GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. - ŠTEV. 46 LJUBLJANA, 1. JULIJA 1955 POROČILO TAJNIKA MLO LJUBLJANA Uvod "red nami je odločilen korak nadaljnji decentralizaciji oalasli, odločilen korak v na-aUnji graditvi demokratičnosti v vsem družbenem življenju. Končujejo se priprave za formiranje novega okraja Ljublja-,e skupaj s sedanjim okrajem V '™1; a na -oko lica in priprave za 0rmiranje občin na območju “!stf Ljubljane. S tem bo pre-io delovanje Mestnega ljud-®ga odbora in njegovih uprav->h organov. Posle bo deloma Prevzel novi skupni okrajni JUdski odbor Ljubljene, deloma a nove občine na območju me-a *n njihovi upravni organi. Zato je prav da pred tem po-rrnbnim korakom posežemo s ročilom tudi malo nazaj in se ® zadovoljimo povsod s pri-! j.azoin od zadnjega poročila da-| v ‘ V kratkem bomo omenili I e urgane ljudskega odbora 1 ti^V'ei? toliko, kolikor s-'1 1 e razmejitve dela med njimi .^ravnimi organi in zaradi ker se v Pregledu ' !l(a nobeno Poslej I I tu i &vn,b organov in se pri te-n , * nujno dotaknili nekaterih atel. ki jih je glede nadaljnje-[ a razvoja poslovanja upravnih | yganov v glavnem priporočila j r' skupščina medmestne konfe-j p a®e v Sarajevu maja 1955 na ! lov aR' riašega referata o de-; 6l,;aniu upravnih organov ljud-j' n orborov. I fle^a Pravilnejše ocenjevanje I In 8 Ines*neKB ljudskima odbora ’ hiu. 'e8ovih organov naj ome- aaslednje: : lig ljudski odbor Ljublja- I odbo* Vsenr>l svojimi organi je Ih"11* v rangu okraja, ki oprav-fUtlhVse okrajne in občinske Clie hkrati za mesto • 145 ne drugo poročilo, bomo obravnavali delo tisoč prebivalci na območju, ki obsega 20.400 ha (dosedanje občinske kompetence sta izvajali občini Polit in Šentvid za ca 19.000 prebivalcev). Ljubljana ima razvito proizvodnjo, trgovino, obrt, gostinstvo itd. (skupaj 612 socialističnih gospodarskih organizacij in ca 1.8u0 privatnih ooratnih delavnic — glej prilogo)*, Je močno prometno križišče in turistično meslo, ko: republiško giav-no mesto seveda tudi politično, kulturno, prosvetno In socialno-zdravstveno središče (103 finančno samostojni zavodi in 90 mestnih proračunskih ustanov), središče družbenih in drugih organizacij ter ima specifične in velike urbanistične, komunalne, gradbene in druge probleme, ne nazadnje stanovanjskega. Mesto Ljubljana je včlanjeno v Stalni konferenci mest VLHJ. katerega predsedstvo vodi za leto 1955 1956 predsednik Mest-nvga ljudskega odbora Ljubljana. Mesto Ljubljana je tudi samostojen č.an Medma edne zveze mest s sedežem v Haagu. Tajnik ljudskega odbora je imel po sedanjem Zakonu o ljudskih odborih dolžnosti, ki jih lahko delimo na štiri vrste: 1. pomaga predsedniku pr: pripravi sej ljudskega odbora in pri izravnavanju dela Svetov in komisij, 2. skrbi za zakonitost in pravilnost dela upravnih organov (administracije), 3. vodi neposredno vse zadeve, ki ne spadajo v druge oddelke (obče zadeve), 4. izravnava delo načelnikov oddelkov. S tega vidika je tudi razdeljeno to poročilo na 4 dele. * Vse priloge so tov. odbornikom na vpogled v skupščinski pisarni Tajništva MLO. Prvi del 1judski odbor in njegovi organi Dela ljudskega odbora io se v veliki meri udeleževali poea-mezni republiški poslanci, Izvoljeni na območju mesta, pa tudi zvezna poslanca s tega območja tovariša Edvard Kardelj :n Vida Tomšič sta na več sejah z nasveti in tolmačenjem pomagala reševati probleme na različnih področjih družbenega življenja. Oh lfl-lemiei osvoboditve se je Mestni ljudski odbor ob navzočnosti zastopnikov ljudske oblasti in družbenih organizacij zbral v renovirani Magistralni dvorani k slavnostni seji, kjer je med drugim pripravil izročitev častne diplome marati Titu. ki je bil dne 9. maja 1946 izbran za častnega meščana Ljubljane; na slavnostni seji je bil izvoljen tudi tov. Edvard Kardelj za častnega meščana Ljubljane. Mestni ljudski odbor je s svojimi organi aktivno sodeloval tudi pri delu medmestne konference in se je po svojih zastopnikih udeleževal vseh sej in konferenc, posebno pa tudi v -trokovnih komisi lah medmestne konference, in mrd drugim pripravil za zasedanje zadnjih treh skupščin referate o socialnovarstvenih vprašanjih, o stanovanjski problematiki in izgradnji ter o funkcioniranju upravnih. organov ljudskih odborov. Kot republiško glavno mesto je imel ljudski odbor posebne naloge, prirejal ali sodeloval je n. pr. pri velikih manifestacijah, sprejemu inozemskih državniških obiskov, zastopstev in delegacij, poskrbel ln priredil je Ljubljanski festival, kot vsakoletno prikazovanje izbranih kulturnih prireditev, saj » tem tudi neštetim tujcem, ki pridejo ali potujejo skozi naše središče, predstavi mesto kot center narodnoosvobodilne borbe in kot kulturni center socialistič-ustvarjalnosti: Urejeni sc Mv LJUDSKI odbor «t*va n‘ ljudski odbor je se-HtgaJl 11 dveh zborov: mest-tsv in »bora proizvajal- trie" 'adnje redne volitve v f,„ 2b"v SO bife dne 19. 12. 1952 hik0v 0 jenih je bilo 70 odbor-»Oren. . *£eznana » kasnejšimi *hor en*om! glej v prilogi 2), i Proizvajalcev Je imel v Voiit 8' JL 1964 svoje druge 6» {•! 0,1 ustanovitve in šteje £.i..rvw, o” mestnega zbora 147 sklepov ln na 31 sejah zbora proizvajalcev 533 sklepov, s katerimi je bodla! dat splošne smernice, odloča! o predlogih Svetov in komisij ljudskega odbora ter dajal konkretne odločitve v zadevah, ki so po zakonitih predpisih pridržane ljudskemu odboru. Odloki in sklepi ljudskega odbora so bili v obliki zapisnikov objavljeni v posebnih brošurah, od oktobra 1954 dalje pa v posebnem vestniku »Glasnik«, ki ga od tedaj dalje kot priloge Ljubljanskega dnevnika dvakrat tedensko izdaja Mestni ljudski 'obor skupaj z Okrajnim ljudskim odborom Ljubljana-okoii-ea. S tem je že vpeljano uradno glasilo bodoče skupnosti komun Ljubljanskega bazena. Iz Glasnika je tudi razviden razvoj vprSvkanja ljubljanskih kn-m«n ■ novega okraja od vseh početkov. ■___ veliki spomeniki padlim borcem NOB na Zalah in pri Urhu. Pred izdajo je knjiga o zgodovin: Ljubljane I. del, urejene so mnoge kulturne ustanove, med ijiini Moderna galerija renovi-•ana. Jakopičev paviljon. Mesite gleda"'šče končana le nrva faza kulturno-zgodovinskega okolja pri Križankah, otvorje-na je prva faza goepodarskega razstavišča, urejuje se Stari trg Magistratom, začele «o se večji investicijske gradnje prosvetnih ustanov, postavljena je velika klinika za otroke, da ne navajamo primerov komunalne zdravstvene, socialne in gospodarske Izgradnje in posebej ve» izgied mesta, ki je v 10 letih svobode dobilo v glavnih predelih novo, sodobnejše lice. O izgraditvi Ljubljane in vsega družbenega življenja v njej je za 10-lelnico osvoboditve napisal Almanah, ki bo vsak čas nalit kan in objavljen. SVETI LJUDSKEGA ODBORA Sveti so kolektivni organ, ljudskega odbora sestavljeni iz odbornikov in drugih državljanov neodbornikov, kar pomeni demokratizacijo organov, k: skrbijo za izvajanje politike ljudskega odbora in dajejo konkretna napotila v zadevah resorne politike. V Svetih je letos sodelovalo 41 neodbornikov-držav-ljsnov. Od prvotnih ,>et svetov po zakonu o ljudskih odborih se je Mestni ljudski odbor na seji 16. julija 1954 odločil, da ustanovi 8 svetov (glej prilogo 3). Naraščajoče kompetence ljudskih odborov ln ogromna problematika posameznih področij družbene delavnosti v Ljubljani so zahtevali tako rešitev, kajti posamezni Sveti niso več mogli obvladati svojega področja dela, ne da bi nujno zanemarjali eno ali drugo panogo delavnosti. Delo Svetov se je odvijalo na sejah Svetov, ki so jim problematiko predlagali tainiki Sve tov, pa tudi drugi resorni šefi, od katerih. J«- Svet zahteval potočilo, problematiko ali predloge. Od ljudskega odbora so prejeli okvirna navodila. Sveti so na sejah pretresali problematiko s svojega področja dela in stavljali svoja poročila ln predloge na seje ljudskega odbora, potem ko so bili predlogi pretreseni še od pristojnih komisij ljudskega odbora. Na sejah ljudskega odbora pa so svoje predloge stavili, razlagali in branili Sveti sami. Sveti so na svojih sejah dajali upravnim organom podrobnejša navodila za izvajanj« splošnih navodil in politike ljudskega odbora ali z drugimi besedami: skrbeli so za izvajanje resorne politike. Tretja dejavnost Svetov je bila. da so sklepali tudi o upravnih zadevah s tem, da so upravnim organom dali v takih zadevah obvezna konkretna navodila, kako morajo v predmetni upravni zadevi odločiti. Končno so Sveti nadzorovali delo upravnih organov * tem. da so zahtevali poročila od tajnika Sveta (načelnika) in drugih resornih šefov, tako kompleksna poročila, kakor poročila in pojasnila o poedinih zadevah In dajali pripombe in napotila. Tajnik Sveta inaeeinik oddelka) pa je odgovarjal za pravilno izvajanje navodil ln sklepov. Obseg in množina problema- V** »S) »UH1 * 7 se) Svetov, in sicer so imeli ocl 1. januarja 1954 do junija 1835. Svet za prosveto 37 sej Svet za kulturo (od avg. 1954) 18 sej Svet za notranje zadeve 11 sej. Svet za gospodarstvo 54 sej Svet za gradbene ln komunalne zadeve 33 sej Svet za stanovantske zadeve (avg. 1954) 18 se! Svet za socialno varstvo 27 sej Svet za zdravstvo (od avg. 1854) 16 se) Posamezni sveti so za boljšo pripravo problematike, analize, al'. predlogov ustanavljali kot metodo dela svoje odbore in komisije, skupaj 45 po številu. < - prnogo 4.) Te komisije in odbori so zasedali po potrebi, nekateri 15-dnevno, nekateri redkeje. Skupno so imeli v enem letu preko 350 sej. Te komisije go vodili odborniki, člani pa so bili odborniki in drugi državljani. Sestav teh komisij se je od časa do časa menjal. Tako je v njih sodelovalo preko • In državljanov neodbornikov. Nekaterim teh komisij so tudi dali pooblastila, da mesto njih dajejo konkretna navodila, kako naj upravni organi odločijo v upravnem postopku, posebno kadar je šlo za prosto presojo ali za upravne zadeve širšega značaja. Vsaka komisija (in odbor) je imela strokovnega uslužbenca za tajnika. Resorna poročila Svetov so bila objavljena v »Glasnikih« štev. 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 29. 30, 31, 32 in 38 (tudi družbeni plan — »Glasnik« štev. 28). KOMISIJE LJUDSKEGA 1 ODBORA Za pripravo določenih problemov in predlogov ljudskemu odboru so obstojale In je delovalo 16 odborniških komisij (seznam — glej prilogo 5) od teh 4 začasne. To število je precej prekoračili? število odborniških komisij, ki jih kot nujne našteva zakon o ljudskih odborih. Vendar bi bil ljudski odbor prezaposlen, če bi moral v podrobnosti razpravljati vsako problematiko, ki mora priti na sejo ljudskega odbora, pa so se itak seje ljudskega odbora vršile zadnje leto skoraj tedensko. Komisije so podrobno razpravljale o problematiki in dale obrazložene predloge ljudskemu odboru. Kadar so sveti dajali ljudskemu odboru predloge, so komisije na seji ljudskega odbora stavile svoje pripombe, kolikor v koordiniranem delu pred sejo ljudskega odbora niso dosegle soglasja oziroma če Sveti niso pred sejo ljudskega odbora spremenili svojega predloga pij pripombah komisij. Komisije ljudskega odbora niso odločale, temveč so le pripravljale predloge ljudskemu odboru. Od komisij Svetov se ločijo v tem. da komisije Svetov dajejo predloge Svetom in so od njih ustanovljene; od upravnih komisij se ločijo v tem, da upravne komisije odločajo o upravnih zadevah In kot upravni organi izdajajo upravne odločbe. (V samem sestavu vseh vrst komisij ni his*venth razlik; i v vseh treh vrstah komisij so lahko odborniki in neodborniki, v komisijah ljudskega odbora so samo odborniki, le izjemoma tudi drugi državljani. Le v komisiji za urbanizem in v komisiji za investicije je bilo večje število državljanov — neodbor-nikov.) Komisije so delale na sejah; za strokovno in pisarniško-teh-nično pomoč je skrbel za vsako komisijo imenovani tajnik iz vrst upravnih uslužbencev, ti jih je imenoval tajnik ljudskega odbora, kateremu so tudi odgovarjali za pravilno deJo. ! ' IV Po številčnem sestavu Ijud-ekega odbora je en odbornik mestnega zbora predstavljal v ljudskem odboru povprečno 2 tisoč prebivalcev. To veliko število ni bilo ugodno in je oteževalo stalen kontakt odbornikov z volivci. Tega kontakta tudi niso mogli bistveno izboljšati zbori volivcev za tako velike okoliše. (O zborih volivcev glej III. del poročila pri skupščinski pisarni.) Pač pa je bilo načelo demokratizacije mestnega ljudskega odbora izvedeno pri sedanjem eestavu do največje možne meje. Saj je v Svetih ljudskega odbora, v njihovih odborih in komisijah ter odborniških komisijah sodelovalo skupaj preko 215 drugih državljanov, t. j. več kot trikratno število odbornikov. K temu moramo prišteti še preko 50 državljanov, ki je sodelovalo v upravnih komisijah. Tako je v različnih organih ljudskega odbora stalno sodelovalo blizu 300 državljanov neodbornikov. Naj bo tu še omenjeno, da se je večina odbornikov in drugih državljanov redno udeleževala sej ljudskega odbora, svetov, komisij in odbornikov in je bilo registriranih samo 5 primerov nesklepčnosti sej komisij in 3 nesklepčne seje zbora proizvajalcev (od skupaj cca BOO sej vseh organov ljudskega odbora). Zaradi izgube na zaslužku in času je bilo treba zunanjim strokovnjakom plačevati sejnine. Mestni ljudski odbor je na svoji 44, redni skupni seji sklenil Izplačevati tudi ljudskim odbornikom In drugim članom Svetov In komisij pavšalno nadomestilo za izgubljeni zaslužek in čas v obliki sejnin povprečno 200 din od seje. O sejah ljudskega odbora, Svetov in komisij se hranijo zapisniki v skupščinski pisarni. ni mi organi MLO kot ga predvidevajo tudi bodoči statut v skladu s priporočilom medmestne konference. Ti glavni principi so; Sveti so kolektivni organi ljudskega odbora, ki skrbijo za izvajanje politike in predpisov na svojem področju dela (resora), obravnavajo važnejša resorna vprašanja, jih predlagajo ljudskemu odboru v pretres in odločitev, dajejo organom konkretna navodila za Izvajanje predpisov, se zanimajo za to, ali upravni organi pravilno Izvajajo predpise in navodila, v izjemnih primerih — kadar to določa zakon ali ljudski odbor — pa sami rešijo upravno zadevo, s tem da odločijo, kakšno rešitev mora upravni organ izdati v konkretnem primeru (to bo večinoma tedaj, kadar gre r.a odločanje po prostem preudarku ali za načelno važno rešitev v upravnem postopku). Dosedanji zakon o ljudskih odborih določa, da predsednik Sveta podpisuje one rešitve v upravnem postopku, ki jih je izdal Svet sam. Bodoči statuti pa predvidevajo, da bo vsako odločbo v upravnem postopku izdal in podpisal pristojni upravni organ (načelnik v svojih resornih zadevah, tajnik MLO v »Občih« zadevah) in ne predsednik Sveta, četudi Je taka rešitev bila pridržana Svetu ! samemu. Niti Svet sam, niti predsednik Sveta nima »svojih« upravnih organov. Upravni organi ljudskega odbora so dolžni nuditi Svetom strokovno pomoč, jim sestavljati analize in predloge ter izvrševati njihove sklepe in navodila. Odgovorni pa so preko tajnika ljudskemu odboru. To v dosedanji praksi še ni bilo izrazito ločeno, temveč se je Šele razvijalo v tem pravcu. Motilo je tu dvoje dejstev: prvič že sam razvoj, ker je bila zastarela praksa poverjenikov deloma prevzeta od Istih ali novih predsednikov Svetov, drugič dejstvo, da so dosedaj dosledro bili načelniki oddelkov tajni«! resornih Svetov in so se zaradi tega čutili skupaj s svojim' uslužbenci ozko vezani tudi po organizacijsko-upravnih vprašanjih (in ne samo po resornih navodilih) na Svete oziroma njihove predsednike. V zadnjih dveh letih se je pripravila pot k pravilnemu stališču s tem, da je tajnik ljudskega odbora bil v ozkih stikin z načelniki oddelkov bodi posamič bodi na skupnih sestankih (v letu 1954 44 — 26 skupnih sej), kjer so bili sprejeti sklepi o organizacijsko-upravnih, administrativnih in drugih vprašanjih (zakonitost poslovanja, koordinacija, sistem dela, kompetenč-na vprašanja, priprave dnevnega reda sej ljudskega odbora, Izboljšanje upravnega postopka, odgovornost, personalna vprašanja, vprašanja nagrajevanja, dopusti Itd.). Sveti bodo po novih statutih posle) imeli za opravljanje pisarniških poslov tajnika (administratorja), kt ne bo Istočasno šef resornega upravnega organa. Razumljivo pa bo tudi vnaprej moral vsak upravni šef pc resornih vprašanjih ozko sodelovati z onim Svetom, kateri razpravlja o njegovi resorni problematiki in od katerega prejema navodila v resornih zadevah in kateri ga kliče na sejo Sveta zaradi poročil In objasnil. Drugi del ORGANIZACIJA IN SISTEM DELA UPRAVNIH ORGANOV - RAZVOJ UPRAVNIH ORGANOV MLO Med narodnoosvobodilno borbo je politične in oblastvene funkcije Izvrševala Osvobodilna fronta. Po osvoboditvi so oblastvene In upravne funkcije prevzeli ljudski odbori. Najprej kot delegirano pravico višjih organov oblasti in le delno kot samoupravno pravico. Nagla utrditev oblasti delovnega ljudstva, hitra obnova In razvoj gospodarstva, in še posebno prehod na družbeno upravljanje gospodarstva, s tem pa prehod na graditev demokratičnega socializma, je terjal istočasno decentralizacijo oblasti in demokratizacije oblastvenih organov. Vzporedno s tem razvojem je šla ne samo reorganizacija oblastvenih organov, temveč naravno tudi reorganizacija oblike in razvoj vsebine dela upravnih organov. Mestni ljudski odbor Je ne samo združeval, temveč tudi Izvajal vse oblastvene, polltlčno-izvršilne in upravne funkciie. Splošne predpise za svoje območje je Izdajal sam kot kolektivni organ, izvršilno in upravno funkcijo pa s pomočjo svojega izvršenega odbora z voljenimi poverjeniki, ki so bili istočasno tudi resorni šefi administracije. Poverjeniki so imeli svojo administracijo v pisarniškem smislu le besede. Ta administracija je služila samo za Izvrševanje vsakodnevnih konkretnih naročil poverjenikov. Zc zadnji zakon o ljudskih odborih iz leta 1952 je ukinil Izvršni odbor In poverjenike ljudskega odbora, dal poudarka ljudskemu odboru kot kolektivnemu organu, ki naj vodi družbeno dogajanje in politiko vseh r"l.orov na območju okraja oziroma občine s tem, da izdaja J*"".'"" nn»rini«e v okviru višlih predpisov ln daje glavne smernice vsem resorom ljudskega odbora. Politično skrb za Izvrševanje predpisov na resornem področju naj imajo Sveti kot kolektivni organi ljudskega odbora. Leti naj tudi dajejo konkretna ‘n podrobna navodila za izvrševanje resornih zadev ln skrbijo, da se resorna politika pravilno izvaja po upravnih organih, ki neposredno izvršujejo predpise in navodila. S tem zakonom je bilo v načelu načeto vprašanje delitve funkcij med Sveti In med administracijo, ali boljše med Sveti in upravnimi organi ljudskega odbora. Upravni organi prejmejo dvojno dolžnost: 1. voditi upravni postopek vključno izdajanje odločb In rešitev v upravnem postopku po veljavnih predpisih in po navodilih Svetov in 2. nuditi strokovno pomoč Svetom ln drugim organom ljudskega odbora, voditi resorne evidenco, vršiti analize, priprave predlogov itd. S tem so po zakonu v načelu postali Sveti politično-izvršilni. administracija pa upravni organi ljudskega odbora, četudi to zakon o ljudskih odborih pri določilih o Svetih še ni določeno izrazil, temveč jih imenuje 'zvršilno-iroravne organe s čimer je hotel reči, da Sveti lahko pritegnejo tudi upravne zadeve v svoje reševanje. Ta razvoj zaznamujemo tud; pri MLO skladno z izvajanjem načel zakona iz leta 1952 in vzporedno s praktičnim izboljšanjem dela, tako v Svetih kakor v upravnih organih. Cim sc je ljudski odbor sam v Svetih otresel administrativnih metod vodenja gospodarstva in drugih področij družbene delavnosti, je bilo možno postopno uvajati tudi delitev dela med Sveti In upravnimi organi. Ne povsod enako hitro In dosledno, lahko pa ugotovimo, da se je do danes v glavnem približal sistem ln delitev dela med Sveti in uprav- Zapisniki sej Svetov so preko tajnika MLO šili v pregled tudi predsedniku MLO zaradi potrebne koordinacije resorne problematike, zaradi evidence in kontrole izvajanja sklepov. Odnos upravnih organov do komisij ljudskega odbora ;,e omejen že pri komisijah samih in je sličen kot pri Svetih, oziraje se na značaj in kompetence komisij. Odnos upravnih organov do predsednika ljudskega odbora bo obravnavan na različnih mestih nadaljnjega poročila. ORGANIZACIJA UPRAVE V zvezi z razvojem decentralizacije in demokratizacije oblasti se je postopoma menjala n spopolnjevala tudi organizacija upravnih organov. Ne toliko v svojih sestavnih oblikah, kolikor v vsebini In metodi dela. Mestni ljudski odbor Ima upravne organe razdeljene v resorna tajništva (oddelke, te pa na odseke, uprave, urade in referate — glej prilogo 6). Morda je bila organizacija upravnih organov še preveč pod starim dojmom, da mora za vsak Svet delati tudi odgovarjajoči upravni oddelek. Vendar ne moremo zanikat!, dr. je obilica resorne problematike in nebroj upravnih poslov (okrajnih in občinskih hkrati) zahtevala razdelitev odgovornosti .n dela na več upravnih resorov, v praksi na 8 oddelkov. Komunalni oddelek ni mogel več zajeti izvaianja predpisov pereče stanovanjske problematike v Ljubljani, razvoj kulturne delavnosti je silil na samostojne reševanje kulturnih zadev, ogromno poslov s področja socialnega in invalidskega varstva ;e ločitev odgovornosti za zdravstvene zadeve. Važen korak v razvoju demokratizacije upravnih organov so upravne komisije. Za reševanje upravnih zadev, ki zahtevajo širšo politično ali družbeno presojo in za reševanje v upravnem postopku, kadar je treba odločati po prostem preudarku, zahtevajo že nekateri zakoniti predpisi, da se to ne prepušča uslužbencu poedin-cu, temveč, da se ustanovijo upravne komisije iz več državljanov, bodisi uslužbencev ali odbornikov ali drugih državljanov ati mešano, pri čemer je vsaj tajnik komisije bil vedno uslužbenec MLO. Mestni ljudski odbor Je imel v tekočem letu 21 upravnih komisij (glej prilogo 7), ki so kot upravni organi samostojno odločali v upravnem postopku v zadevah, za katere so bile ustanovljene. Na ta način je bilo pritegnjenih preko 50 državljanov neuslužbencev k upravnemu delu ljudskega odbora in le zelo redka pritožba zoper odločbo upravnih komisij je bila od II stoonle spremenjena. Lahko ugotovimo, da se je upravno delo Izboljšalo z naznačeno delitvijo dela In odgovornosti upravnih organov na 8 oddelkov ln z uvedbo upravnih komisij, na drugi strani pa ni škodovalo enotnosti uprave ljudskega odbora v organizacijskem pogledu. ITI ENOTNOST UPRAVE IN ODGOVORNOST Do leta 1952 so bili voljeni poverjeniki upravni Sefi resorne administracije. Tudi tajnik ljudskega odbora je bil do tedaj voljeni odbornik. Z zakonom o ljudskih odborih 1952 in z delitvijo upravnih funkcij od drugih •» tajniki ln načelniki oddelkov postali upravni organi, uslužbenci ljudskega odbora. Prejšnja odgovornost preko poverjenikov za izvršilni odbor se je spremenila v odgovornost uslužbencev za upravno poslovanje preko resornih šefov na tajnika ih preko tajnika ljudskega odbora na ljudski odbor ln na njegovega predsednika, S tem je bila teoretično, postopoma pa tudi praktično v zadnjih dveh letih dosežena enotnost uprave Mestnega ljudskega odbora. Ta enotnost se izraža predvsem v enotni organizaciji poslovanja in v disciplinski odgovornosti šefu uprave, pa tudi v organiziranem sistemu dela, v povezanosti vseh upravnih organov v istih vprašanjih, v kontroli zakonitosti dela, v enotno vodenem upravnem postopku, v enotnem pro-. ..članskem ln računovodskem poslovanju, v enotno organiziranem plsarnlško-tehničnem poslovanju, v enotno organiziranem pripravljanju sej, evidence sej in kontroli izvajanja sejnih sklepov Itd. Tako je bila izgrajena hierar-hična lestvica vseh uslužbencev MLO, ki so po upravno-orga-nlzacijskih ln disciplinskih vprašanjih odgovarjali preko šefov in načelnikov tajniku ljudskega odbora, tajnik pa ljudskemu odboru in njegovemu predsedniku-Resorna navodila pa so načelnih* prejemali v glavnem od pristojnih Svetov in deloma od predsednika ljudskega odbora. S tem je predsednik ljudskega odbora lahko izvajal dvojno nadzorstvo nad pravilnim delof1* upravnih organov: po resornih vprašanjih preko predsednikov in tajnikov Svetov, po upravno organizacijskih vprašanjih, zakonitosti dela, sistemu in metod* dela itd. pa preko tajnika ljudskega odbora. Svetom so za izvajanje resori nlh navodil bili odgovorni tud1 j načelniki kot tajniki Sveta. Ven' ! dar je v teh primerih šlo ** politično odgovornost. Za morebitno neupoštevanje ali neizvajanje navodil Svetov so odg®* varjali načelniki predsedniku MLO, ki jih ukori ali predlaga i v disciplinski postopek, osla* uslužbenci pa preko načelnike tajniku ljudskega odbor- Tajnlku MI.O odgovarjaj uslužbenci tudi za vse osta* disciplinske nečednosti in P1'e' stopke. Teh primerov je bij nekaj in je moralo disciplin^ sodišče MLO večkrat razpra^ ljatl. Disciplinsko sodišče je P1 j stojno tudi za uslužbence večin prosvetnih, socialnih In drug' ustanov, Vsega je disciplin1’j sodišče obravnavalo 37 primer® od L januarja 1951 do danes. '' upravne uslužbence MLO Je b 19 postopkov, za zunanje pa postopkov. Večina sodb je h1, obsodilnih ali deloma obsodi nlh, med njimi več primer®^ kršitev ugleda uslužbencev ustanove, nekaj prestopk ^ vzgojnega osebja, več prirn 3 rov malomarnega ln neresn®^ opravljanja službene dolžn®* J dalje samovoljna zapusti* službe, nekaj primerov m** ^ marnega Izvajanja proračunsk predpisov ln slično. Najtežja sta bila 2 pri'ne[|6 odpust iz službe. (Podrobne) glej v prilogi 7/a.) • Seveda odgovarjajo drža^, uslužbenci tudi kazensko in ‘'.j,; terlalno po veljavnih predp-^ v dveh primerih, ko je bil ^ disciplinskega sodišča l*re - odpust iz službe, je bilo uve1 dri*0 todi kazensko postopanje. Posebno pa/.njo smo polagali, da se dvigne zakonitost poslovanja z Izpolnjevanjem zakonov, ^■edb in drugih zakonitih predpisov se zahteva od uslužbencev »edno večja preciznost strokov-neBa znanja in vedno ostrejše spoštovanje zakonitosti. Vse to le tudi pripomoglo, da se upravni Postopek prepušča v samodejno izvajanje upravnim orga-dom, ki tudi odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Dolžnost efov in tajnika ljudskega od-°°ra je, da skrbijo ne samo za Zakonitost poslovanja, 'emveč ~di za pravilno in smotrno upo-zakonitih predpisov pri "'eritornem odločanju. Glavna garancija za pravilne esitve v upravnem postopku je Pavica stranke, da se proti od-pritoži na drugostopni Pravni organ. Zal nismo evi-entirall, v kolikih primerih so c stranke pritožile na drugo stanco in v koliko primerih ,° bile naše rešitve razveljav-/lene. Lahko pa iz vložnih za-F'snikov ugotovimo, da je bilo JUb Izrednemu porastu Izdanih Pravnih odločb vloženih v zad-letu relativno manj pri-zb, kar dokazuje porast kva-, e‘e izdanih upravnih odločb rešitev, tako v meritornem t/'Lru> kakor glede zakonitosti ‘‘Pstopka samega. UPRAVNI POSTOPEK g Gpravni postopek sam seveda e hi dovolj enoten, niti enotno JT^Pisan, kajti še vedno čakanj* na zaktm e upravnem po-V pomanjkanju zakonl-1*7 Predpisov se je celo vrsto v razvijal postopek v praksi 8H manj po tem, kakor ga te Uvajal posamezml šef, pri ^har so glavne vrzeli spopol-0"vala občasna navodila višjih Jovanov, kakor razna navodila (,'/'avnoga sekretariata za obča teJavri, razna navodila višjih v ^'n‘b organov za postopanje hek ameznih resornih zadevah, tev^ra navodila za pisamiško-y 'eno poslovanje in slično. Plsr_Pomnnjkanju enotnih predetih S° v zadnjih dveh naPr!>vljeni naslednji in-bkrepl: je bilo preko 30 ob-‘b navodil (okrožnic) o tv*«*™ poslovanju, ki eo e fragmente manjkajočega Ker še pri nobenem ljudskem odiboru v vsej FLRJ ne obstoji poslovnik za u; ravno poslovanje, smo po mnogih internih posvetovanjih sestavil koncept za splošni del enotnega poslovnika, ki je že šel v diskusijo tudi drugim ljudskim odborom in Sekretariatu za občo upravo. (Splošni del je objavljen v »Glasniku« št. 44—45.) Tvoril bo podlago bodočim okrajem in občinam za sestavo njihovih poslovnikov. Sestavljen je tudi že posebni del poslovnika za posamezne upravne organe ljudskega odbora, ki bo po prilagoditvi novim upravnim enotam lahko služil novim ljudskim odborom kot podlaga za pravilnike o delu njihovih upravnih organov. VII šO*- na mnogih posvetih bilo in resornib referentov je v ’Kl*!sk,lajeno delo — postopek p .11* til sličnih zadevah; *a ru^ena sta bila dva tečaja Irv 1 ,Sivrniško-tehnlčni postopek Za vs. seminar tajnika MLO biza,.* r<-‘ferente o načelih orga-V .J 6 in upravnega postopka. refn<>eib primerih so bili šefi o p0„eronli neposredno poučeni •‘abkuelnem in pravilnem po- li odpraviti vseh napak. . N POSLOVNIK *° bii,a^n* korak v tej smeri pa aotnl Predpisi o smotre-tlnuHehSl,l>vainia' zveznosti (kontov dela), objavljanju pred-Vtnjnostl, zastopstvu, *Ov, . ‘>nhi reda, pregledu spi-V;>h, z ®v.ZPm»nju spisov, vročlt-'sn*^*b, oblikah odločb, , uhsk(.tnttm Poslovanju, prora-'nvent1H Poslovanju, evidenci ,ah )a in materiala, tak DELITEV DELA Iz organizacijske sheme (priloga 6). je razvidna v glavnem tudi že delitev dela na posamezne upravne organe. Delitev temeljnih upravnih organov na tajništva (oddelke) je bila Izvršena po okvirnih področjih dela (resorjih), le-ti zopet po specialnosti problematike ali po funkcijah na odseke, uprave in urade, po nadaljni specialnosti poslov pa na referate. Pri tem nismo vedno mogli ločiti posamezne upravne enote po vseh naslednjih funkcijah: organizacijska funkcija, priprava predpisov, uporaba in izvrševanje predpisov, kontrola in nadzor, izvršba. (Več o tem glej moj referat: Funkcioniranje lokalnih upravnih organov, tisk Beograd, Vojno štamparsko preduzeče — 427/55.) Cesto je več funkcij opravljala ista upravna enota, kar je mnogokrat tudi nujno in koristno združevati. Bolj kot doslej pa bo potrebno paziti na delitev ali združevanje funkcij in na obseg poslov pri bodoči sistemizaciji delovnih mest na okraju in občinah, kajti sedaj smo delali razne napake pri tem: Dogajalo se je, da so bili mnogi uslužbenci »icer prezaposleni, dočim so nekateri lagodno opravljali svoj posel. Temu niso vedno vzrok le večja ali manjša sposobnost, večja ali manjša politična zavest uslužbencev, temveč je mnogo krivde na šefih, ki ali ne znajo preceniti In pravilno razdeliti dela, ali so sami prezaposleni in ne vidijo nepravilne razdelitve ali ne razpravljajo kolektivno ali posamič z referenti in jih nc kontrolirajo. Priložena sistemizacija (glej prilogo 8) prikazuje ' ilitev dela. Slabost dosedanjih sistemizacij je v tem, da pri posameznih delovnih mestih niso vedno točno in precizno določene vse funkcije, vse naloge, ki jih mora uslužbenec na tem mestu opravljati (in zanje odgovarjati). Taka pravilna sistemizacija bi poleg pravilnejše delitve dela imela tudi druge ugodne posledice: vsak novi nameščenec bi vedel za svoje naloge, ki jih prevzema, četudi bi mu jih šef ne raztolmačil ob vstopu v službo. Vložišče bi imelo boljši pregled za razdeljevanje in kontrolo spisov, nadrejeni bi laže razdeljevali in kontrolirali delo uslužbencev, hitro bi se Izkazala sposobnost ali nesposobnost uslužbenca, pozitivni in negativni kompetenčni spori bi se skorajda odpravili itd. VIII POVEZAVA (koordinacija) Delo upravnih organov se prepleta in razpleta na vse strani. Redek je upravni postopek ali posel, ki bi se ne tikal dveh, treh ali več organizacijskih enot bodi istočasno, bodi zaporedoma. Zato je nujna povezava med različnimi upravnimi enotami. V mnogočem je ta potreba narekovala, da so razne upravne enote bile vezane v istem oddelku pod istim načelnikom, tako tudi n. pr. pod načelnikom za gospodarstvo, urad za planiranje, finančna uprava ln celo gospodarska Inšpekcija. Kakor se neverjetno sliši, pa je vendar ena od hib, ki jo je najteže odpraviti, pomanjkanje čuta za potrebo povezave med najrazličnejšimi upravnimi enotami, od šefov do referentov, ne glede na to, ali gre za enote v istem ali v različnih oddelkih. Na tej hibi smo dokaj trpeli in deloma trpimo še danes. Analiza bi pokazala različne razloge za to, od objektivnih okolnostl do subjektivnih težav. Potrebno bo vlagati še mnogo naporov za dosego tesne koordinacije, horizontalne in vertikalne. Ce je bilo možno upoštevati tesnejši stik med načelniki po splošnih upravnih, organizacijskih, pa tudi raznih resornih vprašanjih, deloma tudi med šefi različnih resornih odsekov in uprav o vprašanjih Istega postopka ali razdelitve kompetenc, bo potrebno doseči v bodoče dvoje: prvič, da bi se po istih vprašanjih samoiniciativno sestajali in pogovorili prizadeti šefi ali referenti med seboj in drugič, da bi vsak nadrejeni imel več ali manj redne konsul-tacije s svojimi podrejenimi. Tako bi se hitro odpravile še preostale hibe v poslovanju, ki — čeprav vedno redkejše bele vrane, a vendar še od časa do časa — povzročajo škodo na ugledu ljudskemu odboru in negodovanje ter pritožbe prizadetega državljana; dalje: referenti bi hitrejše Izvedeli za vse sklepe Svetov in druga navodila, šef bi stalno imel pregled nad izvršenim in neizvrčenim delom, nikdar bi se ne moglo zgoditi, da bi isto stvar reševali dve različni upravni enoti, stranke bi povsod dobile točno iste pravilne informacije, pospešilo bi se reševanje vlog in problemov, s katerimi imajo nujno posla različne upravne enote, stranke bi ne urgirale za isto stvar na različnih mestih Itd. Potrebna je tudi tesna ^vezava z upravnimi organi višjih organov oblasti. Ta povezava je bila živa posebno s Sekretar.a-tom za obči upravo, s Sekretariatom za zakonodajo, za gospodarstvo, s planskim zavodom, statistiko, geodetsko upravo in vsemi drugimi resornimi republiškimi organi. Nezadostna in pomanjkljiva pa je bila naša povezava z upravnimi organi občin Polje in Šentvid. V delno opravičilo navajamo lahko samo to, da naj se preobilica upravnih poslov v lastnih občinskih ln okrajnih pristojnostih pri 145.000 državljanov preveč dušila, da bi se mogli resnejše posvetiti sicer nujni povezavi z organi obeh občinskih odborov. strokovno sposobni uslužbenci. O kadrovskem vprašanju pozneje, na tem mestu pa nekaj drugih ugotovitev: Stalno naraščajoče kompetence ljudskih odborov ln s tem tudi delo njihovih organov, posebno v letih 1952 do 1954, stalno Izpopolnjevanje zakonitih pred-, pisov in s tem zvezano upravno poslovanje je v zvezi z občutnim zmanjšanjem števila upravnih uslužbencev MLO v letu 1952 povzročilo veliko nesorazmerje med nalogami in zmogljivostjo upravnih organov. Postopno izgrajevanje upravnih organov od leta 1953 dalje je tudi le postopno moglo odpravljati nagrmadene zastoje. Samo v letu 1954 je došlo s podštevilkami skupaj 89.464 vlog in spisov, rešena je bila večina, od tega 3.383 rešenih zaostalih iz prejšnjih let. Skupaj pa je ostalo nerešenih konec leta 1954 še 6.768 spisov. Leta 1955 do 15. junija je bilo vloženih 39.332 spisov. Reševalo se je s pospešenim tempom, tako da je 15. junija bilo vsega skupaj še 5.415 zaostankov (nad 2 meseca), med njimi 2.441 gospodarskih, 749 socialno-varstvenih, 1.350 stanovanjskih. Le-tl se rešujejo tako, da praktično zaostankov do 1. septembra ob prenosu poslov na nove formacije ne bo razen tekočih spisov in takih, ki terjajo daljši čas za rešitev. Upoštevati je treba, da so med več kot dvomesečnimi zaostanki 1. taki spisi, ki rabijo daljšo dobo reševanja po naravi posla; med take spadajo n. pr.: predlogi za spremembo planskih Inštrumentov, ustanovitev podjetij, prošnje za dodelitev parcel ln lokacij, gradbena dovoljenja, Investicijski spisi, mnogo skrbniških in invalidskih spisov, razlastitveni spisi, nekateri spisi, ki so vezani na analijc in pred loge, o katerih sklepa ljudski odbor ln njegovi organi, priori letni stanovanjski spisi ln drugi. Od stanovanjskih prošenj je vštetih v skupnem številu zaostankov (5.415) samo 1.350 prošenj, ki so bile letos vložene. Vse prošnje iz prejšnjih let, katerim po komisiji ni priznan prioritetni red, se smatrajo kot objektivno nerešljive In bodo le evidenčno ležale v arhivu. Takih prošenj je Iz leta 1954 po številu 1.640, iz prejšnjih let pa skoraj 8.800. Iz pregleda rešenih in nerešenih sgisov sledi, da so — čeprav z nepopolno zasedbo delovnih mest — upravni organi z izdatnim naporom in tudi v lzven-uradnih urah uspeli zmanjšati zaostanke na relativno malo število. Sama ekspedltivnost reševanja se je kljub nakazanim okolnostim izboljšala tako, da so enostavni primeri rešeni v nekaj dnevih, in le težji primeri, ki zahtevajo poizvedbe, vabila strank zaradi izjav ali dokazov itd., se zavlečejo preko 3 ali 4 tednov. Ob prenosu poslov na nove ljudske odbore bodo ostali samo spisi, ki po naravi poslov ne morejo biti v kratkem času rešeni. (Podrobnejše glej v prilogi 9.) redkejši primeri uslužbencev, ki se še ne zavedajo, da s tem kvarijo ugled sebi ln vsemu upravnemu kolektivu, ki pa je danes vendar v velikem delu že sestavljen iz strokovnih tovarišev, državljanov volivcev, ki se v prostem času udejstvujejo v množičnih organizacijah, kakor drugi državljani. Kakor leži subjektivna krivda za slab odnos včasih na uslužbencu, tako je slab odnos včasih tudi rezultat nestrpnosti stranke, ki n. pr. ne razume, da uslužbenec ne more sprejemati dnevno od 7 do 14 ure, ker sicer sploh ne ostaja časa, da bi reševal problematiko in pripravljal rešitve na sprejete vloge. Gotovo bo potrebno v bodoče še Izpopolniti uvedene ukrepe, da bodo stranke hitreje in bolje opravile posle na uradih ljudskega odbora; še bolj bo treba zaostriti predpis, da sme vloge sprejemati samo vložišče, zavračati bo treba dosledno vse vloge, ki niso popolne, zato pa bo treba pripraviti več formularjev, ki bodo stranke poučile, kakšne morajo biti popolne vloge za različne vrste zahtevkov, ob dnevih za stranke so dosledno vsi referenti na mestu, pri vhodu mora biti postavljena sposobnejša informacijska služba glede razporeda prostorov, glede kompetence uradov itd. Vse to bo nekoliko lažje na bodočih občinah zaradi tega, ker bodo stranke poučili, kakšne predvsem pa zaradi manjšega števila strank, medtem, ko se Je sedaj brez administrativnih izpostav v Kresiji zgostilo s celega mesta povprečno nad 1,000 strank na vsak uradni dan. Približna analiza v jeseni 1954 je pokazala, da je ena četrtina strank ur (tirala rešitve, ena četrtina hodila po Informacije zaradi nepoučenosti, ena četrtina je hodila po davčnih poslih in po razna potrdila, ena četrtina pa po nujnth drugih poslih. Izdana sta bila 2 znana ukrepe: izdajanje potrdil je bilo preneseno v magistralno stavbo, s čimer Je odpadlo ca. 100 strank izven Kresije; uvedeni so bili tedensko samo 3 uradni dnevi za stranke. To je v začetku sicer rodilo ogorčenje strank, je pa pripomoglo, da so referenti trikrat tedensko mogli reševati spise, kar je bistveno zmanjšalo zaostanke ln s tem dobršen del onih, ki so hodili urgirat rešitve. Zal nismo uspeli preseliti davčne uprave izven Kresije, kjer bi lahko uvedli dnevno sprejemno službo za stranke. To bi omogočilo strankam vsakodnevni prihod, Kresijo pa bi razbremenili navala. EKSPEDITIVNOST POSLOVANJA Hitrost poslovanja je odvisna od mnogih objektivnih in subjektivnih pogojev, od katerih smo že obravnavali organizacijo, predpise o postopku, dobra delitev dela, živa povezava, važni pa so tudi tehnični pripomočki, dobro pisarniško poslovanje, učinkovita kontrola, v veliki meri - i družbeno razgledani in ODNOS 00 STRANK S številčnim ln strokovnim po-jačanjem se je pri večini uslužbencev izboljšal tudi odnos do državljanov, ki Imajo opraviti na uradih. Žal so še primeri, ko je potrebno z nadaljno vzgojo, pa tudi z ukoritvijo ali celo z disciplinskim postopkom pripraviti uslužbenca k pravilnemu odnosu do strank. Toda to so že XI KADRI V UPRAVI Številčni sestav uslužbencev se ni vedno ravnal po objektivnih in nujnih potrebah v primeri z nalogami upravnega dela. Administrativni aparat ljudskega odbora se je Izredno raz-rastel v dobi administrativnega dirigiranja gospodarstva, v 1. 1952 ob uvajanju družbenega uprav-nja gosopdarstva pa se je hipoma občutno zmanjšal in dosegel minimum 190 uslužbencev. Nato se je postopoma izgrajeval v letu 1953 na 292 in z naraščajočimi nalogami v letu 1955 na 400, ki pade v juniju 1955 na 385, ne vštevši gozdne uprave (18), dve stanovanjski upravi (14), občinskih uslužbencev Polje (20) in Šentvid (14) ter biro za posredovanje dela (15); od tega strokov-no-tehničnih in upravnih uslužbencev 192, Izvršilnih usluibeo- cev 72, pisarniških 99 (glej prilogo 10). Nezasedenih je ostalo 50 sistemiziranih mest (vseh sistemiziranih mest 490), in to večinoma anesta, ki zahtevajo višjo kvalifikacijo. Zato so uslužbenci na odgovornejših mestih prezaposleni in trpi vsaj ekspeditivnost, če ne tudi kvaliteta dela. Tudi strokovni sestav ni zadovoljiv, čeprav polagoma raste tudi odstotek strokovnosti (glej tabelo 11 to 12). Sedaj imamo: 18»/» uslužbencev z višjo strokovno Izobrazbo, 33»/« uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo, 49»/« uslužbencev ostalih, po sistemizaciji pa bi bilo potrebnih več kot tretjino z visoko kvalifikacijo. Velik del uslužbencev ima strokovne izpite, samo od 1. januarja 1954 dalje je Izpite napravilo 59 uslužbencev. Na razpolago je sedaj urejena knjižnica, v kateri je bilo do začetka maja 1955 registriranih 5.076 strokovnih knjig, brošur in revij, 114 časopisov, tednikov Itd. Precejšnja je fluktuaclja uslužbencev. V dobi enega leta je odpovedalo službo 51 uslužbencev, od tega večina z visoko ln srednjo izobrazbo. Vsega skupaj pa je bilo 80 izstopov iz službe (glej prilogo 13). Razlogov za to je več: Eden izmed glavnih je vprašanje prejemkov. Operatlva to celo tudi druge upravne ustanove dajejo ali nudijo strokovnim uslužbencem višje prejemke pa tudi višje prevedbe, kot jih more po predpisih nuditi ljudski odbor, pa čeprav so se — posebno visoko strokovnim, pa tud: drugim prizadevnim uslužbencem MI.O — prejemki v zadnjem letu zvišali tako z dopolnilno plačo, kakor z nagradami za nujne nadure, oekate- sejnine in nekaj za obrabo opreme pri težjem terenskem delu. Kljub vsemu ni mogoče V-nlrurtratl z drugimi ponudniki ln posebno visoko strokovni in upravni delavci odpovedujejo delovno razmerje. To velja posebno za uslužbence, ki so si v upravnem in strokovnem delu pridobili pri ljudskem odbori- dobro in vsestransko prakso. Najteže je dobiti mlajše, visoko pa tudi srednje kvalificirane uslužbence, ki Imajo v opcrativi 50 do 100»/« višje prejemke. Značilno Je, da Ima ca. 5C»/o uslužbencev MLO nad 40 let starosti, pa je 35 mest z visoko izobrazbo še nezasedenih. Do 30. leta starosti je le 24.7»/« uslužebncev, med njim: pa redek visokokvalificiran. Potrebno bo misliti na možnosti štipendiranja študentov z obvezo, da se vključijo v upravno delo. Tudi še nismo uspeli, da bi v vsem uredili druu° delovne pogoje: čeprav smo meho^zacijo nekoliko izboljšali, mnogo uslužbencev dela v slabih prostorih, tehničn«. sredstva pa so še pomanjkljiva, mnogi morajo računati peš namesto s strojem in slično. V zadnjem času smo uspeli prodati nenujni reprezentančni avto to kupiti zato nujnejša vozila, s katerim vsaj de! komisij opravi na dan po 5 do 6 strokovnih ogledov namesto dveh (s kolesi ali peš). Tudi novi ljudski odbori bodo morali za plsarniško-tehniško mehanizacijo predvideti stalne proračunske postavke, da bodo dalje dvigali delo upravnih organov na sodobno stopnjo in tudi s tem zvišali storilnost dela. O strokovno politični vzgoji uslužbencev je bilo že govora na več mestih tega poročila. Kljub lepemu napredku bi se dalo doseči še več, če bi uslužbenci na odgovornejših mestih vlagali več truda za instruktažo ostalih uslužbencev, če bi sindikalna organizacija, ki je izvedla in pomagala izvesti več akcij, vlagala trajne napore v tej smeri, in če bi sl vsi uslužbenci sami bolj prizadevali, da se stalno izobražujejo. pečarska dela . . ključavničarska dela skupno . . . . . 100.000 din 100.000 din 8,500.000 din Za kritje tega izdatka je na razpolago še tri milijone dinarjev, vtem ko 5,500.000 din zmanjka in za ta izdatek ni kritja v proračunski vsoti za investicije okrevališča v letu 1955. Iz razloga, ker zapade že sedaj v izplačilo tretjina zneska, ki je predviden za usposobitev stavbe za zasilno obratovanje, predlaga komisija, naj bi vsekakor skušali dobiti sredstva za kritje teh izdatkov, s čimer bi omogočili, da začne počitniški dom obratovati 1. julija 1955. Cenitev vrednosti po etažnih površinah: Adaptirano in novogradnja: I. a) klet 192.51 m« A 15.000 din.............. b) klet 78.75 m« 6. 25.000 din............... II. Pritličje: a) vila Nirvana 231.02 m* & 15.000 din b) vila Iluščka 340.61 m1 A 15.000 din . c) novi prizidek 75.03 m2 & 25.000 din . 2,887.650 din 1,968,750 din 4,356.400 din III. Nadstropje: a) viia Nirvana 231.02 m1 & 15.000 din b) vila Iluška 340.61 m« a 15.000 din . c) novi prizidek 75.03 m1 A 15.000 din 3,465.300 din 5,109.150 din 1,875.750 din 10,450.200 din IV. Vmesno nadstropje: vila Nirvana 193.89 m* A 15.000 din . b) del vile Iluške 80.18 m* A 15.000 din 3,465.300 din 5,109.150 din 1,875.750 din 10,450.200 din Skupaj že izvršene adaptacije in novogradnje I, II, III. m IV. + 30% terenski dodatek .... 2,908.350 din 1,202.700 din 4,111.050 din 29,887.850 din 8,980.355 din 38,838.205 din ZDRAVSTVENI POČITNIŠKI DOM V KRALJEVIČI POROČILO NA SEJI SVETA ZA ZDRAVSTVO (Nadaljevanje in konec) Projektirana, a še neizvršena dela: I. Klet 175.71 m« A 25.000 din ............ II Pritličje: a) Arkade 109.44 m$ & 12.000 din ... b) Paviljon 17.00 m* A 30.000 din ... c) Pergola 80.50 m1 A 6.500 din .... III. Nadstropje: Terase nad arkadami 109.44 m* A 8.000 din IV. Terso (Etaža) 87.75 m« A 15.000 din . . — 4,324.750 din 1,313.280 din 510.000 din 523.250 din — 30% terenski dodatek 875.520 din 1.181.250 din 8,733.050 din 2.619.915 din 11,352.965 din Adaptacije to Projektirano m REKAPITULACIJA: novogradnje . . . . . še neizvršeno 38,838.205 din 11,352.965 din 50,191.170 din c) gradbena situacija za dovršitvena gradbena dela v juniju............................ 2,300.000 din Skupno gradbena deta ..«..«••♦• 8,000.000 din č) Obrtniška dela: električna instalacija.................... 900.000 din vodovodna instalacija ................... 4,000.000 din mizarska dela............................. 700.000 din taracereka dela....................•••••«• 600.000 din pleskarska to slikarska dela ..•••»• 400.000 din parketarska dela ,....•#•••• 1,000.000 din Skupno obrtniška dela.................... 7,600.000 din V gradbenih delih je predvideno tudi začasno zavarovanje izkopa med nivojem terase ln nivojem dvorišča. V tej vsoti pa ni zajeta nabava najbolj potrebnega nujnega inventarja zi poslovanje okrevališča. Za nabavo tega Inventarja je predvideti dva milijona. Skupno Je sedaj potrebnih 17 800.000 din od tega je v proračunskih investicijah na razpolago še tri milijone, tako da znaša celoten primanjkljaj za zasilno usposobitev okrevališča za obratovanje 14,600.000 din. Po dovršitvl del v notranjosti zgradbe Je vsa nadaljevalna dela na ureditvi terase, arkad, ureditvi ekonomskega dela zgradbe prenesti na leto 1956. to sicer po poprejšnji ureditvi tehnične dokumentacije s točnim proračunom. Dovrši-tev celotnega objekta bo v bodoče možno oddati le na podlagi zakonsko predpisane licitacije. Vsa nova dela je treba zaradi preprečitve gospodarske škode na objektu Izvršit' 1z naslednjih razlogov: a) dela na zgradbi ee nemoteno nadaljujejo ter Je gradbeno podjetje že predložilo situacijo za april, b) v primeru, da se dela na zgradbi takoj usta-vtjk), zapadejo v Izplačilo ob zaključku dela naslednje vsote: situacija za april In maj.................. v grobo položena vodovodna instalacija v grobo položena električna Instalacija taracerska dela v delu.................. . mizarska dela v dolu ...................... ellkarsko-pleskarska dela.................. 5.700.000 dio 1.200.000 din 400.000 din 500.000 din 500.000 din Ugotavljamo, da so se asana-cije Kraljeviče lotili nespretno. Atanacija je bila nujno potrebna, ker bi sicer Kralje žico Zdravstvena oblast na Reki zaprla zaradi bistvenih higienskih nedostatkov, t. j. zaradi pomanjkanja osnovnih sanitarnih naprav, stranišč, kopalnice ter bolniške sobe in Je bilo okrevališče brez urejenih umivalmc. Prav zato so se vsako leto ,x>-javile v okrevališču epidemije in so bile nalezljive bolezni pogosto zanesene iz okrevališča v Ljubljano, v škodo ljudskega zdravja m ugleda oblasti, ki ima tako urejeno okrevališče. Ugotavljamo, da je Kraljeviča res na področju, kjer je od časa do časa burja, vendar je mnenje vseh zdravstvenih strokovnjakov enotno, da so bili zdravstveni uspehi kolonije v Kraljevini, če ni prišlo do nalezljivih bolezni, nadvse veliki in so mnogi otroci, ki jim okrevanje na Gorenjskem ni pomagalo, ozdraveli, oziroma se bistveno okrepili. Po mnenju navzočih gradbenih strokovnjakov vsaka adaptacija znatno več stane kakor gradnja novega objekta, ker se med adaptacijo redno odkrivajo nove potrebe. V danem primeru pa ne gre samo za adaptacijo, ampak se je povečala kapaciteta okrevališča od 80 otrok bivajočih v epidemiološko nevarnih okoliščinah na 120, med*em ko se epidemiološko - higienske 'n funkcionalne prtHke približujejo Idealu okrevališča. Predvidene adaptacij« bodo stale do »stopnje uporabnosti« 28 900.090 din. dokončna notranja op-eima 5,989.000 din, kar je v ugodnem razmerju proti predvideni ceni za novogradnjo, ki bi zadostovala 12 otrokom in bi stala brez zemljišča predvidoma aprofcsimativno 180,090.000 din. S predvideno vsoti) je problem okrevališča rešen, dočim bi še potrebna zunanja dela t. j. ureditev cestišča, kleti za premog, valctora-nov itd., kar se more odložiti brez škode za obratovanje okrevališča na eno naslednjih let, stala 11.300.000 din Svet za zdravstvo je soglasno mnenja, da bi se z delnimi popravili in krparljaml objekt sicer ohranil v funkciji in to ob manjših trenutnto atrcAkih, vendar ob manjši kapaciteti in stalni nevarnosti za otroke v zdravstvenem ln ostalem oziru. Kakor v večini primerov gradenj do letošnjega leta, tako so Razpis DELOVNIH MEST Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana razpisuje: 1. mesto ekonomista — statistika s fakultetno Izobrazbo; 2. mesto statistika s srednjo strokovno Izobrazbo za zbiranje In obdelavo podatkov ter Izdelavo analiz za potrebe komisije za plače v gospodarstvu. Plača po temeljni uredbi ln dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnjo z življenjepisom se vlagajo pri tajništvu MLO v Kresiji soba at. 92/III. do 20. julija 1955. se žal tudi v tem primeru delali načrti za adaptacijo šdie sproti, ka,r je bistveno prispevalo k neekonomičnosti gradbenih del. Zato je MLO upravičeno reagiral, ker o stvarnem stanju ni bil poučen, čeprav se je tačas potrošilo že 32,000.00# din. Temeljita rekonstrukcij* zgradbe pa sedaj zagotavlja dokončno tn vzorno urejen objekt, ki ne bo služil le počitniškim kolonijam ljubljanskih otrok ® letnem času, ampak tudi kot okrevališče stotinam bolnih 16 oslabelih otrok pkoet vse leto. RAZGLAS Komisija za prodajo hiš Splošnega ljudskega premoženja prt MLO glavnega meeta Ljubljane razpisuje v smislu Odloka o prodaji stanovanjskih hiš to »klad* Splošnega ljudskega premoženj* (Ur. list LKS št. Sl/54). A. Javno dražbo naslednjih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja: L enostanovanjska hiša GunclJ* št. 42, z Izklicno ceno 48.000 din* 2. enostanovanjska hiša Smartn* pod Šmarno goro št. 59, z izklicno cetio 584.000 din, 3. dvostanovanjska hiša »Šentvid Št. 67, z izklicno ceno 667.200 dih# 4. enostanovanjska hiša ViimaC" je St. 107, z Izklicno ceno 624.09* din, $. eno-stanovanjska hiša TaceS it* 23, z izketteno ceno 426.400 din. B. Ponovno javno dražbo za naslednje hiše: 1. dvostanovanjska hiša Šentvid št. ena, z izklicno ceno 337.60« dt»> 2. enostanovanjska hiša Šentvid St. GDI), z Izklicno ceno 632.000 dim 3. dvostanovanjska hiša Vižmat-Je št. 83, do polovice, z Izklicno ceno 508.81)0 din. Javna dražba navedenih hiš p®1* •t in H bo v »ejni dvorani Občih" -Jtega ljudskega odbora Šentvid v petek, dne 15. 7. 1955, ob 8. url dopoldne. Vsak ponudnik mora najkannej® eno uro pred pričetkom Javn* dražbe položiti v gotovini, v »** veznicah notranjega posojila n»e' sta Ljubljane ali v obveznica* državnega ljudskega posojila k»v' cijo v višini 15% Izklicne ceh* to sicer na Upravi za dohod*® Občinskega ljudskega odbor* Šentvid, ki mu Izda potrdilo ® položeni kavciji, brez katerega ** pMitialk ne prepusti k dražbi- Udeleženci Iz NOB v letih t®4** 1*42 In 1*43 ter druge osebe naštet* v *. a. členu Uredbe o dopolnit®* uredbe o prodaji stanovanj«*1*1 hiš Splošnega ljudskega prem®' ženja, kakor tudi vs< ostali to*®' reeenti dobe vsa področnejša P®' jasnila glede pogojev In plač*1* i: urini ne ter vse ottale clje glede v razglasu navede"** »itš pri Tajništvu MI.O I.JuMl*' na, pravni odsek, soha št. U**' Komisija za prodajo hiš Splošnega ljudskega prr'"®' ženja glavnega mesta I .Julijane. OBJAVA MI.O In OLO Ljubljana ustanovila komisijo za upokoji. .aJ ne vojaške osebe (lir. list I'*1 ^ štev. 19, z dne 4. maja 1955>-tem obvtž*zmo vzc v ( ,le kombija začela poslovat* 1. julijem 1955. Prostori komi'1*; so v Kresiji (klubski pro«tnr ’ Uradne ure so vsak dan od do 12. ure dopoldne. MI.O IN 01,0 I.JUBL.IA*< Komlsltu za upokojene vojačke osebe.