 ^^ § 3 1 : C^ C > ( 3 1 - ' ^ = S = -C > ^ K*" : > > ž o i- ^ Obzorje 2020 (Horizon 2020) je novi okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki bo aktiven v obdobju 2014-2020. V okviru programa je bila napovedana objava nekaterih razpisov s področja infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, zato je bilo leta 2012 ustanovljena neformalna skupina potencialnih projektnih partnerjev eNosco. Skupina združuje različne nevladne organizacije, raziskovalne in izobraževalne ustanove iz 18 evropskih držav, ki se ukvarjajo z razvojem in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalne namene ter iščejo potencialne projektne partnerje za skupno prijavo na katerega od aktualnih razpisov v novem okvirnem programu. Skupini se je leta 2013 pridružil tudi Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Spoznavnega srečanja, ki je 13. 2. 2014 potekalo v mestecu Lens na severovzhodu Francije, so se udeležili predstavniki osmih organizacij, med njimi tudi predstavnik Geografskega inštituta Jernej Tiran, ki je predstavil prispevek z naslovom Developing interpretation-based e-learning tools o razvoju interpretacijskih orodij v Krajinskem parku Ljubljansko barje, nastalih v okviru mednarodnega projekta 2Bparks. Jernej Tiran Nacionalna konferenca projekta CHERPLAN fj. ^ |V ^il«"" Idrija, Slovenija, 6.6.2014 -Ji^S^-sE V projektu CHERPLAN (Krepitev kulturne dediščine z okoljskim načrtovanjem in upravljanjem), ki ga je prek Programa transnacionalnega sodelovanja za Jugovzhodno Evropo sofinanciral Evropski regionalno razvojni sklad, sta sodelovala dva slovenska partnerja: Občina Idrija in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Občina je imela vlogo teritorialnega partnerja in se je zlasti osredotočala na pripravo gradiv za ustrezno varstvo kulturne dediščine v Idriji, inštitut pa vlogo tehničnega partnerja, ki je na ravni Slovenije skrbel za pripravo skupnega načrta upravljanja za dediščino živega srebra v Idriji. Priprava načrta upravljanja je potekala v tesnem sodelovanju občine, inštituta in vseh ključnih deležnikov s področja kulturne dediščine v Idriji, in sicer tekom več skupnih sestankov, kjer smo s participativnim pristopom iskali ključne probleme, dileme in rešitve za učinkovito upravljanje kulturne dediščine, ki je bila med izvajanjem projekta uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Po sklepu aktivnosti so bili rezultati pilotnih aktivnosti predstavljeni na nacionalni konferenci projekta CHERPLAN. Po uvodni predstavitvi projekta, njegovih ciljev, rezultatov in še zlasti upravljavskega načrta je sledila predstavitev dela Občine Idrija. Predstavljeni so bili splošno upravljanje s tveganji ter bolj podrobno problematika požarne in potresne varnosti ter plazenja. Sledila je predstavitev študij o zelenih površinah v Idriji, ureditvi Rak ter Mejce, predstavljena pa sta bila tudi spletni GIS CHERIS ter njegova uporabnost za občino. Organizatorji iz Občine Idrija so predstavili tudi revitalizacijska načrta za širše območje Jožefovega jaška in Rudniškega gledališča. Rezultati projekta bodo Občini Idrija v veliko pomoč, saj se vsakodnevno sooča z izzivi, povezanimi s kulturno dediščino, opravljene študije pa so ji lahko velika podpora pri odločanju. Janez Nared 96 Geografski vestnik 86-1, 2014, 97-119 Zborovanja ZBOROVANJA Simpozij o Rudolfu Badjuri Poljče, 1.3.2014 Združenje vojaških gornikov Slovenije in Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje Slovenske vojske sta v Centru za usposabljanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije organizirala priložnostni simpozij ob 50-letnici smrti uglednega Slovenca Rudolfa Badjure (1881-1963), ki je ob dejavnem udejstvovanju na mnogih področjih zapustil vidno sled tudi v slovenski geografiji. Posvetovanje, ki ga je zasnoval, pripravil in vodil brigadir v pokoju Janez Kavar, je podalo vsebinsko zaokrožen pogled na široko paleto delovanja moža, ki mu glede pestrosti na Slovenskem le stežka najdemo primerljivo osebnost. Življenje in delo Rudolfa Badjure, po katerem se od jeseni 2012 imenuje vojaški objekt na Rudnem polju na Pokljuki, je na zanimiv in privlačen način predstavilo devet strokovnjakov s področij zgodovine, vojskovanja, športa, jezikoslovja in geografije. Iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta aktivno sodelovala Ljudmila Bokal z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. Predavateljem je prisluhnilo več deset pripadnikov Slovenske vojske in drugih zainteresiranih posameznikov. Organizatorja sta o dogodku pripravila bilten na 14 straneh, sicer pa se je gradiva nabralo toliko, da smo se na Geografskem inštitutu Antona Melika odločili pripraviti monografsko zasnovano publikacijo, ki bo v kratkem izšla v zbirki Geografija Slovenije. Rudolf Badjura se je rodil 17. aprila 1881 v Litiji. Odraščal je kot drugi najstarejši med petimi brati, od katerih je poleg Rudolfa še najbolj znan filmski ustvarjalec Metod (1896-1971), med drugim direktor fotografije in snemalec drugega slovenskega celovečernega filma Triglavske strmine, posnetega leta 1932. Rudolf Badjura je po maturi v Ljubljani tamkaj v letih 1903-1905 služil tudi vojaški rok pri takratnem Slika: Udeleženci simpozija o Rudolfu Badjuri v Poljčah. 97 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 27. pešpolku. Leta 1905 je v Pragi, kjer se je vključil tudi med tamkajšnje planince, na nemški trgovski akademiji obiskoval abiturientski tečaj, s katerim se je usposobil za komercialno službo v bankah in trgovskih podjetjih. Po vrnitvi v Ljubljano se je najprej zaposlil v Kmetijski posojilnici, sledila je računovodska služba pri lesnem trgovcu Hiengu, pozneje pa se je zaposlil pri Kranjskem deželnem odboru, kjer je delal do upokojitve. O njegovem zasebnem življenju je bolj malo znanega. Poleti leta 1914 se je poročil z Nemko Hildo Steinbock, s katero sta živela v Ljubljani. Po njeni smrti se je poročil s sestrično Avrelijo, ki ji je na ta način zagotovil dostojno preživljanje starosti. Leta 1963 je zbolel za pljučnico in septembra umrl. Badjurovo delo in življenje sta bila tesno povezana predvsem s smučanjem, preživljanjem prostega časa v naravi, pisanjem turističnih vodnikov, zbiranjem ljudskega izrazja in zemljepisnih imen ter s skrbjo za slovenstvo. Štejemo ga za začetnika razvoja pohodniškega, planinskega in gorniškega turizma ter posledično športnega turizma v Sloveniji. Njegovemu življenju sta pomemben pečat vtisnili prva svetovna vojna in vojaška kariera. Po koncu vojne je sodeloval pri vojaškem prevratu v Ljubljani, saj je kot častnik novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotavljal red in mir v Ljubljani (poimenovali so ga ljubljanski general Maister), pozneje pa je poveljeval alpski četi v bojih za severno mejo. S smučanjem se je seznanil v avstrijski vojski leta 1911, pozneje pa se je udeležil dodatnih tečajev ter tudi sam postal učitelj smučanja in organizator smučarskih tečajev. Smučanje ga je tako navduševalo, da se je lotil tudi zbiranja domačega strokovnega izrazja. Svoja dognanja o strokovnem izrazju in tudi o poučevanju smučanja je objavil v več strokovnih delih. Badjuro smemo označiti tudi za turnega smučarja. Bil je med ustanovnimi člani druščine Dren. Njeni člani so opravili številne zimske vzpone v hribe, spuste v kraške jame in posneli prenekatere čudovite fotografije, ki so jih širšim krogom predstavljali na predavanjih ter z njimi obogatili mnoge časopisne članke in knjige. Badjuro je predvsem med svetovnima vojnama najbolj zaposlovalo pisanje turističnih vodnikov. V njegovi bibliografiji se jih je nabralo 17, ki so izšli v štirih različnih jezikih. Z njimi je z izjemo Primor-ja pokril celotno ozemlje Slovenije. V njih opisuje in mestoma poetično predstavlja lepote svoje domovine. Je tudi avtor več kot tridesetih zemljevidov, med katerimi je največ planinskih (zanimivi so predvsem grebenski zemljevidi), pomembna sta tudi kartografska prikaza Ljubljane in Maribora. Z zornega kota geografije (več v članku Geografski opus Rudolfa Badjure v naslednji številki GV) je pomemben predvsem Badjurov terminološki prispevek. Na svojih potovanjih po slovenskih pokrajinah je zbiral domače strokovno izrazje za površinske oblike in domača zemljepisna, predvsem ledinska imena. Svoja dognanja je leta 1953 objavil v knjigi Ljudska geografija, ki sta ji sledila dopolnjena izdaja in dodatek, vendar sta ostala v tipkopisu in sta zato v javnosti skoraj neznana. V zbiranju domačih izrazov in imen ter spodbujanju ljudi k njihovi rabi namesto tujejezičnih ustrez-nic se v prvi vrsti zrcalita Badjurovo domoljubje in nasprotovanje vplivom germanizacije, ne glede na številne kritike, ki jih je bil ob tem deležen, saj je njegovo delo kmalu po izidu v strokovnih geografskih krogih precej »glasno« odmevalo. Kljub mnogim utemeljenim pripombam ima delo Rudolfa Badjure za sodobno geografsko raziskovanje neprecenljiv pomen. Številni na terenu zbrani izrazi so dandanes med ljudmi že pozabljeni in prav Badjurova dela nam lahko pomagajo pri rekonstrukciji pokrajinskih značilnosti v preteklosti. Po več kot polstoletnem premoru od izida njegove Ljudske geografije je najbrž že napočil čas, da to delo in njegovi nadaljevanji v miru, neobremenjeno ponovno vzamemo v roke in jih, ne glede na mnoge arhaizme, ki jih prevevajo, dodatno kritično ovrednotimo. Drago Kladnik Tretji trienalni znanstveni posvet »Naravne nesreče v Sloveniji« Ig, 27.3.2014 V četrtek, 27. marca 2014, je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu potekal Tretji trienalni simpozij 'Naravne nesreče v Sloveniji', ki je bil podnaslovljen '(Neprilagojeni'. Na pobudo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje bodo ti posveti od sedaj posvečeni nestorju preventivnega delovanja na področju naravnih nesreč, nekdanjemu uredniku revije Ujma in 98 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Slika 1: Predavanja so bila dobro obiskana. Prijavljenih je bilo prek sto udeležencev. Slika 2: V okviru posveta je potekal pogovor o aktualnih temah na področju naravnih nesreč na katerem so sodelovali (od leve): Blaž Komac (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Damjan Oražem (Zavod za gozdove Slovenije), Ervin Vivoda (takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) in Srečko Šestan (Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje), pogovor pa je povezoval Miha Pavšek (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). 99 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 dolgoletnemu direktorju Uprave Bojanu Ušeničniku (1942-2002), ki je že pred desetletji zaslutil, da je posebej za tako majhno in izpostavljeno državo, kot je Slovenija, nujno povezovanje vseh deležnikov, ki delujejo na področju naravnih nesreč. Plod dolgoletnega takšnega sodelovanja je tudi tokratni posvet, ki ga je organiziral Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Udeležili so se ga številni geografi, meteorologi, geologi, vodarji, prostorski načrtovalci, psihologi, izvedenci za reševanje in zaščito, zelo pa smo bili veseli udeležbe predstavnikov Slovenskega zavarovalnega združenja. Na posvetu se je zvrstilo petnajst predavanj (slika 1) ter pogovor o aktualnih temah na področju naravnih nesreč v Sloveniji (slika 2), rdeča nit posveta pa je bilo prilagajanje naravnim procesom. S posvetom smo opozorili tudi na dvajsetletnico krovnega zakona o naravnih nesrečah - Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list Republike Slovenije 64/1994; 51/2006), ter 60. letnico poplav na Celjskem (slika 3), ki so bile med drugim povod za bolj sistematično preučevanje naravnih nesreč, saj je šlo pri njihovi obravnavi za prvo celovito študijo (Melik 1954) kakšne naravne nesreče pri nas. Da so nekatere naravne nesreče na določenih območjih stalnica, nas opozarjata tudi desetletnica potresa v Zgornjem Posočju (12. julij 2004; M 4,9) in desetletnica uničujočega cunamija v jugovzhodni Aziji (26. december 2004), ki velja za eno najhujših naravnih nesreč v sodobni zgodovini. Na programu je bilo pet uvodnih predavanj. Prvi je spregovoril gost iz Avstrije Gernot Koboltsch-nig (Interpraevent) o vlogi mednarodnega raziskovalnega združenja Interpraevent pri raziskovanju naravnih nesreč. Sledilo je predavanje Borisa Visočnika (Slovensko zavarovalno združenje) o naravnih nesrečah in zavarovalništvu v Sloveniji. Mari Jože Osredkar (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani) je spregovoril o odgovornosti, Andrej Kranjc (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) o ujmah na krasu, Blažo Durovic o objektivnem razvrščanju poplavno ogroženih območij na podlagi subjektivnih ocen, ter Jošt Sodnik (Vodnogospodarsko podjetje Kranj) s sodelavci o vodni infrastrukturi v Sloveniji. V nadaljevanju dopoldneva sta sledili predavanji Mateja Müllerja (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) s sodelavci o katalogu poplavnih scenarijev kot strokovni podlagi za načrte Slika 3: Poplave na Celjskem pred šestdeset leti so bile povod za prvo celovito študijo o kakšni naravni nesreči pri nas - sotočje Savinje (levo) in Voglajne (Anton Melik: Vzroki in učinki povodnji v geografski luči. Geografski vestnik 26 (1954), 51). 100 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja zaščite in reševanja ob poplavah ter Mojce Ravnikar Turk (Zavod za gradbeništvo Slovenije) s sodelavci o zagotavljanju varnosti vodnih pregrad. V popoldanske delu je bilo na sporedu sedem predavanj. Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije) s sodelavci je predstavil strokovne podlage za oceno potresne ogroženosti Mestne občine Ljubljana, Sašo Petan (Agencija Republike Slovenije za okolje) hidrološki prognostični sistem Agencije Republike Slovenije za okolje kot orodje za napovedovanje pretoka in vodostaja slovenskih rek, Jože Papež (Hidrotehnik) priporočila Alpske konvencije za prilagajanje podnebnim spremembam na območju Alp, Milivoj Gavrilov (Naravoslovno-matematična fakulteta Univerze v Novem Sadu) s sodelavci boj proti toči v Srbiji, Marko Polič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) s sodelavci pa o zavedanju vremenskih in podnebnih spremenljivosti pri prebivalcih Slovenije in njihovi pripravljenosti na ukrepanje. Na koncu je Manca Volk Bahun (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) predstavila spremljanje in napovedovanje naravnih nesreč na območju Srednjih Karavank s poudarkom na snežnih plazovih, Jasna Šinigoj (Geološki zavod Slovenije) pa nov državni sistem obveščanja prebivalstva o povečani verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Zbrani forum po tradiciji na koncu posveta sprejme tudi nekaj sklepov. Naj izpostavimo ključne poudarke: • Pomen preventive: Pomemben del naporov pri varstvu pred naravnimi nesrečami je preventiva, ki je čedalje pomembnejši del celostnega upravljanja z naravnimi nevarnostmi. Slovenija ima dobro razvit tisti del upravljanja, ki neposredno sledi naravni nesreči, žal pa že kmalu po tem zmanjka »posluha« za popolno odpravo posledic in povrnitev v prvotno stanje oziroma sanacijo z namenom zagotavljanja vsaj enake stopnje varnosti, kot je bila pred vsakokratno nesrečo oziroma njenimi posledicami. Vloga stroke in znanosti (raziskav) ni le v analizi dogodka, temveč tudi v kakovostni in pravočasni preventivi v času »čakanja« na nov dogodek. Državna strateška politika bi ob strokovni in gmotni podpori lokalnim oblastem morala intenzivneje spodbujati izobraževanje ter raziskovalno dejavnost na področju varstva in zaščite pred naravnimi nesrečami. • Posledice prenosa odgovornosti od države k posameznikom in vloga zavarovanj: Večina prebivalcev po tem, ko pride do naravne nesreče, ni pripravljena prevzeti svojega dela soodgovornosti za posledice naravnih nesreč, temveč prelaga odgovornost v veliki meri na državo. Država ima težave s finančnimi sredstvi. Tako na primer nima denarja za odpravo posledic poplav iz let 2010 in 2012, podobno pa bo najverjetneje tudi s sredstvi za kritje posledic letošnjih naravnih nesreč. V prihodnje bo morala država z ustreznimi spodbudami in strokovnimi podlagami prenesti skrb za varstvo in zaščito pred naravnimi nesrečami na posameznike. Prenos odgovornosti do posameznikov mora spremljati tudi prenos sredstev oziroma moči, pri čemer gre za finančno spodbujanje samozaščitnih ukrepov in zavarovanj. Slovenske zavarovalnice lahko bistveno povečajo delež tovrstnih zavarovanj, pri čemer bi jim morala stati ob strani država z ustreznimi normativi in stimulacijami oziroma olajšavami. Trenutno ima v Sloveniji zavarovalniško kritje le 10 % industrijske oziroma podjetniške infrastrukture in 60 % gospodinjstev. To pomeni, da kar 90 % podjetniške infrastrukture in 40 % gospodinjstev še vedno ostaja nezavarovanih. Vsaj za nekatere naravne nesreče bi bila na državni ali regionalni ravni priporočljiva uvedba obveznih zavarovanj po vzoru nekaterih držav v EU. Obvezno zavarovanje pomeni občutno nižje zavarovalne premije. K tovrstni vzdržnosti bi dodatno pripomogla tudi ustanovitev zavarovalniškega pool-a za kritje škod. Združiti je treba vse državne in zavarovalniške moči ter poiskati najboljšo obliko reševanja posledic naravnih nesreč. Zavarovalnice so, kot smo slišali na posvetu, pripravljene na skupno sodelovanje, tako pri škodah kot tudi na področju preventive in si želijo hitrih ukrepov v tej smeri. Se pa ob prenosu odgovornosti z države na posamezne lastnike postavlja vprašanje vmesnih členov. Ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi bil prenos postopen in bi šel najprej na občine - posebej zato, ker so občine odgovorne za urejanje prostora? V tem kontekstu je na področju preventive nujna vzpostavitev vmesne ravni med državno in lokalno, torej pokrajinske. Dobro izhodišče za to so lahko obstoječe izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. 101 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 • Preventiva in infrastruktura: Na podlagi dolgoletnih izkušenj je očitno, da je treba prilagoditi način ocenjevanja škode po naravnih nesrečah. Preventiva in prilagajanje na naravne nesreče imata velik pomen na področju kritične infrastrukture, predvsem električnega omrežja - to je bilo predvsem izpostavljeno v luči velikega izpada na električnem omrežju zaradi žledu v začetku leta - saj je to temelj za uspešno delovanje drugih infrastrukturnih in oskrbnih podsistemov. V nekaterih primerih ob neza-gotavljanju oskrbe z električno energijo lahko pride do učinka domin. Napeljave bi bilo smiselno na najbolj kritičnih odsekih premakniti oziroma napeljati pod zemljo. Ena od prioritet sanacije po žlednih ujmah mora biti tudi čiščenje vejevja in plavja v strugah hudourniških vodotokov, ki neočiščeni poplavljajo še hitreje oziroma pri nižjem vodostaju, kot je bilo deloma vidno ob letošnjih jesenskih poplavah. • Zemljevidi nevarnosti: Nujno je poenotenje metodologije njihove izdelave, saj različne ustanove uporabljajo vsaka svojo ter spodbujanje njihove širše uporabe. Poleg tega ni dovolj, da imamo zemljevide nevarnosti zaradi naravnih procesov oziroma zemljevide ogroženosti zaradi različnih naravnih nesreč, temveč jih moramo stalno posodabljati in dopolnjevati po novih ujmah. Značilen primer je lavinski kataster, ki »miruje« odkar so ga izdelali (podobno velja za kataster zemeljskih plazov), pa čeprav so bila v zadnjih letih obdelana nekatera nova območja, sprožili pa so se tudi števili novi plazovi. • Ocena vrednosti vodne infrastrukture in njeno vzdrževanje: Treba je izdelati popolno evidenco vodne infrastrukture v Sloveniji, pri čemer je treba upoštevati tudi vprašanje metodologije vrednotenja starejših objektov in določanja realne višine sredstev za njihovo vzdrževanje. Na vodni infrastrukturi so nujna vzdrževalna dela, ki bodo posredno zagotovila večjo poplavno varnost, varstvo pred hudourniki, erozijo in plazovi. Kako zelo jo potrebujemo, so nam zopet pokazale letošnje jesenske poplave. • Pomen izobraževanja: Izobraževanje in ozaveščanje sta vseživljenjska procesa, ki ne sodita zgolj v takšne in drugačne izobraževalne ustanove med učno-vzgojnim procesom, temveč tudi v vsakdanje življenje prek načina življenja oziroma življenjskega sloga. • Parcialno delovanje države in nujnost participativnega pristopa: Nujna je dejavna vključitev vseh deležnikov (načelo participativnosti; država, občina, posamezniki, strokovnjaki), izziv pa je, kako to narediti v okolju, ki tega ne spodbuja - parcialno delovanje države in sistemov v njej. Več kot očitno je, da interdisciplinarnost ni nujna samo pri obravnavanju naravnih nesreč, temveč tudi pri vpeljevanju sistemskih sprememb za odgovornejše ravnanje v prihodnje. Na ravni države je nujen dogovor o prioritetah in delitvi odgovornosti, ki naj temelji na javnosti podatkov in informacij, povezanih z nevarnostjo zaradi naravnih nesreč in razpravo o možnih načinih sanacije, vključno z začasnim/trajnim umikom stavb ali prebivalcev iz nevarnih območij. S tem je povezano vprašanje o tem, kdo in zakaj dela tako imenovane strokovne podlage, na temelju katerih odgovorni organi sprejemajo (tudi) neodgovorne in vnaprej znane, a še kako pomembne odločitve v okviru prostorskega načrtovanja in kaj je storiti, da se to spremeni? • Zbiranje podatkov o škodi: Od leta 2008 Statistični urad Republike Slovenije ne zbira več podatkov o neposrednih škodah ob naravnih nesrečah (slika 4). To pomeni, da za obdobje po tem težko podamo odgovor na vprašanje, katere naravne nesreče so v Sloveniji glede na škodo najbolj skrb vzbujajoče in kje. Udeleženci posveta so prejeli tretjo monografijo iz knjižne zbirke 'Naravne nesreče' z naslovom '(Ne)prilagojeni' (glej predstavitev v rubriki Književnost te številke Geografskega vestnika) tako v tiskani kot elektronski različici (na CD-ju). Knjiga je prosto dostopna tudi na spletu: http://zalozba.zrc-sazu.si/ sites/default/files/9789612546755.pdf. Več informacij o preteklih in prihodnjih posvetovanjih je moč najti na spletnem naslovu: http://giam.zrc-sazu.si/nns. Matija Zorn, Blaž Komac Slika 4: Skupna škoda zaradi naravnih nesreč po upravnih enotah v obdobju 1992-2005. Ker je Statistični urad Republike Slovenije z letom 2008 prenehal zbirati tovrstne podatke, bomo v prihodnje težko celovito ocenili, kje narave nesreče povzročajo največ škode (Naravne nesreče 3 (2014), 200). P 102 Skupna škoda zaradi naravnih nesreč po upravnih enotah v obdobju 1992-2005 (v 1000 €) < 5000 5000-10.000 10.000-15.000 15.000-20.000 20.000-25.000 25.000-30.000 > 30.000 30 40 km l i_i_I Vir: GURS 2014, SURS 2014 Kartografija: Mauro Hrvatin, Manca Volk Baliun, Matija Zorn (Q) Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU O (T) O 0Q B 00 N o" o O < p B. 0J° Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 Prva evropska konferenca za izvajanje Skupnega programa med UNESCOM in SCBD o biotski in kulturni raznovrstnosti Firence, Italija, 8.-11.4.2014 Med 8. in 11. aprilom je v Firencah potekala Prva evropska konferenca o povezovanju biotske in kulturne raznovrstnosti v Evropi, na kateri so sodelovali predstavniki ICOMOS-a (Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij, ang. The International Council on Monuments and Sites), IUCN-a (Svetovna zveza za varstvo narave, ang. The International Union for Conservation of Nature) in CBD-ja (Konvencija o biološki raznovrstnosti, ang. Convention on Biological Diversity). Konferenco so organizirali Medresorska raziskovalna enota o ohranjanju in upravljanju pokrajine in kulturne dediščine z Univerze v Firencah, UNESCO, Sekretariat Konvencije za biotsko raznovrstnost (SBD) in Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), podlaga za njeno izvedbo pa je Skupen program med UNESCOM in Sekretariatom Konvencije za biotsko raznovrstnost (SCBD) o povezah med biotsko in kulturno raznovrstnostjo, ki je nastal leta 2010. Namen konference je bil preučevanje biotske in kulturne raznovrstnosti na ravni pokrajine. Poseben poudarek je bil namenjen premisleku o tradicionalnih kmetijskih in gozdarskih upravljavskih praksah, ki v pokrajini prispevajo pri vzpostavitvi in krepitvi biotske ter kulturne raznovrstnosti. Neizpodbitno dejstvo je, da so evropske pokrajine (še posebej podeželske) rezultat več sto let trajajočih interakcij med človekom in njegovim okoljem, vendar je odnos narava-kultura na ravni pokrajine le redko preučevan vzajemno in večplastno; največkrat se preučuje bodisi naravne ali pa samo kulturne vidike. Glavne teme konference so bile: 1) interakcije med kulturno in biotsko raznovrstnostjo ter identifikacija tovrstnih povezav v evropskem kontekstu, 2) zgodovinski razvoj vzorcev biotske raznovrstnosti, povezanih z naravnimi in kulturnimi pokrajinami, vključujoč akterje, dejavnike in procese, 3) tradicionalne kmetijske in gozdarske upravljavske prakse, povezane z bio-kulturno raznovrstnostjo, 4) razvoj metod in pristopov za ocenjevanje povezav med biotsko in kulturno raznovrstnostjo ter posledično bio-kulturno raznovrstnostjo, 5) razvoj integriranih strategij upravljanja na ravni pokrajine in 6) izvedba mednarodnih, regionalnih ter nacionalnih sporazumov o kulturni in biotski raznovrstnosti. Najpomembnejši dosežek konferenca je brez dvoma sprejetje tako imenovane Firenška deklaracija o povezovanju biotske in kulturne pestrosti, ki je dostopna na http://landscapeunifi.it/images/pdf/UNESCO-CBD_JP_ Florence_D eclaration .pdf. Slovenijo sem na konferenci zastopala podpisana z referatom The nexus between landscape structures and traditional practices for cultural landscape management (v soavtorstvu z Mimi Urbanc). Več informacij o konferenci je dostopnih na http://landscapeunifi.it/en/call, povzetki referatov pa na http://landscapeunifi.it/images/pdf/ABSTRACT_BOOK_LD.pdf. Mateja Šmid Hribar Letna konferenca Evropskega združenja geografov EUROGEO Valletta, Malta, 16.-17.5.2014 Evropsko združenje geografov EUROGEO letošnje leto praznuje 35 let obstoja. V bogati zgodovini pomembno mesto zavzemajo tudi njihove konference. Letošnja dvodnevna konferenca je bila v sodelovanju z domačo univerzo organizirana v glavnem mestu Malte, v Valletti. Poleg uvodnih predstavitev, ki so jih pripravili Mei-Po Kwan, Vladimir Kolosov in Russell King, je bilo mogoče prisluhniti tudi obilici predavanj ostalih udeležencev, saj jih je bilo prek 80. Predavanja so bila razdeljena v vzporedne sekcije, in sicer štiri. Teme so bile izjemno raznolike, kar dokazuje pestrost in širino geografskega preučevanja pokrajine. V okviru predstavljenih tem je veliko prispevkov obravnavalo morsko obalo in morje, na primer: preučevanje obalnih »geosite-ov« v Furlaniji-Julijski krajini in na Malti, valovanje ob severovzhodni obali Jadranskega morja, naravne značilnosti malteške obale, premikanje skal na malteški obali pri Marsascali in drugo. Poleg prevladujočih maritimnih geomorfoloških tem pa so bila 104 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Slika 1: Valletta, glavno mesto Malte, je del večjega somestja in leži na polotoku. Slika 2: Ena izmed glavnih znamenitosti Malte so tudi mogočni apnenčasti klifi ter zanimive reliefne oblike. Na sliki so klifi v globigerinskih apnencih na otoku Gozo. 105 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 predstavljena tudi ostala aktualna naravno in družbenogeografska področja: klimatske spremembe, naravne nesreče, politične meje, prebivalstvo, promet, podeželje, geografski informacijski sistemi in drugo. Območja posamezne raziskave so bila večinoma omejena na posamezno državo ali manjša območja znotraj Evrope, nekaj prispevkov pa je bilo tudi s Severne in Srednje Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Poleg predavanj je bilo predstavljenih tudi okrog 30 posterjev. Organizatorji so poskrbeli tudi za nekoliko bolj praktično posredovanje znanja, saj so organizirali tudi delavnice. Udeleženci smo se lahko seznanili z uporabo podatkov zaznanih s tehnologijo LIDAR, s praktičnimi nasveti za uspešno pisanje in objavljanje znanstvenih člankov v raznih uveljavljenih publikacijah ter z nekaterimi statističnimi metodami. Nekaj časa je bilo namenjenega tudi razpravi o nacionalnih šolskih sistemih. Kritika letošnje konference je vsekakor odpoved organiziranega strokovnega ogleda malteške pokrajine in obravnava nekaterih pojavov in procesov na terenu, kakor tudi delavnic na temo prijavljanja mednarodnih projektov (Horizon 2020) zaradi premajhnega števila prijavljenih. Na konferenci smo s prispevki sodelovali tudi predstavniki slovenske geografije; Mateja Breg Valjavec je s posterjem predstavila uporabo daljinskega zaznavanja pri določanju kopenskih virov onesnaževanja morja (Remote sensing of land based marine litter sources), Milan Bufon je imel predavanje o Jadranskem morju kot potencialni evropski regiji prihodnosti (The Adriatic: A European Region of the Future?), Rok Ciglič pa je v soavtorstvu z Dragom Perkom in Maurom Hrvatinom predstavil prispevek o uporabi geografskih informacijskih sistemov pri pokrajinski klasifikaciji Slovenije (Landscape classification with GIS - imagination or powerful geographer's tool?). Vsi povzetki so na voljo na spletni strani konference (http://www.eurogeo.nl/malta2014/draft-programme/). Naslednji konferenci EUROGEO bosta predvidoma organizirani v Ankari (2015) in Malagi (2016). Rok Ciglič Druga mednarodna konferenca o terasiranih pokrajinah Cusco, Peru, 14.-22.5.2014 Sredi maja je Peru kot ena najbolj prepoznavnih držav s terasiranimi pokrajinami gostil okrog 270 raziskovalcev, prostorskih načrtovalcev, kmetovalcev, kmetijskih svetovalcev in varuhov kulturne dediščine, predvsem kmetijskih teras. Konferenca je bila organizirana v kongresnem centru v Cuscu. Precej več kot gostov iz tujine je bilo domačih udeležencev, ki so prišli iz cele države, kjer je terasirane-ga okrog 10.000 km2 ozemlja, kar je sicer manj kot odstotek, a so terasirane pokrajine tako zgodovinsko kot novodobno zelo pomembna in zlahka prepoznavna pokrajinska prvina. Terasiranje je v Peruju vezano že na razcvet inkovske civilizacije. Del takratnih teras še vedno služi svojemu nekdanjemu namenu, del je opuščen, nekaj teras se vzdržuje za turistične namene, vendar nimajo nikakršne kmetijske vloge, na nekaterih območjih pa so pobočja povsem na novo terasirana. Za upravljanje s terasiranimi pokrajinami je značilna kolektivna organiziranost, vezana vsaj na raven posameznega naselja, lahko tudi širše, pogosto na območje določene doline. Za kmetovanje na terasah je namreč zaradi skromne količine padavin nujno namakanje, tega pa je mogoče zagotoviti le z organiziranim dovajanjem vode z bolj namočenih gorskih območij. Kmetovalci za zagotovitev čim večje količine vode skrbijo tudi za območja nad 4000 m nadmorske višine, kjer se pasejo črede alpak, lam, vikunj in ovac. Od tam je voda speljana navadno po več kilometrov dolgih kanalih, od koder je po razvejenih manjših kanalih speljana na posamezna terasirana območja in tam na posamezne terase oziroma parcele. Skrb za vodo, gradnja in vzdrževanje namakalnih sistemov ter dogovarjanje za pravično razdelitev razpoložljive vode so izrazito kolektivno zasnovani, medtem ko je urejanje in vzdrževanje teras praviloma v domeni posamezne družine. Seveda si pri tem ljudje medsebojno pomagajo, v vsaki (večji) vasi pa je tudi nekaj mojstrov, ki se preživljajo prav s pripravo in obnavljanjem kulturnih teras. Takšna organiziranost zahteva močno socialno povezanost na podeželju, za katero je poleg dela značilno tudi živahno prostočasno dogajanje, v katerem se prepletajo prvine duhovnega in posvetnega. 106 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Slika 1: Kakih 30 km severozahodno od Cusca so nenavadne, okroglo oblikovane inkovske terase v Morayu. Njihov namen ni povsem pojasnjen, najverjetneje pa so na terasah v različni globini Inki raziskovali vpliv mikroklime na rast kulturnih rastlin, torej naj bi šlo za kmetijsko raziskovalno postajo. Slika 2: Terasirana pokrajina v kanjonu Colca severno od Arequipe. 107 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 Zanimivo je, da se terase v Peruju tako v strokovnem kot laičnem okolju imenujejo andenes. Čeprav sem skušal razvozlati izvor in pomen tega poimenovanja, mi je uspelo razbrati le, da izraz ni neposredno povezan z imenom gorske verige Andi. Način kmetovanja na terasah je zelo prikladen za ekološko kmetovanje, podjetni kmetovalci, ki v obdobju globalizacije ob povezanosti s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter izboljševanjem prometne in energetske infrastrukture iz prej povsem samooskrbnega pridelovanja postopoma prehajajo na tržno usmerjeno kmetovanje, pa dogovorno postopoma uvajajo nov asortiman pridelkov. Ta seveda še vedno temelji na lokalni tradiciji, a se z žlahtnjenjem in bolj premišljenim pristopom, za kar imajo zaslugo državne ustanove, svetovalna služba in nevladne razvojne agencije, tudi ob podpori tujih strokovnjakov, ki so v Peruju našli drugi dom, veča donosnost in krepi tržna miselnost. Pričakovanja mlajših kmetovalcev so velika, upe pa polagajo predvsem v kvinojo, ki jo razglašajo za najbolj zdravo žito na svetu, in chio. Ti dve kulturni rastlini sta namenjeni predvsem za izvoz, medtem ko so številne vrste krompirja in koruze ter zelenjava poleg samooskrbe namenjene predvsem oskrbi večjih mest. Samo v živahnem glavnem mestu Lima živi že več kot 8,5 milijona ljudi, ki jih je treba nahraniti. Udeleženci konference so si zastavili za cilj, da predstavijo globalni pomen terasiranih pokrajin kot pomembnega mehanizma v prilagajanju podnebnim spremembam, njihovo vlogo pri ohranjanju podeželja, podeželskega načina življenja in kakovostnega življenjskega okolja nasploh ter pomen kmetovanja na terasah za oskrbo s hrano. Oblikovani so bili naslednji tematski sklopi: • upravljanje s prstjo in vodo, s tem povezane ekosistemske službe in podnebne spremembe, • agrobiodiverziteta, prehranska neodvisnost in varna hrana, • upravljanje z zemljišči in družbena organiziranost, • tradicionalne ter sodobne tehnologije in orodja, • vladne, državne in mednarodne politike ter lokalne kulture. Pred štiridnevno konferenco v Cuscu so bile organizirane tri predkongresne ekskurzije, prva, tridnevna, v Sveto dolino Inkov (Valle Sagrado de los Incas) v zaledju Cusca, druga, štiridnevna, v tretje največje perujsko mesto Arequipa in s terasami na gosto prepreden kanjon Colca (Valle del Colca), tretja, šestdnevna, pa iz Lime v Cusco. Podpisani sem se udeležil tretje ekskurzije. Najprej smo si ogledali edinstveni predinkovski namakalni sistem pri mestu Nazca, ki je svetovno znano po tamkajšnjih v puščavsko površje zarisanih črtah, prepoznavnih iz zraka. Poudarek ekskurzije je bil na obisku prometno razmeroma odmaknjenih terasiranih dolin Sondondo in Chicha Soras oziroma kmetovalcev v tamkajšnjih naseljih Andamarca, Pomococha in Pampachiri. Ogledali smo si tudi višinske pašnike, kjer voda v zakraselo notranjost prenika tudi v majhnih vrtačah, na plan pa vse leto prihaja v močnih kraških izvirih nekaj sto metrov nižje, kjer so se izoblikovale majhne zatrepne doline. Domačinom, ki so brezmejno hvaležni celoletni obdarjenosti z vodo, kraški značaj pokrajine ni jasen, bogate vodne zaloge pa vsaj deloma pripisujejo tudi nadnaravnim silam. Visoko nad mestom Abancay dobrih sto kilometrov zahodno od Cusca smo obiskali družinsko ekološko kmetijo. Njeni člani kmetujejo na povsem na novo terasiranem pobočju, dva sinova študirata agronomijo, mati pa pridelke prodaja v mestu, kamor odhaja trikrat tedensko peš, kar je za naše sodobne pojme nepredstavljiv napor. Druga mednarodna konferenca je pomemben dosežek neformalnega Mednarodnega združenja o terasiranih pokrajinah (International Alliance for Terraced Landscapes, ITLA), ustanovljenega leta 2010, med prvo tovrstno konferenci v prefekturi Honghe na jugu Kitajske. Predseduje ji nemško-perujski antropolog Timmi Tilmann. Eden njenih glavnih namenov je v svetovnem merilu identificirati terasirane pokrajine in povezati različne skupine ljudi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z njimi. S tem ITLA spodbuja raziskovanje (študije primerov, kreiranje podatkovnih baz, ustvarjanje bibliografij, izdajanje publikacij), identificira raziskovalce, ki preučujejo terasirane pokrajine in ljudi, ki v njih živijo in se z obdelovanjem teras preživljajo. Pod okriljem ITLE bo organizirana tudi tretja mednarodna konferenca o terasiranih pokrajinah, ki bo predvidoma jeseni 2016 v Italiji. Drago Kladnik 108 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Sklepna konferenca mednarodnega projekta CHERPLAN : | /L M ' "Vil1'"'' Videm, Italija, 28.-29.5.2014 Junija se je iztekel mednarodni projekt CHERPLAN (Krepitev kulturne dediščine z okoljskim načrtovanjem in upravljanjem), ki ga je prek Programa transnacionalnega sodelovanja za Jugovzhodno Evropo sofinanciral Evropski regionalno razvojni sklad. 6. marca smo partnerje gostili na delovnem sestanku v Ljubljani, kjer smo opredelili naloge do zaključka projekta ter dorekli vsebino za sklepno konferenco. Na njej smo se srečali predstavniki projektnih partnerjev ter širša strokovna javnost iz sedmih evropskih držav ter obravnavali pereča vprašanja varstva kulturne dediščine ter rezultate, s katerimi je postregel projekt. Po pozdravnem nagovoru gospe Serene Cutrano iz Dežele Furlanija-Julijska krajina je gospod Johannes Gabriel iz Skupnega tehničnega sekretariata Programa Jugovzhodna Evropa orisal pomen projekta CHERPLAN za program ter predstavil spremembe, ki bodo Program Jugovzhodna Evropa doletele z novo finančno perspektivo. Nato je upravljavka UNESCO-ve dediščine v Bambergu, gospa Patricia Alberth, predstavila povezave med kulturno dediščino in družbenoekonomskim razvojem, gospa Stefania Tro-iano pa vlogo kulturne dediščine pri gospodarski revitalizaciji in revitalizaciji pokrajin. V drugem sklopu konference so projektni partnerji predstavili rezultate na ravni projekta in dosežke s pilotnih območij, sklepni del pa je bil namenjen oblikovanju projektnih partnerstev in idej za morebitne nove prijave projektov s področja kulturne dediščine. Rezultati projekta so dosegljivi na spletni strani projekta (http://www.cherplan.eu/), bistveni poudarki pa so predstavljeni tudi v knjigi Managing Cultural Heritage Sites in Southeastern Europe, ki je izšla pri Založbi ZRC. Pri isti založbi sta izšli tudi knjigi Upravljanje območij s kulturno dediščino in Izbrani primeri varovanja kulturne dediščine. Janez Nared Tretje zborovanje slovenskih geomorfologov Livške Ravne, 30.5.-1.6.2014 Geomorfološko društvo Slovenije je od 30. maja do 1. junija 2014 organiziralo Tretje zborovanje slovenskih geomorfologov na Livških Ravnah v Posočju. Po tradiciji je tudi tokratno srečanje potekalo v lokalnem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kar v veliki meri prispeva k bolj sproščenemu vzdušju. Vsebinsko je bilo zborovanje osredotočeno na geomorfologijo slovenskega gorskega sveta, prisotne pa so bile tudi nekatere druge teme. Aktualne raziskave so bile predstavljene v 17 predavanjih, od tega so bila tri vabljena, ter na 17 posterjih. Zborovanje so še posebej popestrile tri ekskurzije, kjer smo si udeleženci ogledali zlasti sledi pleistocenskih poledenitev ter drugih hidro-geomorfnih procesov kot so podori, poplave in potresi. Posočje in zahodna Slovenija nasploh je območje z nadpovprečno pogostostjo večjih geomorfnih procesov, ki so v veliki meri pogojeni s trenutnim seizmičnim dogajanjem ter precejšnjo namočenostjo območja. Sklepi ali popotnica, ki smo jo lahko odnesli od zborovanja je potrditev, da je bilo kljub skromnim tehničnim in materialnim pogojem v preteklosti opravljenega že veliko kvalitetnega raziskovalnega dela, ki ga raznolike in metodološko bolj izpopolnjene novejše študije dopolnjujejo. Na žalost pa samo območje Zgornjega Posočja, z izjemo nekaj parcialnih razlag, še ni bilo celostno obravnavano z vidika geomorfološkega razvoja, kjer bi z interdisciplinarnim pristopom povezali dosedanje znanje. Glavnina dogajanja je potekala na terenu, v popoldanskem času prvega in drugega dne pa so potekala predavanja in predstavitve posterjev. Prvi terenski dan je bil namenjen poledenitvi Trnovskega gozda. Ekskurzijo sta vodila Uroš Stepišnik (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) (slika 1). Čeprav je prve rekonstrukcije poledenitve na Trnovskem gozdu opravil že Melik (1959; Geografski zbornik 5), pa do pred kratkim poledenitvi na tem območju ni bili posvečene večje pozornosti (glej E-geograFF 6 (2013); http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/12/ e-geograff_6_poledenitev_trnovskega_gozda.pdf). Te raziskave so ovrgle nekatere navedbe predhodnikov 109 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 Slika 1: Po Trnovskem gozdu sta nas vodila Uroš Stepišnik in Andrej Mihevc. Slika 2: Prebivali smo v idiličnem okolju Livških Raven (v ospredju Beneška Slovenija, zadaj pa Banjšice in Trnovski gozd). 110 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Slika 3: Predavanja so potekala v prostorih Doma Kavka Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Livških Ravnah nad Kobaridom. Slika 4: Morenski nasip pri Volčah. 111 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 o velikosti poledenite, ki naj bi po zdajšnjih podatkih obsegala vsaj 8 km2. Predmet ekskurzije pa ni bil le pretekli led, pač pa tudi sodobni, tako tisti, ki ga lahko vidimo v Veliki ledeni jami v Paradani, kot domnevni pod površinski permafrost v konti Smrekova draga (več v eni od prihodnih številk Acte geographice Slovenice). Ker je pojavna oblika permafrosta vezana na zračno cirkulacijo v jamskem sistemu, sta avtorja predstavila nov termin »kraški permafrost«. Popoldan so na Livških Ravnah potekala predavanja (sliki 2 in 3). V dveh vabljenih predavanjih smo spoznali pleistocenske sedimente na Bovškem (Jurij Kunaver), ter tektoniko in podnebje kot oblikovalca površja zahodne Slovenije (Miloš Bavec, Geološki zavod Slovenije). Sledili sta predavanji o periglacialnih pojavih v jamah (Jure Košutnik) ter pleistocenski poledenitvi v Logarski dolini (Borut Stojilkovic; glej Dela 40 (2013); http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.40.2.25-38). Karel Natek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil svoj pogled na uravnavanje površja, Nadja Zupan Hajna (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) pa je predstavila relief na Marsu (glej Geosciences Journal 18-3 (2014); http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs12303-014-0003-0). Drugi dan sta nam Jurij Kunaver in Karel Natek na terenu predstavila ledeniške ostanke na Livku, prodorno dolino Nadiže, ter poledenitev v Breginjskem kotu. Popoldan je bilo najprej na sporedu vabljeno predavanje o današnji in prihodnji slovenski geomorfologiji (Karel Natek), sledilo je predavanje o antropogenih reliefnih oblikah kot indikatorjih za odložene odpadke (Mateja Breg Valjavec, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU; glej Geografijo Slovenije 26 (2013); http://giam2.zrc-sazu.si/sites/de-fault/files/9789612544553.pdf), ter dve predavanji o varovanju geomorfološke dediščine - na primeru jam (Jure Tičar) in visokogorja (Mojca Zega s sod., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave). Jurij Kunaver je predstavil rečne terase na Bovškem, Tajan Trobec (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) pa prostorsko-časovno analizo poplav v Sloveniji. Zanimiva j e ugotovitev: »... Kljub številnim drugačnim navedbam v literaturi na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da nimamo dovolj oprijemljivih dokazov, ki bi nedvoumno pričali o spreminjanju števila hudourniških poplav na območju Slovenije v zadnjem času. Ravno tako za sedaj ne kaže na očitne spremembe pri njihovi razporeditvi prek leta ...«. Sledilo je predavanje o biokoroziji (Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), pri katerem nas je kar malo presenetil podatek, da na primer pri izvirih »... vMalnih biokorozijaprispeva [kar] okoli 95% k združenemu bio-kemičnemu raztapljanju kamnine ...«, ter tektoniki vodiškega dela Ljubljanske kotline (Petra Jamšek Rupnik s sod., Geološki zavod Slovenije; glej Annals of Geophysics 56-6 (2013); http://www.annalsofgeophysics.eu/index.php/annals/article/view/6252). Na koncu smo spoznali še pomen jamskih sedimentov iz Snežne jame na Raduhi (Andrej Mihevc s sod.) ter novi Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole (Jure Tičar s sod.; glej: http://issuu.com/andrejape/docs/atlas_vzorcni), predstavljena pa je bila tudi ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije v Karakorum leta 2013 (Irena Mrak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). Tretji dan nam je Jurij Kunaver predstavil pleistocenske sledove med Kobaridom in Mostom na Soči (slika 4). Ob posvetu je izšel zbornik povzetkov, ki sta ga uredili Petra Gostinčar (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) in Irena Mrak (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in je dostopen na spletnem naslovu: http://www.geomorfolosko-drustvo.si/wp-content/uploads/2013/11/Zbornik_GMDS.pdf. Glede na to, da je letošnje zborovanje potekalo z enoletno zamudo, saj je bilo zadnje leta 2009 (glej Geografski vestnik 81-2), lahko naslednje morda pričakujemo že čez tri leta. Matija Zorn, Mateja Ferk 16. srečanje Delovne skupine za eksonime Šmohor - Preseško jezero, Avstrija, 5.-7.6.2014 Spet je leto naokrog in člani Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) pri UNGEGN-u (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena) smo se zbrali na njenem 16. srečanju, izvedenem v Šmohorju 112 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja Slika 1: Udeleženci posvetovanja pred družinskim hotelom Alpen Adria ob Preseškem jezeru. Slika 2: Ledeniško Belo jezero (Weifiensee) je dobilo ime po svetlo obarvani, z muljem prekriti plitvini, razpotegnjeni vzdolž celotne severne obale. 113 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 (Hermagor) na avstrijskem Koroškem, rojstnem kraju sklicatelja skupine, avstrijskega geografa Petra Jordana. Pravzaprav smo se zbrali in imeli posvet v hotelu Alpen Adria ob bližnjem Preseškem jezeru (Pressegger See). Naj kar takoj izpostavim, da je bila z dvojezičnostjo obarvana koroška narodnostna tematika vseskozi močno prisotna, za njeno podrobnejše poznavanje pa je v uvodnem, zelo objektivnem predavanju poskrbel jezikoslovec Heinz-Dieter Pohl s celovške univerze. Občino Šmohor - Preseško jezero v Ziljski dolini sestavlja 64 naselij, med katerimi jih ima 35 tudi slovensko ime, vendar sta po najnovejšem določilu avstrijskega parlamenta iz julija 2011 le dve na seznamu tistih (skupno 164 koroških naselij), ki jim je dvojezičnost zagotovljena tudi na krajevnih tablah. To sta kraja Dole (Dellach) in Potoče (Potschach), oba južno od Preseškega jezera. V okviru 28. zasedanja UNGEGN-a konec aprila 2014 v New Yorku je bilo izvedeno 15. srečanje delovne skupine, ki je bilo glede na okoliščine precej formalno. Udeležilo se ga je 25 izvedencev, ki so se najprej seznanili z izidom zbornika posvetovanja na Krfu z naslovom The Quest for Definitions (Prizadevanje za definicije) s skupno 21 prispevki. Publikacija, ki sta jo uredila Peter Jordan in Paul Woodman, je izšla pri založbi Dr. Kovač v Hamburgu. Na newyorškem srečanju je bila med drugim podana pobuda za preimenovanje delovne skupine v Delovno skupino za odnos endonim - eksonim (Working Group on the Endonym-Exonym Relationship). Večina udeležencev je ni podprla, ker naj bi bil delokrog skupine tudi v prihodnje osredotočen na problematiko eksonimov, ob tem pa naj ne bi bilo modro spreminjati »uveljavljene blagovne znamke«, saj je skupina široko prepoznavna pod obstoječim nazivom. Na srečanju je sodelovalo 28 izvedencev za zemljepisna imena iz 17 držav. Šlo je za že v New Yorku dogovorjeni zadnji poskus v iskanju novih, izboljšanih definicij pojmov endonim in eksonim, saj se za vnaprej predvideva poudarek na kriterijih rabe eksonimov. 18 raznovrstnih prispevkov je bilo razvrščenih v tri sekcije: Delitev endonim/eksonim - splošni vidiki, Delitev endonim/eksonim - makroregionalni pogledi ter Delitev endonim/eksonim - nacionalni pogledi. V prvi je bil najprej podan prerez trenutnega stanja v iskanju najbolj ustreznih definicij, potem pa so referenti predstavili nekaj dodatnih uporabnih podpomenskih izrazov, osvetlili vpliv črkovnih razlik v zapisih zemljepisnih imen na njihovo eksonimi-zacijo, se povprašali, ali sta pojma eksonim in endonim bolj lingvistični ali geografski fenomen, razmišljali o pomenu večjezičnega okolja na opredeljevanje endonimov in eksonimov, pri čemer je bil še posebej izpostavljen pomen domorodskih jezikov, ter o vplivu členitve obeh izrazov na standardizacijo in pomenu za pripravo seznamov podomačenih tujih zemljepisnih imen. Zanimivo je, da je prav vsak referent pokazal ambicijo, da s svojimi dopolnili aktivno vpliva na obstoječi definiciji obeh pojmov, kar je na eni strani sicer razgalilo njuno šibkost, a na drugi še dodatno zmanjšalo možnosti za morebitne nove širše sprejemljive rešitve. V drugi sekciji so bile izpostavljene težave nedorečenih definicij endo-nima in eksonima z vidika zemljepisnih imen v vzhodni Aziji, njuna členitev z vidika korejskega jezika ter poljsko-perzijskih toponimskih odnosov, osvetljeni pa so bili nekateri imenski vidiki iz srednje Evrope. Kot nekakšen »posladek« je bil predstavljen še referat Toponimika in črno zlato ali toponi-mika v industrializiranem svetu. V tretji sekciji so bili predstavljeni štirje prispevki, o pogledih članov češke komisije za zemljepisna imena na problematiko eksonimov, eksonimizaciji slovenskih zemljepisnih imen, novem seznamu poljskih eksonimov in vlogi ruščine v zemljepisnem imenoslovju Kazahstana. V danih okoliščinah je bilo iluzorno pričakovati oblikovanje splošno sprejemljivih redefinicij obeh izrazov, zato smo se udeleženci poenotili v naslednjem: • trenutno veljavni definiciji sta optimum, v največji meri sprejemljiv za vse, ki imajo različne poglede, • novih definicij pojmov endonim in eksonim glavnina izvedencev delovne skupine ne sprejema, • na zasedanju se je vseeno izoblikovalo dokaj poenoteno stališče, da bi bilo pri opredeljevanju obeh pojmov kot merilo primerno opustiti »uradnost« jezika. • dobro dokumentirana, v več publikacijah zaobjeta izmenjava mnenj je zagotovo poglobila poznavanje problematike in je lahko izvrstna podlaga za nadaljnje, tudi raziskovalne korake. Na sobotni celodnevni ekskurziji smo se udeležili otvoritve tradicionalne prireditve Praznik slanine v Ziljski dolini (Geiltaler Speckfest), ki so jo že dvaindvajsetič organizirali v Šmohorju, potem pa 114 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja smo se prek Višprijske doline (Gitschtal) popeljali do turistične vasice Neusach na severni obali ledeniš-kega Belega jezera (Weißensee), od koder smo se peš podali do njegovega približno 10 km oddaljenega vzhodnega brega, kjer smo se vkrcali na ladjico in se vrnili na izhodišče. Drago Kladnik Evropska letna konferenca Združenja za regionalne študije Izmir, Turčija, 15.-18.6.2014 V Izmirju je bila sredi junija 2014 na Poslovni fakulteti Univerze Dokuz Eylül evropska letna konferenca Združenja za regionalne študije (Regional Studies Association - RSA; http://www.regionalstudies.org/) z naslovom Raznolike regije: oblikovanje prožnih skupnosti in območij (Diverse Regions: Building Resi -lient Communities and Territoris). Konferenca se je osredotočala na razumevanje regij in regionalnih procesov, ki se odvijajo v času gospodarskih in socialnih sprememb, po katerih je okrevanje počasno in težko predvidljivo. Udeležili so se je raziskovalci, politiki in praktiki iz več kot dvajsetih držav, ki so sodelovali s teoretičnimi in metodološki prispevki o trajnostnem regionalnem ter urbanem razvoju. Iz Slovenije so se dogodka udeležili Janez Nared, Jani Kozina in Lucija Lapuh z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Program štiridnevne konference je bil sestavljen iz plenarnih predavanj, ki so jim sledile sekcije, katerih prispevki so bili tematsko razdeljeni na naslednja področja: regionalna prožnost, politika in gospodarski razvoj, prostorsko načrtovanje in infrastruktura, podjetništvo in poslovno okolje, raba zemljišč in regionalni razvoj, prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, geografija svetovnih financ, trg delovne Slika 1: Poslovna fakulteta Univerze Dokuz Eylul, kjer je bila konferenca Združenja za regionalne študije. 115 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 Slika 2: Stolp z uro (Saat Kulesi) na trgu Konak (Konak Meydani) vlzmirju je bil zgrajen leta 1901, visok je 25 metrov. Slika 3: Mošeja Yali (Yali Camii) na trgu Konak (Konak Meydani) vlzmirju je bila zgrajena leta 1755. 116 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja sile in selitve, upravljanje območij in vodenje regij, razvoj podeželskih in obrobnih regij, inovacije, znanje in gospodarski razvoj, ustvarjalnost, grozdenje in pametna specializacija, institucije in regionalni razvoj, trajnostnost in podnebne spremembe, okolje in energija, razvojni modeli kulturne dediščine, turizem in izkustvene dejavnosti, načrtovanje velikih dogodkov in njihov vpliv na gostujoča mesta, čez-mejno sodelovanje in povezovanju Turčije z Evropsko unijo ter razvoj Izmirja. Organizirali so tudi sekcijo za raziskovalce na začetku kariere, izobraževanje o objavljanju v angleščini kot tujem jeziku ter srečanje RSA ambasadorjev. Predstavili so dve novi, na spletu dostopni reviji Združenja: Territory, Politcs, Governance (namenjena politologom, geografom, sociologom, načrtovalcem, pravnikom, humanistom in drugim, ki se ukvarjajo z upravljanjem prostora in prostorsko politiko) ter Regional Studies, Regional Science, ki sprejema ekonomske, gospodarske in planerske članke ter članke političnih in sorodnih ved. Organizatorji so poskrbeli tudi za družabnost. Dan pred konferenco so organizirali ogled mesta in sprejem udeležencev, predzadnji večer pa gala večerjo. Naslednjo evropsko letno konferenco z naslovom Svetovna rast: regije, inštitucije in trajnostni razvoj (Global Growth Agendas: Regions, Institutions and Sustainability) bo organizirala Katoliška univerza Sacro Cuore v Piacenzi v Italiji, in sicer od 24. do 27. maja 2015. Zaključno predavanje bo potekalo v Milanu na prizorišču razstave Expo. Lucija Lapuh 22. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« Postojna, 16.-20.6.2014 Na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU vsako leto prirejamo Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras«. Tokratna, že 22. po vrsti, je imela osrednjo temo »Kras in mikroorganizmi« (Karst and Microorganisms) nekoliko manj geografsko obarvano. Šola je potekala pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter v okviru Jamarske zveze Slovenije (JZS), Mednarodne speleološke zveze (UIS) in Komisije za kras pri Mednarodni zvezi geografov (IGU). Srečanja se je udeležilo 94 udeležencev iz dvajsetih držav. Kot vsako leto, je bila tudi letos izredno pestra paleta udeležencev, tako glede stroke (mikrobiologi, ekologi, sedimentologi, geologi, geografi...) kot po raziskovalnih izkušnjah (študenti različnih usmeritev, profesorji, priznani raziskovalci, upravljavci kraških območij). Mednarodna krasoslovna šola v Postojni velja za največje redno vsakoletno srečanje krasoslovcev na svetu, ki poteka neprekinjeno že od leta 1993. Tudi letošnje srečanje je potekalo po ustaljenem programu - prve dni so bila v dopoldanskem času na sporedu vabljena predavanja in predavanja, ki so bila tematsko vezana na letošnjo šolo (skupno dvajset predavanj). V popoldanskem času pa smo imeli prvi dan predstavitev posterjev; nekateri izmed njih so zajeli tudi teme, ki niso bile v središču letošnjega srečanja. Predstavljenih je bilo 26 posterjev. Prvi večer se je, vsaj kar se uradnega dela tiče, zaključil z razpravo o »Nerazrešenih skrivnostih krasa« (Unre -solved Mysteries of the Karst), kjer so bili predstavljeni pogostokrat prezrti, vendar odprti problemi na krasoslovnem področju. V okviru prve popoldanske ekskurzije smo obiskali podzemeljski sistem Postojnske jame (Postojnska jama, Črna jama, Pivka jama), kjer smo udeležencem predstavili izsledke raziskav v Postojnski jami na mikrobiološkem in geološkem področju ter na področju vpliva turistov na jamski ekosistem. V okviru druge popoldanske ekskurzije v Škocjanske jame so bili predstavljeni tamkajšnji mikrohabitati ter rezultati raziskav v zadnjih desetih letih. V okviru celodnevne ekskurzije po klasičnem Krasu pa smo udeležencem predstavili del porečja kraške Ljubljanice (Planinska jama, Planinsko polje, Cerkniško polje, Rakov Škocjan, izvir Ljubljanice pri Bistri), ter del porečja reke Reke, s posebnim poudarkom na kamnolomih Lipica in Črnotiče ter brezstropih jamah v Lipovih dolinah. Zadnji dan krasoslovne šole smo popestrili z ogledom muzejskih zbirk v Notranjskem muzeju v Postojni, šolo pa smo sklenili z obiskom Vivarija Proteus v Postojnski jami, kjer so si udeleženci ogledali 117 Zborovanja Geografski vestnik 86-1, 2014 Slika 1: Po poteh kraške Ljubljanice - tokrat pri izvirih pri Bistri. Slika 2: Udeleženci Krasoslovne šole na Socerbu ob koncu ekskurzije po klasičnem Krasu. 118 Geografski vestnik 86-1, 2014 Zborovanja predstavitveni film o nastanku Dinarskega krasa ter podzemeljske organizme, ki so na ogled v Viva-riju, na primer človeška ribica, jamske mokrice. V okviru šole je bila objavljena posebna publikacija v angleškem jeziku z naslovom 22nd Internatio -nalKarstological School »Classical Karst« - Karst andMicroorganisms, kjer je zbran program šole, navodila udeležencem, vodniki po ekskurzijah ter povzetki predavanj in posterjev. Petra Gostinčar 119 Geografski vestnik 86-1, 2014, 121-125 Poročila POROČILA Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2013 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://giam.zrc-sazu.si in http://giam2.zrc-sazu.si Geografski inštitut Antona Melika je imel v letu 2013 triintrideset redno zaposlenih raziskovalcev in tri tehnične delavke ter več stalnih in občasnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah. Inštitut vodi predstojnik dr. Drago Perko, njegova pomočnika pa sta dr. Mimi Urbanc in dr. Matija Zorn. Znanstveni svet inštituta sestavljajo akademika dr. Andrej Kranjc in dr. Dragica Turnšek ter dr. Matej Gabrovec (predsednik), dr. Drago Kladnik, dr. Blaž Komac, dr. Drago Perko in dr. Aleš Smrekar. Inštitut ima 7 organizacijskih enot: Oddelek za fizično geografijo vodi dr. Matija Zorn, Oddelek za humano geografijo dr. Janez Nared, Oddelek za regionalno geografijo dr. Drago Perko, Oddelek za naravne nesreče dr. Blaž Komac, Oddelek za varstvo okolja dr. Aleš Smrekar, Oddelek za geografski informacijski sistem dr. Matej Gabrovec in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl. Na inštitutu delujeta tudi Zemljepisni muzej, ki ga vodi Primož Gašperič, in Zemljepisna knjižnica, ki jo vodi dr. Maja Topole. Na inštitutu je sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njen predsednik je dr. Milan Orožen Adamič. Leta 2013 je raziskovalno delo sodelavcev inštituta potekalo v okviru 1 raziskovalnega programa, 6 temeljnih in 4 uporabnih nacionalnih projektov ter 13 mednarodnih projektov. To so: • šestletni raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja dr. Blaž Komac), • triletni temeljni raziskovalni projekt Geografija človeških virov Slovenije (vodja dr. Marjan Ravbar), • triletni temeljni raziskovalni projekt Kulturna demografija prve svetovne vojne (vodja dr. Petra Svoljšak), • triletni temeljni raziskovalni projekt Šolski učbeniki kot orodje za oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah (vodja dr. Mimi Urbanc), • triletni temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (vodja dr. Marko Juvan), • triletni temeljni raziskovalni projekt Generiranje sintetične populacije kot osnova za »activity-ba-sed«/»agent-based« mikrosimulacijske prometne modele (vodja dr. Marjan Lep), • triletni podoktorski temeljni raziskovalni proj ekt Prometna raba tal: spreminjanje in vpliv na vsakodnevno življenje (vodja dr. David Bole), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Določanje naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z geografskim informacijskim sistemom (vodja dr. Drago Perko), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Povečanje učinkovitosti in aplikativnosti preučevanja naravnih nesreč s sodobnimi metodami (vodja dr. Matija Zorn), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Terasirane pokrajine v Sloveniji kot kulturna vrednota (vodja dr. Drago Kladnik), • stalni aplikativni raziskovalni projekt Preučevanje slovenskih ledenikov (vodja dr. Matej Gabrovec), • dveletni raziskovalni projekt Evropskega socialnega sklada Daljinsko zaznavanje podzemnih odlagališč odpadkov (vodja dr. Mateja Breg Valjavec), • dveletni raziskovalni projekt Evropskega socialnega sklada Izdelava metode določanja naravnih pokrajinskih tipov na lokalni ravni in njihovega kartografskega prikaza za izbrane slovenske občine (vodja dr. Rok Ciglič), • dveletni raziskovalni projekt Evropskega socialnega sklada Življenjsko okolje prebivalcev Slovenije: večkriterijsko vrednotenje in izgradnja informacijsko-komunikacijske platforme (vodja dr. Jani Kozina), • štiriletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega 7. okvirnega programa BIOMOT - Motiva -tional strength of ecosystem services and alternative ways to express the value of biodiversity Motivacijska 121 Poročila Geografski vestnik 86-1, 2014 moč ekosistemskih storitev in alternativni načini izražanja vrednosti biodiverzitete (vodja dr. Aleš Smrekar), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Jugovzhodne Evrope) SY_CULTour - Synergy of culture and tourism: utilisation of cultural potentials in less favoured rural regions 'Sinergija kulture in turizma: uporaba kulturnih vrednot v manj razvitih ruralnih območjih' (vodja dr. David Bole), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Jugovzhodne Evrope) CHERPLAN - Enhancement of cultural heritage through environmental planning and mana -gement 'Krepitev kulturne dediščine z okoljskim načrtovanjem in upravljanjem' (vodja dr. Janez Nared), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Sredozemlja) OTREMED - Tool for the territorial strategy of the MED space 'Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju' (vodja dr. Matija Zorn), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Sredozemlja) 2Bparks - Creative sustainable management, territorial compatible marketing and environmental education to be parks 'Ustvarjalno trajnostno gospodarjenje, trženje po meri območja in okoljska vzgoja o parkih' (vodja dr. Aleš Smrekar), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Srednje Evrope) UHI - Development and application of mitigation and adaptation strategies and measures for counteracting the global urban heat islands 'Razvoj in uporaba ublažitvenih ter prilagoditvenih strategij in ukrepov za lajšanje globalnega vpliva mestnih toplotnih otokov' (vodja dr. Blaž Komac), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Alp) Rur-bance - Rural-urban inclusive governance strategies and tools for the sustainable development of deeply transforming Alpine territories 'Podeželsko-mestne strategije upravljanja in orodja za trajnostni razvoj spreminjajočih se alpskih območij' (vodja Petra Rus), • dveletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (Območje Alp) WIKIAlps - A Wiki for capitalising on spatial-development projects 'Wiki za kapitalizacijo projektov s področja prostorskega razvoja' (vodja dr. Janez Nared), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega ozemeljskega sodelovanja (čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije) NH-WF - Natural Hazards without Frontiers 'Naravne nesreče brez meja' (vodja mag. Miha Pavšek), • dvoletni bilateralni slovensko-kitajski raziskovalni projekt Primerjava prostorskega načrtovanja in upravljanja s pokrajinami za zagotavljanje varovanja in gospodarskega razvoja kulturnih pokrajin na obrobju Pekinga (Kitajska) in Ljubljane (vodja dr. Mimi Urbanc). Ostali projekti in naloge pa so: • Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije (vodja dr. Jani Kozina), • Izdelava študije Javni avtobusni potniški prevoz na čezmejnem območju na Miljskem polotoku in Goriškem za projekt TRADOMO (vodja dr. Matej Gabrovec), • Kras kot kazalnik manj ugodnih območij za kmetijstvo (vodja dr. Drago Perko), • Geografija slovensko-hrvaške meje, Geografsko gradivo za arbitražni postopek za določitev sloven-sko-hrvaške meje (vodja dr. Drago Perko), • Predlog slovensko-hrvaške meje po fizičnogeografskih kriterijih (vodja dr. Drago Perko), • Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (vodja dr. Drago Perko). Inštitut je organiziral več simpozijev in drugih srečanj: • Celostna vizija razvoja Idrije za pripravo enotnega upravljavskega načrta Dediščine živega srebra, Almadén in Idrija (delavnica, Idrija, 16.1., soorganizator: Občina Idrija), • Snežni plazovi brez meja (lavinski tečaj v okviru čezmejnega projekta NH-WF, Zelenica, 16.-17.2.), • Snežni plazovi (strokovna delavnica v okviru srečanja projektnih partnerjev projekta NH-WF. Ljubljana, 26.3.), 122 Geografski vestnik 86-1, 2014 Poročila • UHI - Development and application of mitigation and adaptation strategies and measures for counteracting the global Urbah Heat Islands phenomenon 'Razvoj in uporaba strategij blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam in ukrepov za blažitev pojava mestnega toplotnega otoka' (5th Meeting of the Transnational Scientific Board (TSB) & 6th Meeting of the Steering Com -mittee (SC) '5. sestanek mednarodnega znanstvenega odbora in 6. sestanek upravljavskega odbora projekta, redni sestanek v okviru projekta UHI, Oddelek za razvoj glavnega mesta Prage, Praga, 17.-18.4.), • The 35th meeting of the Eastern Alpine and Dinaric Society for Vegetation Ecology '35. simpozij Vzhod-noalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije' (simpozij, Ohrid, 3.-6.7., soorganizatorja: Biološki inštitut Jovana Hadžija, Makedonska akademija znanosti in umetnosti), • Akcijski načrt za upravljanje s kulturnimi vrednotami na Črnem Vrhu (sklepna delavnica v okviru projekta SY_CULTour, Črni Vrh, 10.10., soorganizatorja: Geopark Idrija, Center za idrijsko dediščino), • Cultural values and tourism development in rural areas 'Kulturne vrednote in turistični razvoj na ruralnih območjih' (mednarodna konferenca v okviru projekta SY_CULTour, Heraklion, 17.-18.10., soorganizatorja: Epimelititrio Irakleiou, Grčija, Kozep Dunantuli Regionalis Innovacios Ugynokseg Nonprofit Kft., Madžarska), • UHI -Development and application of mitigation and adaptation strategies and measures for counteracting the global Urbah Heat Islands phenomenon 'Razvoj in uporaba strategij blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam in ukrepov za blažitev pojava mestnega toplotnega otoka', 6th Meeting of the Transnational Scientific Board (TSB) & 7th Meeting of the Steering Committee (SC) '6. sestanek mednarodnega znanstvenega odbora in 7. sestanek upravljavskega odbora projekta UHI (redni sestanek v okviru projekta UHI, Oddelek za prostorsko načrtovanje in parke dežele Benečije, Benetke, 17.-18.10.), • Slovenski regionalni dnevi 2013 (simpozij, Rimske Toplice, 24.-25.10., soorganizatorji: Ministrstvo Republike Slovenije za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski regionalno razvojni sklad, Regionalni center za razvoj Zasavje, Občina Laško), • Čezmejni projekt NH-WF (delavnica, Celovec, 7.11.). Leta 2013 so izšle naslednje publikacije: • Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi (Geografija Slovenije 24, Ljubljana, Založba ZRC, 244 strani), • Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav (Geografija Slovenije 25, Ljubljana, Založba ZRC, 160 strani), • Mateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah (Geografija Slovenije 26, Ljubljana, Založba ZRC, 118 strani), • Nika Razpotnik Viskovic: Vloga polkmetij v preobrazbi slovenskih obmestij (Georitem 21, Ljubljana, Založba ZRC, 85 strani), • Matija Zorn, Nika Razpotnik Viskovic, Peter Repolusk, Mateja Ferk: Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja - enotni pristop in izbrana orodja (Georitem 22, Ljubljana, Založba ZRC, 141 strani), • Daniela Ribeiro, Nina Juvan, Andraž Čarni in Vlado Matevski (ur.): 35. simpozij Vzhodnoalpsko-di-narskega društva za proučevanje vegetacije. Knjižica povzetkov (Skopje, Ljubljana, Založba ZRC, 54 strani), • Janez Nared, Nika Razpotnik Viskovic, Drago Perko (ur.): Nove razvojne perspektive (Regionalni razvoj 4, Ljubljana, Založba ZRC, 188 strani), • Aleš Smrekar, Jernej Tiran (ur.): 2Bparks MAINSTREAM (Ljubljana, Založba ZRC, 136 strani), • Acta geographica Slovenica / Geografski zbornik 53-1 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 207 strani), • Acta geographica Slovenica / Geografski zbornik 53-2 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 221 strani). 123 Poročila Geografski vestnik 86-1, 2014 Slika 1: Prerez snežne odeje in jemanje vzorcev za izotopsko analizo snega na Kofcah 27.3.2013. Slika 2: Člani inštituta na ogledu ledenika Vernagtferner v Zillertalskih Alpah na Tirolskem 27. 7.2013. 124 Geografski vestnik 86-1, 2014 Poročila Leta 2013 so inštitutski raziskovalci objavili 6 znanstvenih monografij, 29 poglavij v monografijah in 56 člankov, imeli 198 predavanj in opravili 92 študijskih obiskov v tujino, inštitut pa je v okviru mednarodnih projektov in drugih dejavnosti sodeloval z več kot 100 tujimi ustanovami. Raziskovalci inštituta so bili dejavni tudi kot uredniki in člani uredniških odborov številnih knjig in revij, v različnih komisijah državnih organov, pri Gibanju znanost mladini, kot mentorji podiplomskih mladih raziskovalcev, srednješolcev in osnovnošolcev, v Zvezi geografskih društev Slovenije in Ljubljanskem geografskem društvu ter drugod. Drago Perko 125 Geografski vestnik 86-1, 2014, 127-143 Navodila NAVODILA NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Poslovnika o delu uredništva revije in odločitev uredniškega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi člankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografov Slovenije. Namenjen je predstavitvi raziskovalnih dosežkov z vseh področij geografije in sorodnih strok. Izhaja od leta 1925. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki na medmrežju (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo članki, razporejeni v štiri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni daljši, praviloma izvirni znanstveni članki, Razgledi, kamor so uvrščeni krajši, praviloma pregledni znanstveni članki, Metode, kjer so objavljeni članki, izraziteje usmerjeni v predstavitev znanstvenih metod in tehnik, ter občasna rubrika Polemike s članki o pogledih na geografijo. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila. V Književnosti so najprej predstavljene slovenske knjige, nato slovenske revije, potem pa še tuje knjige in revije. V rubrikah Kronika in Zborovanja so prispevki razporejeni časovno. V rubriki Poročila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu njihovih imen, nato pa sledijo še druga poročila. Na koncu revije so objavljena Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine članka Članki morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov članka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj članek), • ime in priimek avtorja, • avtorjev znanstveni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), • avtorjev poštni naslov brez krajšav ustanov ali navajanja kratic (na primer: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov, • izvleček v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), • ključne besede (do 8 besed), • abstract (angleški prevod naslova prispevka in slovenskega izvlečka), • key words (angleški prevod ključnih besed), • članek (skupaj s presledki (brez literature in angleškega povzetka) do 30.000 znakov za Razprave oziroma do 20.000 znakov za Razglede, Metode in Polemike), 127 Navodila Geografski vestnik 86-1, 2014 • summary (povzetek članka v angleškem jeziku, skupaj s presledki od 4000 do 8000 znakov, ime prevajalca), • slikovne priloge. Članek naj ima naslove poglavij označene z arabskimi števkami (na primer 1 Uvod, 2 Metodologija, 3 Terminologija). Razdelitev prispevka na poglavja je obvezna, podpoglavja pa naj avtor uporabi le izjemoma. Zaželeno je, da ima članek poglavji Uvod in Sklep. Obvezno zadnje poglavje je Viri in literatura. 4 Besedilo Naslovi člankov naj bodo čim krajši. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez vsakršnega oblikovanja, poravnave desnega roba, deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Avtor naj označi le krepki (bold) in ležeči (italic) tisk. Ležeči tisk je namenjen zapisu besed v tujih jezikih (na primer latinščini ali angleščini). Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi črkami (razen velikih začetnic, seveda), brez nepotrebnih krajšav, okrajšav in kratic. Uporabite pisavo Times New Roman z velikostjo 10. Razmik med vrsticami naj bo enojen. Pisanje opomb pod črto ali na koncu strani ni dovoljeno. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično, torej s presledkom pred in za dvopičjem (na primer 1:100.000). Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15 °C). Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c-b-(a + c:b)). Bolj zapletene računske enačbe in podobno morajo biti zapisani z modulom za enačbe (Equation) v programu Word. Avtor naj pazi na zmerno uporabo tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenja s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, material/gradivo, karta/zemljevid, varianta/različica, vegetacija/rastje, maksimum/višek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven člankov namreč ni v nikakršni povezavi z deležem tujk. Izogiba naj se uporabi glagola znašati (na primer namesto »višina znaša 50 m« uporabite »višina je 50 m«), nahajati se (na primer namesto »stavba se nahaja« uporabiti »stavba je« ali »stavba stoji«). Preglednica: Najpomembnejše prvine preloma revije Geografski vestnik. format B5 širina ogledala (širina besedila strani) 134 mm višina zunanjega ogledala (med zgornjo in spodnjo črto strani) 200 mm višina notranjega ogledala (višina besedila strani) 188 mm širina stolpca na strani 64 mm razmik med stolpcema na strani 6 mm razmerje širina : višina zunanjega ogledala 1:1,5 največje število vrstic na strani 49 največje število znakov v vrstici 100 največje število stolpcev na strani 2 povprečno število znakov na strani 4000 128 Geografski vestnik 86-1, 2014 Navodila 5 Citiranje v članku Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimek avtorja, letnico ter po potrebi številko strani. Več citatov se loči s podpičjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letnice loči z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik, Ilešič in Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7-8). Če ima citirano delo več kot tri avtorje, se citira le prvega avtorja, na primer (Melik s sodelavci 1956, 217). Enote v poglavju Viri in literatura naj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, enote istega avtorja pa razvrščene po letnicah. Če je v seznamu več enot istega avtorja iz istega leta, se letnicam dodajo črke (na primer 1999a; 1999b). Zapis vsake citirane enote skladno s slovenskim pravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (če je avtorjev več, so ločeni z vejico, z vejico sta ločena tudi priimek avtorja in začetnica njegovega imena, med začetnico avtorja in letnico ni vejice), sledi dvopičje, za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta ločena z vejico. Če je citirana enota članek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je članek natisnjen, če pa je enota samostojna knjiga, drugega stavka ni. Izdajatelja, založnika in strani se ne navaja. Če enota ni tiskana, se v drugem stavku navede vrsta enote (na primer elaborat, diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo), za vejico pa še ustanova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri navajanju literature, ki ima številčno oznako DOI (Digital Object Identifier), je treba na koncu navedbe dodati tudi to. Številke DOI so dodeljene posameznim člankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih člankih in knjigah, oziroma na spletni strani http://www.crossref.org/guestquery. DOI mora biti zapisan na sledeči način: DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). Nekaj primerov (ločila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 1) za članke v revijah: • Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. Ljubljana. • Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. Ljubljana. • Perko, D. 2002: Določanje vodoravne in navpične razgibanosti površja z digitalnim modelom višin. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in education. Acta geographica Slovenica 49-2. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205 2) za poglavja v monografijah ali članke v zbornikih: • Lovrenčak, F. 1996: Pedogeografska regionalizacija Spodnjega Podravja s Prlekijo. Spodnje Podravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. • Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac, B., Zorn, M. 2010: Statistično modeliranje plazovitosti v državnem merilu. Od razumevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. 3) za monografije: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. • Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana. • Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. 4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter, D. 1998: Metamorfne kamnine v okolici Velikega Tinja. Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer, M. 1997: Površje v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 129 Navodila Geografski vestnik 86-1, 2014 5) za vire brez avtorjev in kartografske vire: • Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji, 1991 -končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. • Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. • Državna topografska karta Republike Slovenije 1: 25.000, list Brežice. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. • Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Sv. Agata, list A02. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1823-1869. • Buser, S. 1986a: Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. • Buser, S. 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, tolmač lista Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. Avtorji vse pogosteje citirajo vire z medmrežja. Če sta znana avtor in/ali naslov citirane enote, potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): • Vilhar, U. 2010: Fenološka opazovanja v okviru Intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov. Medmrežje: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). • eGradiva, 2010. Medmrežje: http://www.egradiva.si/ (11.2.2010). Če avtor ni poznan, se navede le: • Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Medmrežje 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: • Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uradni list Republike Slovenije 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. Če ima zakon dopolnitve, je treba navesti tudi te. Med besedilom se zakon navaja s celim imenom, če gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, če gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljiščih 1996) ali (Zakon o varstvu... 1994). V poglavju Viri in literatura morajo biti navedena vsa dela, citirana v prispevku, ostalih, necitiranih del pa naj avtor ne navaja. Avtorji naj upoštevajo tudi navodila za navajanje virov lastnika podatkov ali posrednika, če jih le-ta določa, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Slovenije ima navodila za navajanje virov določena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). Avtorji so v svojih člankih dolžni citirati sorodne, že objavljene članke v Geografskem vestniku. 6 Preglednice in slike v članku Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: • Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Preglednica 2: Spreminjanje povprečne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). Preglednice naj bodo oblikovane čim bolj preprosto, brez senčenj, z enotnimi obrobami, brez krajšanja besedil znotraj preglednice. Preglednice naj ne bodo preobsežne, tako da jih je mogoče postaviti 130 Geografski vestnik 86-1, 2014 Navodila na eno stran in da so berljive. V preglednicah ne uporabljajte velikih začetnic, razen če to zahteva pravopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) v prispevku so oštevilčene enotno in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: • Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1: 25.000, list Kranj. Slike so lahko široke točno 134 mm (cela širina strani) ali 64 mm (pol širine, 1 stolpec), visoke pa največ 200 mm. Zemljevidi naj bodo brez naslova, ker je naveden že v podnapisu. Za legendo zemljevida je treba uporabiti tip pisave Times New Roman velikosti 8 pik, za kolofon pa isto vrsto pisave velikosti 6 pik. V kolofonu naj so po vrsti od zgoraj navzdol navedeni: merilo (le grafično), avtor vsebine, kartograf, vir in ustanova oziroma nosilec avtorskih pravic. Pri izdelavi zemljevidov si lahko pomagate s predlogami in primerom pravilno oddanega zemljevida na medmrežni strani Geografskega vestnika: http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in določanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. Slikovno gradivo (zemljevidi, sheme in podobno) naj bo v formatih .ai ali .cdr, fotografije pa v formatih .tif ali .jpg. Pri tistih zemljevidih in shemah, izdelanih s programom ArcGIS, kjer so poleg vektorskih slojev kot podlaga uporabljeni tudi rastrski sloji (na primer .tif reliefa, letalskega ali satelitskega posnetka in podobno), oddajte tri ločene datoteke. V prvi naj bodo samo vektorski sloji z izključeno morebitno prosojnostjo poligonov skupaj z legendo in kolofonom (izvoz v formatu .ai), v drugi samo rastrska podlaga (izvoz v formatu .tif), v tretji, kontrolni datoteki pa vektorski in rastrski sloji skupaj, tako kot naj bi bil videti končni zemljevid v knjigi (izvoz v formatu .jpg). V kolikor kateri od slojev potrebuje prosojnost, navedite odstotek le-te ob oddaji članka. Pri zemljevidih in shemah, izdelanih v programih CorelDraw ali Adobe Illustrator, oddajte dve ločeni datoteki; poleg originalnega zapisa (format .cdr ali .ai) dodajte še datoteko, ki prikazuje, kako naj bo videti slika (format .jpg). Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izrisanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z ločljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300 pik na palec, najbolje v formatu .tif ali .jpg, kar pomeni približno 1600 pik na celo širino strani v reviji. Slike, ki prikazujejo računalniški zaslon, morajo biti narejene pri največji možni ločljivosti zaslona (ločljivost uredimo v: Nadzornaplošča\Vsi elementi nadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslona oziroma Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). Sliko se nato preprosto naredi s pritiskom tipke print screen, prilepi v izbran grafični program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pri tem se slike ne sme povečati ali pomanjšati oziroma ji spremeniti ločljivost. Po želji lahko uporabite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtor naj ob podnapisu k fotografijam dopiše tudi avtorja slike, po potrebi pa tudi citat oziroma vir, ki je naveden kot enota v Virih in literaturi. Med besedilo avtor vpiše le naslov slike in po potrebi ime in priimek avtorja slike (fotografije), samo sliko pa odda v ločeni datoteki. 7 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila naj skupaj s presledki obsegajo do naj več 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in založnika, število strani, po možnosti število zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. 131 Navodila Geografski vestnik 86-1, 2014 Pri dogodkih morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj, država in datum. Člankom ob sedemdesetletnici ali smrti pomembnejših geografov je treba priložiti tudi njihovo fotografijo v digitalni obliki z ustrezno ločljivostjo. Pri poročilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po možnosti naslov njene predstavitve na medmrežju. 8 Sprejemanje člankov Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge pa s priimkom in številko priloge, ki ustreza vrstnemu redu prilog med besedilom (na primer: novak01 .tif, novak02.cdr, novak12.ai, novak17.xls). Slikovno gradivo ne sme biti vključeno v Wordovo datoteko. Če ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravočasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem načinu oddaje prispevka. Avtorji člankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Prijavnica nadomešča spremni dopis in avtorsko pogodbo. Prijavnica je na voljo tudi na medmrežni strani Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Avtor z oddajo prispevka avtomatično potrjuje, da je seznanjen s pravili objave in da se z njimi v celoti strinja, vključno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. Datum prejetja članka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlečka in ključnih besed. Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvlečka, ključnih besed in povzetka svojega članka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. Če avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. Če je besedilo jezikovno slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovoljenja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. Avtorji naj prispevke oddajo prek sistema Open Journal Systems na spletni strani http://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48; faks: (01) 425 7793 Če avtor odda prispevek prek sistema Open Journal Systems, naj pred oddajo članka prebere tudi navodila na medmrežni strani http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splošnih oblikovnih navodil zapisano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati članek, da bo ustrezal zahtevam sistema Open Journal Systems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem Open Journal Systems pozorni, saj v Wordovi datoteki ne smejo zapisati svojih imen in naslovov. Izvleček, ključne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji članka. 9 Recenziranje člankov Članki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen. Recenzijo opravijo ustrezni strokovnjaki, le članke v rubriki Polemike opravijo izključno člani uredniškega odbora. Recenzent prejme članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme 132 Geografski vestnik 86-1, 2014 Navodila PRIJAVNICA Avtor ime: _ priimek: naslov: _ prijavljam prispevek z naslovom: za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geografski vestnik, ki so navedena v Navodilih avtorjem za pripravo prispevkov v zadnjem natisnjenem Geografskem vestniku. Datum: __Podpis: 133 Navodila Geografski vestnik 86-1, 2014 OBRAZEC ZA RECENZIJO ČLANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1. Naslov članka:_ 2. Ocena članka: Ali je naslov članka dovolj jasen? ne delno da Ali naslov članka ustrezno odraža vsebino članka? ne delno da Ali izvleček članka ustrezno odraža vsebino članka? ne delno da Ali so ključne besede članka ustrezno izbrane? ne delno da Ali uvodno poglavje članka jasno predstavi cilje raziskave? ne delno da Ali so metode dela v članku predstavljene dovolj natančno? ne delno da Kakšna je raven novosti metod raziskave? nizka srednja visoka Ali sklepno poglavje članka jasno predstavi rezultate raziskave? ne delno da Kakšna je raven novosti rezultatov raziskave? nizka srednja visoka Ali povzetek članka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino članka? ne delno da Kakšna je raven jasnosti besedila članka? nizka srednja visoka Ali je seznam citiranih enot v članku ustrezen? ne delno da Katere preglednice v članku niso nujne? številka: Katere slike v članku niso nujne? številka: 3. Sklepna ocena: Članek ni primeren za objavo □ Članek je primeren za objavo z večjimi popravki □ Članek je primeren za objavo z manjšimi popravki □ Članek je primeren za objavo brez popravkov □ 4. Rubrika in COBISS oznaka: Najprimernejša rubrika za članek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernejša COBISS oznaka za članek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 1.02 (pregledni znanstveni) 1.03 (kratki znanstveni) 1.04 (strokovni) 5. Krajše opombe ocenjevalca: 6. Priloga z opombami ocenjevalca za popravke članka: ne da 7. Datum ocene: _ 8. Podpis ocenjevalca: _ 134 Geografski vestnik 86-1, 2014 Navodila recenzijo brez navedbe recenzenta. Če recenzija ne zahteva popravkov ali dopolnitve članka, se avtorju članka recenzij ne pošlje. Uredništvo lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne glede na datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije. 11 Naročanje Geografski vestnik lahko naročite pri upravniku revije. Pisno naročilo mora vsebovati izjavo o naročanju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naročnika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski številki za DDV. Naslov upravnika: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 65 faks: (01) 425 77 93 135 Instructions Geografski vestnik 86-1, 2014 INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLES FOR GEOGRAFSKI VESTNIK (GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d. o. o.) 1 Introduction The following instructions for preparing English-language submissions for Geografski vestnik are based on the requirements of the Slovenian Ministry of Education, Science and Sport, the Slovenian Research Agency, the Rules of Procedure for Journal Editorship, and decisions by the editorial board of Geografski vestnik. 2 Journal orientation Geografski vestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedicated to presenting research findings in all areas of geography and related disciplines. It has been published since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). The first and main part of the journal contains articles organized into four sections. These are Papers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally survey articles, Methods, which includes articles clearly oriented toward presenting research methods and techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. The second part of the journal contains informative articles organized into four sections: Literature, Chronicle, Meetings, and Reports. The Literature section presents Slovenian books, followed by Slovenian journals, and then foreign books and journals. In Chronicle and Meetings, the material is presented chronologically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section - Papers, Reviews, Methods, or Polemics - the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g., Department of Geography, Indiana University, Student Building 120, 701 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article title and the English abstract) and key words (a Slovenian translation of the English key words); 136 Geografski vestnik 86-1, 2014 Instructions • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews, Methods, or Polemics); • A Slovenian summary (4,000-8,000 characters with spaces, and the name of the Slovenian translator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special formatting, without full justification, without hyphenation, underlining, and so on. Only bold and italic should be used to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire text should use sentence-style capitalization without unnecessary abbreviations and acronyms. Use Times New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1: 100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125 m, 15 °C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p = a + c-b-(a + c:b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table: The most important formatting elements for Geografski vestnik. Paper size B5 Print space width 134 mm Print space height with headers and footers 200 mm Print space height without headers and footers 188 mm Column width 64 mm Colum spacing 6 mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1:1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as necessary. Multiple citations are separated by a semicolon and ordered by year, and page numbers are separated from the author and year by a comma; for example, (Melik 1955, 11) or (Melik, Ilesic and Vriser 1963, 12; Kokole 1974, 7-8). If a cited work has more than three authors, only the first author is cited; for example, (Melik et al. 1956, 217). 137 Instructions Geografski vestnik 86-1, 2014 Works in the »References« section should be alphabetized by authors' last names, and works by the same author ordered by year. If the list contains multiple works by the same author with the same year, a letter is added to the year (e.g., 1999a; 1999b). Each cited unit comprises several parts. The citation starts with the author's name and the year of the publication (if there is more than one author, they are separated by a comma, a comma also separates the last name of an author and the initial of his or her first name, and there is no comma between the author's initial and the year) followed by a colon and article title and any subtitle (separated by a comma). This is followed by the name of the publication (book or journal) that it was published in. For journal articles, the journal title is followed by the volume number and issue number. At the end the place of publication is stated. If the work has not been published, the type of work is stated after the title (e.g., report, thesis, dissertation), and after a comma the institution where the work is held, followed by a period and the place of storage. When citing works with DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and articles in books. The DOI number can be found in the articles and books themselves or at the website http://www.crossref.org/guestquery. DOI must be written with full information: DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205 (see the examples). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C. H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. Ljubljana. • Perko, D. 2002: Determination of horizontal and vertical surface roughness by digital elevation model. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in education. Acta geographica Slovenica 49-2. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • Zupan Hajna, N. 2003: Incomplete Solution: Weathering of Cave Walls and the Production, Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter, D. 1998: Metamorphic Rocks in the Surrounding of Veliko Tinje. Bachelor's thesis, Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer, M. 1997: Relief in Slovenia. Report, Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU. Ljubljana. 5) Sources without authors and cartographic sources: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 - final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • National Topographic Map of the Republic of Slovenia 1:25,000, sheet Brežice. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • Der franziszeische Kataster für Krain, cadastral municipality St. Agtha, sheet A02. Archives of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823-1869. • Buser, S. 1986a: Basic geological map of SFRY 1: 100,000, sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1: 100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. 138 Geografski vestnik 86-1, 2014 Instructions Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar, U. 2010: Phenological Observation in the Framework of Intensive Monitoring of Forest Ecosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22.11.2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). In the text itself, cite the author when known; for example, (Vilhar 2010). When the author is unknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publication); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection ... 1994). The »References« section must include all works cited in the article, and other works not cited should not be included. Authors should also take into account the instructions for citing sources if the owners or transmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografski vestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tables should be formatted as simply as possible, without shading, using only one border style, and without abbreviations within the table. Tables should not be excessively large; they should fit on one page and be easy to read. All figures (photos, maps, graphs, etc.) in the article must be numbered the same way and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1: 25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134 mm wide (full page width) or 64 mm (half width, one column), and no more than 200 mm high. Maps should not have titles because the title already appears in the caption. Map legends should use Times New Roman, font size 8, and map colophons should use Times New Roman, font size 6. The map colophon should state the following (top to bottom): scale (graphically or, exceptionally, in prose), designer, cartographer, source, and institution or copyright holder. When creating maps, follow the examples available on the Geografski vestnik website (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). 139 Instructions Geografski vestnik 86-1, 2014 When selecting and defining colors for figures, use the CMYK color model (not RGB or any other). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. For maps produced using the ArcGIS or ArcView programs, where vector layers are used along with raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both files should be accompanied by a .jpg file showing how the map will look with all the layers. When submitting the article, state what any transparency levels should be. Submit figures produced using CorelDRAW or Adobe Illustrator in the original file format accompanied by a .jpg file showing how the figure should appear. In addition to a .cdr or .ai file, the author should submit a separate original bitmap/base in .tif format. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photos and other figures must be submitted in digital raster format with a resolution of at least 120 pixels per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possible (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of your choice (e.g., Paint), and saving it as a .tif. The image cannot be enlarged or reduced during this process; the same applies for the image resolution. If you wish, you can also use another program for screen captures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission for publication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the name of the photographer and, as necessary, also a citation or source included in the »References« section. In the text itself only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature, Chronicle, Meetings, and Reports sections should be no longer than 8,000 characters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publication, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) the number of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompanied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed figures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. 140 Geografski vestnik 86-1, 2014 Instructions If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached figures, they should consult the editorship in a timely manner to agree on the best way to submit the article. Authors of articles must enclose a copied, completed, and signed Submission Form. The Submission Form fulfills the function of a cover letter and copyright agreement. The Submission Form is also available on the Geografski vestnik website (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). By submitting an article, authors automatically confirm that they are familiar with the rules of publication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. The date the article is received is published in the journal after the Slovenian abstract and key words. Authors themselves are responsible for arranging professional translations of the abstracts, key words, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authors must enclose a photocopy of permission for publication from the copyright holder for figures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 48 Fax: +386 1 425 77 93 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using Open Journal Systems. Those guidelines will inform you about general rules and how to ensure a blind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names must be omitted from the Word file. Abstract, key words and references must be submitted also to particular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers, Reviews, Methods, and Polemics sections are reviewed. The review process is anonymous. Reviews are provided by qualified experts; only articles in the Polemics section are reviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. 10 Copyright All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografski vestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. 141 Instructions Geografski vestnik 86-1, 2014 REGISTRATION FORM Author first name: last name: _ address: __ I am submitting the article titled: for publication in Geografski vestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografski vestnik as given in the Instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografski vestnik. Date: __Signature: 142 Geografski vestnik 86-1, 2014 Instructions The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografski vestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 65 Fax: +386 1 425 77 93 143 G V 2014 EOGRAFSKI ESTNIK 86-1 Tina Počkar, Gregor Kovačič, Borut Peric Matjaž Geršič Blaž Komac, Lucija Lapuh Renata Mavri, Majda Černič Istenič Marko Pavlič, Miha Koderman RAZPRAVE - PAPERS Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke .. Hydrogeographical characteristics and the quality of watercourses in the Reka River headwaters.... Obravnava geografije kot znanosti pri pouku v osnovni šoli Treating geography as a science in primary-school instruction KNJIŽEVNOST - LITERATURE KRONIKA - CHRONICLE ZBOROVANJA - MEETINGS POROČILA - REPORTS NAVODILA - INSTRUCTIONS 22 25 34 RAZGLEDI - REVIEWS Nekaj misli o konceptu prožnosti v geografiji naravnih nesreč......................................... Some thoughts on the concept of resilience in geography of natural hazards Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v Občini Cerkno)............................................................................................................................................................................................................51 Rural tourism and social capital in Slovenia (an example of villages in the Municipality of Cerkno)......................................................................... Mladinski turizem in potovalne navade študentov - primer Univerze na Primorskem..................................................................................................................................................................... Youth tourism and travel habits of students -the case of the University of Primorska............................................................................................................................................... 37 48 60 63 72 75 97 121 127 ISSN 0350-3895 9 9 9770350389506