&t. 95. V Gorici, v soboto dne 28. novembra 1903 Tečaj XXXIII. lakaj« trikrat ma tedem r Jeitlh lidaajlh, in sioer: vsak torek, ietrtt* in soboto, ijatranje la-danje opoldne, te«eraa ta*»aj« »ob 3. on po- poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami tor s .Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre jemana ali r Gorici na dom pošiljana: ' 7^ iet0 .....13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol tata .'...••••«, «0 . . . 3-30 Šetrtleta ...... : S . 4Q . . . Iw0 Posamidne Številke stanejo 10 vin.:, ., *¦•*.,»-.^. Od 23. julija 1902. do preklica izbaja ob sredah in sobotab ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic Itr. 11 t Gorici Y€Gor»Wi Tiskarni« A. GabršSek vsa) • Jan od 8. are zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa oi 9. do 19. xtm. Na naročila bres dopoalaae naročnin »e ne oairaro Oataal !¦ p»»Wnl*a> se računijo po p'etit?vfatB*» 28 tiskano 1-krat 8 kr., 2-km 7 kr„ 3-krat 6 kr. vaala vrsta. Večkrat po pogodbi. —- Večje Crfce po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata. -» Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it 7 t Gorici vlnadstr. Z urednikom je mogoče govoriti rsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino In oglate je plačati Ioco Gorica. Dopisi d..: se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, leklai »padajo v delokrog upravništvn. eije in druge xe8i, katere ne edniStva, naj se pošiljajo 1« »Vse za omiko, svobodo in napredek !c Dr. K. Lavrit. „PRIHOBEC" lakaja neodvisno od Ob imenovani uri sem pripravljen; toda zdi se miy da imate v hlevu gard samo jednega konja.' »Morda je do tega trenotka tam še samo jeden, toda do danes zvečer bodo štirje.« »Videti je torej, da napraviva pot za poskušnjo?« »To je ravno,« pravi oVArtagnan. Nato še enkrat svareče namigne Planchetu in odide. — Gospod Bonaeieux je bil pred svojimi vrati. D'Ar-tagnari hoče iti mimo, ne da bi ogovoril spoštovanja vrednega trgovca; toda ta ga pozdravi tako prijazno in uljudno, da je bil njegov najemnik prisiljen, ne samo vrniti mu pozdrav, ampak tudi z njim pričeti pogovor. Kako bi človek tudi ne bil nekoliko prijazen proti možu, katerega žena mu je dovolila za isti večer sestanek v Saint-Cloudu pred praviljonom gospoda oVEstraes! P" Mtagnan se mu torej približa z najprijaznejšim obličjem, kar mu je bilo mogoče. Pogovor se obrne seveda na zapor ubogega moža. Gospod Bonacieux, ki ni vedel, da je poslušal d'Ar-tagnan njegov pogovor z neznancem iz Meunga, pri-i poveduje svojemu mlademu najemniku preganjan je te; pošasti, gospoda de Laffemas in ga tekom celega svojega govora naziva kardinalovim rabljem, pa končno prične obširno govoriti o Bastiji, zapahih, vratih, oknih, omrežjih in natezalnicah. 0'Artagnan ga posluša z vzgledno in prijazno pazljivostjo. »No, ali zdaj veste,* pravi končno, ko sklene oni, »kdo je odpeljal gospo Bonacieux? Jaz namreč nisem pozabil, da mi je ta neprijetni dogodek naklonil čast, seznaniti se z vami.« »Ah,« pravi gospod Bonacieux, »dobro so se čuvali, da mi niso povedali tega, in moja žena me je rotila pri vseh svetnikih, da tega ne ve. Toda,« nadaljuje gospod Bonacieux z izrazom popolne dobrodušnosti, >kaj se je zgodilo zadnje dni z vami? Niti vas niti vaših prijateljev nisem videl, in prahu, ki ga je včeraj brisal Planchet z vaših čevljev, gotovo niste pobrali na pariških ulicah.« »Prav imate, moj ljubi gospod Bonacieux; napravil sem s svojimi prijatelji majhno potovanje.« »Daleč od tod?« »O, moj Bog, ne, samo kakih štirideset ur; spremili smo gospoda Athosa v kopališče Forges, kjer so ostali moji prijatelji.« »In vi ste se vrnili, ali ni res?« odvrne gospod Bonacieux z najhudobnejšim obrazom. »Lep mladenič, kakor sto vi, no dobi od svoje ljubice dolgega do- pusta, in nestrpno vas je pričakovala v Parisu, ali ni res?« »Pri moji duši,« pravi mladi mož smehljaje, »to vam priznavam, moj ljubi gospod Bonacieux, in sicer tim raj še, ker vidim, da vam ni mogoče ničesar prikriti. Da, pričakovala me je, in sicer jako nestrpno, to vam zagotavljam.« Lahek oblak splava čez Bonacieuxovo čelo, toda tako lahek, da ga d'Artagnan niti ne opazi. »In za svojo hitrost dobimo plačilo?« nadaljuje trgovec z nekoliko vznemirjenim glasom, toda d' Ar-tagnan ne opazi tega vznemirjenja, kakor trenotek ! preje ni opazil oblačka, ki je zatemnel njegovo obličje. »Ah, kako se delate svetega!« pravi d'Artagnan smehljaje. »Ne, to pravim samo zato,« odvrne Bonacieux, >da vem, če pridemo pozno domov.« »Zakaj to vprašanje, moj ljubi gospod?« vpraša d'Artagnan. »Ali me nameravate pričakovati ? »Ne, ampak izza svojega zapora in odkar sem bil zadnjič okraden, se prestrašim v^akikrat, kadar slišim odpreti vrata, in to zlasti ponoči. Res, kaj hočete! Jaz pač nisem vojak.« »Torej se ne prestrašite, če se jaz vrnem ob jedni, dveh ali treh zjutraj; ne prestrašite se, če se ne vrnem colo noč.« To pot prebledi Bonacieux tako silno, da d' Ar-tagnan mora opazit" in da torej vpraša, kaj to pomeni. »Nič,* odvrne Bonacieux, »nič. Samo izza mojih nezgod me mnogokrat obide nekaka slabost in strese m o ž, je pač skrajna predanost. Ali hujskač A* K. res meni, da bi se naša deseto* rica pustila komandirati in terorizirati od kogarkoli? Saj so rabžje in ne babe, kakor se nadeja hujskač v »Gtorici". — In ker so možje, ker vidijo krivico, katero dela A. K., tedaj bodi hujskač le zagotovljen, da vse njegovo koketovanje z mojimi tovariši vzbuja le čut studa in odpora. Toda jedno vprašanje le; Ako je hotel A. K. le mene raesariti v plačilo za .K. z." in za snarddne piruhe*, zakaj je grozil s polomom podjetjem in denarnim zavodom? Ako bi imeli A. K. in njegovi pajdafii le količkaj moči/ bi tak polom tudi provzročili. Ali bi bil tedaj prizadet le jaz sam ? Kje je bil A. K. poprej s svojo ljubeznijo do mojih tovarišev ? — Hinavec! Poglavje o .žepu" bo sledilo na dragem mestu. S tem Člankom more biti jasno vsakomur, kako tetko je goriškim Slovencem... delovati za narodni napredek. Ako v jednem samem letu pridobimo naši narodni posesti troje velikih podjetij in jih objavimo za Ve-likonoc kot .narodne piruhe", — tedaj udri po njem, ki je dal inicijatito za tolike pridobitve, ki je najveC delal in Se dela, da bi se ohranilo, kar je pridobljeno, ter stavljali temelji novim pridobitvam. — Komu bi ne upadel pogum v očigled toliki z lobi ? Jaz ga imam dovolj za-se in Se za koga, ki se skriva kakor plaSen zajec. A. Gabrscek. Shod pri Rebku. Vipavnio, «5. nov. 1903. Pri Rebku se je vršil dne 22. t. m. javni ljudski shod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva in na katerem so poročali gg. poslanca Jakončič in dr. Turna ter potov, učitelj Ant. Strekelj. Razgovor je bil o go-t^rlarskem in pravnem položaju v deželi, zLiti o hipotecni banki, o brezobrestnih posojilih, podporah, klavzuli, orožnih vajah, društvih, zadružništvu itd. Napovedan shod se je začel lepo vršiti, in g. JakonCiC je že dovršil svojo nalogo o gospodarstvu. Vse je lepo teklo. Nikdo ni imel namena dregati v nase boleče politične odnoSaje in strankar- j stvo v deželi. Kar naenkrat — kakor bi z neba padel — vdere v napolnjeno dvorano znani Kosec, župnik iz Kamenj, ter brez pozdrava in ne vpraSavSi za besedo začne: 9Zakaj ste klicali shod? Kedo je dovolil? To je nedovoljeno! itd. Turna je glasoval za zboljšanje učit. plač, je bil proti temu, da bi dežela pobirala užitnino itd.! Gospod JakonCiC tudi ni ->a trdnih nogah! itd. itd." Ves divji kakor pravi besni pav je sikal v veliko ogorčenje in tudi v zabavo zbranega občinstva.... Za svojo breznrimerno nesramnost je dobil zaslužen odgovor. Sklicatelj shoda gosp. Možina ga je bolj mirno zavrnil, da župnik Kosec svoj nos kam drugam lahko vtika in ne v zadeve, ki ga ne brigajo. Predsednik Shoda g. MedveSCek, kateremu je prav prirojeno, da zna koga dobro okrtati, pa mu je kar sapo zaprl. Osobito o pobiranju vžit-nine je slišal, kakor Se menda nikoli.... Junak dneva pa je bil g. dr. Turna, kateri je izzvan pojasnil vse klerikalno sle-parstvo voditeljev klerikalnih poslancev. Marsikaj smo slišali, kar se je za kulisami godilo. Tako se mora povedati in govoriti I Koscu menda ie sedaj po uSesih zveni; a zvenilo bi tudi dr. Gregorčiču in Berbucu, ako bi si dovolila pred občinstvom ta očitanja povedati. Toda ona dva nista hotela k shodu. Celo druge svoje pristaše sta tega branila, ker se luči in resnice bojita! Na shodu je bilo mnogo tudi klerikalnih mož, toda verujte, da sedaj nekoliko drugače mislijo nego prej. Sleparstvo in laž ima pri zavedajočem se ljudstvu kratke noge.... NaSe ljudstvo je vendar dospelo do tega, da nima svojih poslancev le zato, da jih voli, da je pred njimi vse skniteno, da vsako oslarijo in neumnost za zlato vzame, da jih z velikim pompom na shode vabi ter jim kakor malikom prireja ovacije, in le samo in povsod kadi; temveč zahteva od njih računov! Zato pa le nikar ne mislite vi, pobožna banda okoli .Gorice", da živimo na Vipavskem le za vase kaprice. Ljudstvo po Vipavskem ne gleda v prvi vrsti na to, ali ste taki ali taki, četudi je samo naprednega mišljenja, pač pa gleda strogo na to, da ga v gospodarskem in pravnem oziru vredno zastopate. Glede vere vas pusti popolnem v miru, in sami boste za to odgovarjali. Za verskega moža, kakor je Kosec, ne da ljudstvo nič. Nikdo mu ni razun .Pikola" niti z besedo pritrdil, četudi je toliko klobasarij prodajal. Dr. Turno je moral prositi, da ga niso iz dvorane vrgli. Da je kot bivši žganjar in ča-venski obiskovalec krasne gozdarke moral tudi kaj slišati, se razume. In vendar vera pri tem nič ne trpi; ljudstvo jo hrani zase in je Koscu ne proda.,.. Tako, vidite gg. poslanci, pustite vero in ne mažite je, pač pa delajte za gospodarski proevit propadajočega kmeta. Izbijte si pa tudi iz glave, da bi mogli moža, kakorSen je dr. Turna, pripraviti ob vpliv in veljavo. Bo pretrda. V to možnost more n. pr. le en Kosec verovati. Ljudstvo pa ve, od kakih mož ima pričakovat: kaj koristi, in bo vedelo čimdalje bolj braniti svoje prijatelje! Iz klerikalnega sveta. Klerikalna organizacija je ustanovljala po Slovenskem, zlasti po Kranjskem in Štajerskem, konsume, ki so prihajali v življenje tudi pod imeni: zadruge, ali da je bilo za kmeta Se bolj vabljivo, kmetijska društva. Ta društva so bila zasnovana, skoro brez iz- jeme, le v politično svrho, in ne iz dejanskih potreb. Nunci hočejo držati potom takih druSiev kmetsko ljudstvo na svojih povodcih, za resnični blagor kmeta jim je pa toliko mar, kakor za lanski sneg. Po teh društvih gospodarijo SuSmarski kaplani, po teh društvih se učijo člani »treznosti* v klerikalnem smislu, in marsikatero dekle je prišlo radi takega konsuma ob svojo nedolžnost. Ta klerikalna .gospodarska društva" so trd za-jedec na telesa našega naroda, ki povzroča obilo gorja in bolečin. Kmetje čutijo že tu-intam, kako so jih nabrisali posvečeni gospodje s takimi društvi, zlasti Se, ker takrat, kadar začne pokati, se gospodje previdno umaknejo. Prej imajo vedno dovolj časa na razpolaganje, da .delujejo* v konsumti, vodijo račune, seje ter se tako previdno dregnejo ob kako polnokrvno dekle, kadar pa začne pretiti polom, pa se potuhnejo lepo v kot, strašno veliko imajo duhovnega opravila, in v ospredje potisnejo svoje .predsednike* in .blagajnike", ki dotle niso nikdar predsedovali in niso videli blagajnice nikdar od znotraj, marveč le od zunaj so jo smeli spoštljivo pogledati, kakor gledajo na altar, kadar stoji pred njim gospod nune. Ta društva gredo nizdol, pokajo, da je kaj. V zadnjem času kaj pogostoraa poka v zeleni Štajerski. NaSira čitateljem je Se v spominu krah v Marnbergu; sedaj mu je sledil polom konsuma v Laskemtrgu, te dni pa je počila kmetijska zadruga pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Škoda, katero so že naredili ti-le katoliški konsumi naSemu kmetu, je velikanska, po drugi strani pa so klerikalni poŠte« njakovici s svojim .prekupčevanjem* ogromno Škodili solidni trgovini. Uničili so že marsikaterega trgovca ter tako Škodovali slovenski trgovini, zlasti tam, kjer se bijejo narodnostni boj?. Klerikalni listi o teh rečeh jako neradi govorijo, in če govorijo, pa lažejo, da je grdo. To .delovanje" katoliške stranke pač kaže, kako malo resničnega smisla ima za dobrobit in za napredek ljudstva, kaže pa tudi, kako pride vse prav politikujoCi duhovščini. Ta hoče imeti ves vpliv na ljudstvo, celo gospodarstvo nad njim, in 1 e v tako svrho sega po vseh mogočih sredstvih. Eiino ta namen: gospodovati neomejeno nad ljudstvom, je uvedel klerikalno stranko do .gospodarske* organizacije, do ustanovljanja zadrug, gospodarskih društev, itd., » katerimi naj se utrjuje klerikalna .vlada" nad slovenskim kmetom. Ali nezdrava, ta sleparska organizacija poka, puSčaje za seboj naj-žalostnejSe posledice. Že tako mora kmet znesti v farovž vse najboljše, plačevati nepotrebne reči, Se .gospodarsko* so ga ho* teli zvezati nase. Ali to jim spod letava na celi Črti. In ta Svindi mora končno uvideti tudi naS kmet. To se gotovo zgodi. V Schottwienu na Nižje-Avstrijskem je" pokopal te dni katoliški župnik udovo gospo Schuselka-Brftning, ki je umrla kot prote-stantinja. Pokojnica pa je bila bogata gospa, in katoliškega župnika so seveda plačali mastno, da jo je pokopal s ceremonijami katoliške cerkve. Kakega ubogega rev,_ jedva spremijo k pogrebu, z godrnjanjem, in v naglici zbrbljajo molitve, ali pa Se to ne. Za denar, za svitle kronice pa gre katoliški duhovnik pokopat tudi protestantinjo. Denar sveta vladar, in v tem svetu je za-popadena tudi katoliška cerkev s svojimi svečeniki, kakorSen je oni v Schottwienu. Klerikalci niso prijatelji ljudske Šole s posvetnim učiteljstvom. Njihovo stremljenje gre le za tem, da bi imeli ljudsko Šolo v rokah duhovniki in nune. Iz takega namena so tudi protivni pošteni učiteljski plači. Na Kranjskem primanjkuje učiteljev, česar je najbolj vesel dr. Žlindra, poglavar katoliške stranke. Zato pa se dela norca iž njih, praktično pa se že kažejo sadovi klerikalnega stremljenja, spravljati ljudsko Šolo pod pe-roti farovSkih gospodov in nun. Ker primanjkuje učiteljev vsled slabega plačila, se je dovolilo n. pr, .revnim" Šolskim sestram v Šmihelu pri Novemmestu imeti javno Šolo s poludnevnim poukom, dokler se ne uredi tamkajšnje Šolsko področje. Te .ravne" teatre pa imajo tam že 5 razredno zasebno ljudsko Šolo. LepSe bi ne moglo biti niti na Francoskem ! V Vačah pri Litiji poučuje v kapla-niji kaplan otroke, dokler se ne zgradi novo Šolsko poslopje. Tako, vidite, kakor kažeta ta dva slučaja, hočejo imeti klerikalci urejeno ljudsko Šolo. Za pouk, kakorSnega je v današnjih časih vsakdo tako neobhodno potreben, jim ni mar, le tako kar je baS prav .pobožnim" nunam in kaplanom, naj bi se učili, pri tem v glavnem seveda ceniti farovž in moč katoliške cerkve! Nadvlada nad ljudstvom nad vse, potem pride Šele malce pouka, prikrojenega tako, da ne more .Škoditi* posvečeni gospodi. Na Francoskem odpravljajo kongregacijske Šole, med Slovence jih pa ustanovljajo. Kdaj prideš — avstrijski Combes ? Zadnjič smo povedali, kako je . ;aipil /iborski Škof na ljubo Neme ..i od pogajanj s Slovenci glede zemljišča pri Celju, kjer je bilo staro pokopališče. Udal se je pritisku Nemcev, ki kupijo sedaj ono zemljišče, in govori se po Celju, da postavijo tje — protestantsko cerkev! Tako je postal slovenski Škof pospeSevatelj protestantskih teženj celjskih neraškutarjev. Ta je lepa ! Dopisi. Ii Benč. — Koncert društva .Svoboda" v Renčah je vspel prav dobro. Udeležba je bila precejšnja; prišli so bližnji in daljni domačini, tudi nekaj Goričanov, da prežive prijeten večer, in niso se varali. Čudno se je zdelo marsikomu le to, da ne zanimiv vspored niti krasen jesenski dan nista mogla zvabiti iz doma rodoljubov iz sosednjih vasij. Čudno 1 Ej, Prvačina, Dom-berg, Miren itd.: svoji k svojim?! Pri vsem (Dalje v prilogi.) me nekaka groznica. Vi se ne smete ozirati na to, vi, j katerega misli so polne sreče.« »Prav imate; čutim se popolnoma srečnega.« »Še ne, počakajte vendar, saj ste rekli, da Šele zvečer.« »In ta večer pride. Hvala Bogu! In morda ga pričakujete vi ravno tako nestrpno kakor jaz. Morda obišče danes gospa Bonacieux svoje zakonsko domovanje.« >Gospa Bonacieux ta večer ni prosta,« odvrne mož resno; »ostati mora v Louvreu pri svojem delu.« »Tim slabše za vas, moj ljubi gospod, tim slabše; ¦ če sem srečen jaz, bi imel rad, da je srečen ves svet, toda zdi se mi, da to ni mogoče.« »In z glasnim smehom nad šalo, katero je mogel, kakor si je mislil, razumet) samo on, se oddalji mladi mož. »Dobro se zabavajte!« odvrne Bonacieux z glasom, ki je bil kakor bi prihajal iz groba. Toda d'Artagnan je bil že predaleč, da bi slišal, in če bi bil tudi slišal, bi pri sedanjem razpoloženju svojega duha gotovo ne bil razumel. Napotil se je proti palači gospoda de Treville; njegov zadnji obisk je bil, kakor se spominjamo, zelo kratek in površen. Našel je gospoda de Trčville jako veselega. Kralj in kraljica sta bila na plesu ž njim zelo prijazna. Kardinal je bil seveda neljubezniv. Ob jedni zjutraj je odšel, češ, da mu je slabo. Toda Njuni Veličanstvi ste se vrnili v Louvro šele zjutraj ob šestih. »Zdaj,« rečo gospod de TreVille s ponižanim glasom ter se ^ašujoče ozre v vse kote, da bi videl, če sta pač same, »zdaj govoriva o vas, moj mladi prijatelj, kajti jasno,;% da je vaš srečni povratek mnogo pripomogel k veselju kralja, k triumfu kraljice in k ponižanju Njegove Eminence. A zdaj se čuvajte.« »Česa se aii je bati,« odvrne d'Artagnan, »dokler imam srečo, veseliti se naklonjenosti Njenega Veličanstva ?« »Vsega, verjemite mi. Kardinal ni človek, ki bi pozabil, da ga je kdo prevaral, predno ni obračunil ž njim, in zdi se mi, da je ta človek neki Gaskonec, katerega poznam.« »Ali mislite, da ve kardinal ravno tako dobro kakor vi, da sem bil jaz v Londonu ?« »Vraga, vi ste bili v Londonu! Ali ste ta lepi demant, ki se blišči na vašem prstu, prinesli iz Londona? čuvajte se, moj ljubi d'Artagnan, sovražnikov dar nima v sebi nič dobrega; o tem govori neki latinski verz... Čakajte...« »Da, brezdvomno,« odvrne d'Artagnan, ki si ni mogel vbiti i. glavo niti najbolj priprostth začetnih pojmov in je s svojim neznanjem spravil svojega učitelja v popolen obup; »da, brezdvomno, jeden mora govoriti o tem.« »Jeden gotovo govori o tem,« pravi gospod de TrSville, ki je imel vsaj neko senco znanja, »in gospod de Benserade ga mi je navedel pred kratkim... čakajte vendar... Ah, spominjam se ga: ... Timeo Danaos et dona ferentes. To se pravi: >Ne zaupaj sovražniku, ki ti poklanja darila.« >Tega demanta nisem dobil od sovražnika, gospod,« odvrne d'Artagnan, »dobil sem ga od kraljic©.« »Od kraljice! O, o!« pravi gospod de Trdville. »To je res kraljevska dragocenost, ki je vredna tisoč pištol kakor jeden vinar. Po kom vam je poslala kraljica ta dar.« »Izročila mi ga je sama.« »Kje pa?« »V kabinetu, ki je poleg sobe, kjer je menjala obleko.« »Kako?« »Dočim mi je daia poljubiti svojo roko.« »Vi ste poljubili kraljici roko U vsklikne gospod de Trčville in se ozre v d'Artagnana. »Njeno Veličanstvo mi je izkazalo čast, nakloniti mi to milost.« »In to v prisotnosti prič? Neprevidna, trikrat neprevidna !« »Ne, gospod, bodite mirni, nihče ni videl,« odvrne d'Artagnan, nato pove gospodu de Trčviile vse, kako se je zgodilo. »O ženske, ženske!« vsklikne stari vojak; »poznam jih po njihovi romantični domišljiji; vse skrivnostno jih mika; videli ste torej samo roko, to je vse; pa srečate kraljico in je ne spoznate; ona sreča vas, pa ne bode vedela, kdo ste.« »Ne, toda s pomočjo tega demanta...« pravi mladi mož. »Cujte.t pravi gospod de Treville, »ali hočete, da vam dam neki svet, dober svet, svet prijatelja?« »S tem mi izkažete čast, gospod,« odvrne d'Ar-tagnan. aPrav! Pojdite k prvemu zlatarju, ki ga najdete, in mu prodajte ta demant za ceno, kakoršno vam plača; če je še večji žid, vam da zanj gotovo najmanj osemsto pištol. Pištole nimajo nič imena, mladi mož, in ta prstan ima strašno ime, katero izda dotič-nika, ki §a nosi. »Prodati prstan! Prstan, katerega sem dobil od svoje vladarice! Nikdar!« pravi d'Artagnan. »Obrnite ga torej narobe, ubogi nespametnik, Mof a MSoee" it. 95. z dne ?,8. novembra tem pa je bila okusno odičena Žnidarčičeva dvorana polna udeležnikov. Točke programa so obsegale tambu-ranje, dva mešana zbora, samospev in igro. Vrli tamburaši so izvajali svoje točke pod elegantnim vodstvom g. E. Sirce prav lepo in precizno, tako, da se je slušateljevo uho prepričalo, kako marljivo napreduje ta mladi zbor. S priznalnim ploskanjem se ni sledilo. Mešan zbor je zapel dve pesmT z "lepim" učinkom. Vsa Čast pevovodji gosp. Vižintinu, ki je zbor v primeroma kratkem času tako vrlo izuril. Le tako napej! Ljubeznivi gost gospica Hrovatinova je zapela s spremljanjem orkestra VolariCevetfii-serje* naravnost oCarujoče, sedaj milo, zatem odločno — krasno. Sledil je frenetieraj^avSi. med katerim je v imenu »Svobode* dru&tveni predsednik poklonil posp. pevki krasen šopek. Ploskanje vedno silneje, dokler ni gospica dodala Schubertovo .Podoknico"; Čutno, v srce segajoče so zvenele sentimentalne besede. Občinstvo je bilo očarano. Slava go» spieiHt Precej težka in obširna igra »Dr. Hribar* je docela dosegla svoj smoter. Vsi igralci so bili povsem na svojem mestu, so umeli svoje vloge in igrali naravno. Siuialei so pozorno sledili vsaki besedi, veselosti in smeha pri komičnih prizorih (ki so posebno dobro vspeli) ni hotelo biti konca. Po končanem vsporedu se je razvil ti«-vahen ples ob zvokih vojaškega orkestra, ki je v lepem redu trajal do ranega jutra. Posebno pri tem plesu in potem i?, splošnega*, zunanjega vedenja spoznavamo bolj in bolj, kako blagodejen vpliv imajo take narodne veselice na narodno izobrazbo in omiko. Prešli so iz RenC pretep, rjovenje, prepevanje laskih pesnij, in smelo trdimo, da so ravno veselice dosegle ta vspeh. Zato vsa čast naprednim domačinom, da so poselili v tolikem Številu veselico! Iz it. AudreŽa. — Po naii občini so nabirali prispevke za nekako sliko natega patrona sv. Andreja za oltarjem v cerkvi. Pravijo, da bo stala slika okoli 2400 K, nabralo pa se je 58 K, kakor je povedal g. Župnik. Nabirali so okoli ubogih kmetov, katere je že tako zmuCila letošnja slaba letina. Cerkev ima vendar dosti denarja, čemu bžijo tisočaki nerabljeni, iz kmeta pa se iztiska zadnji vinar. Ne verjamemo, da bi bilo vSeC našemu palronu tako odiranje ubeg ga kmeta! Če pa se že hoče postaviti kani sv. Andreja, naj se ga postavi v izdolbino pred cerkvijo 1 Glas naših zvonov je postal neprijeten, kar je našemu svetniku gotovo neljubo za godovni dan. Da se ne bo hudoval naš patron na nas« prosimo, ali bi ne vedeli za kakšnega zdravnika, ki bi ozdravil zvonove prehlada, kateri je provzroCilo nestanovitno vreme preteklih dnij, ter jih zopet tako intoniral, kakor nekdaj. Pošljite ga nam! Dostavek uredništva: Mi ga Vam ne moremo poslati, pac pa vemo naslov imenitnega intonatorja. pobite ga dop. in pop. na vadnici ali v bližnji Citafnici, opo-ludne in zvečer pa v ulici furlanskega pesnika Zorattija. Tam ga iščite. Če dobite na vratih morda napis Antonio Klobasa, kar potrkajte; bo že pravil DoraaSB in razne novice. I^lignJen^vReŽkJ slahT — Naš mecen gospod Josip Gor up je povzdignjen od cesarja v vitežki stan s predikatom aSla vinjski'. Vseobče Čestitke! ^ Osebne vesti. — Za. poštne asistente so imenovani podčastniki mornarice Lev B6hm, Josip Rudolf in Viljem Zupelj. — Poštni oficijal Vek. MatejCič je premeščen iz Pazina v Trst. — Menjala sta službi poštna oficijala Fr. Doln v Trstu in Teodor Keil v Trdču. Koncert g.čne Mire Dev. — Opozarjamo ponovno na koncert g.Cne Mire Dev, kateri priredi jutri 99. t, m. v veliki dvorani hotela »Central* zajedno z virluozom in skladateljen gosp. Prockazko. PriCetek ob 8. uri zvečer. G.Cna Mira Dev je izborna slovenska pevka kakor je tudi g. Prochdzka virtuoz in skladatelj na glasu. Prijateljem lepega petja in glasbe se nudi torej jutri brez dvoma krasen užitek. Zato upamo, da bo tudi udeležba od vseh stianij mnogobrojna. Pa je tudi naša dolžnost poseliti tak koncert, katerega vspeh utegne imeti posledico, da bo:no večkrat Culi v Gorici kakega slovenskega umetnika. Torej jutri na koncert. Vstopnice prodaja g. Jeretift v Semenski ulici; prodajale se bodo tudi zveCer pri blagajni. Trg sv. Andreja. — V ponedeljek prične trg sv. Andreja, — Ako bo vreme ugodno, bo brezdvorr.no dobro oLiskan. Deželani, ki prihajate ta dan v Gorico, spominjajte se nalih trgovcev in obrtnikovi Svoji k svojim! Zaplemba. — ,SoCo* od srede nam je zaplenilo drž. pravdništvo radi Članka, v katerem je bilo povedano, kako je pridigal o našem cesarju neki francoski duhovnik. Čudili smo se tej zaplembi tim bolj, ker so ono vest prinesli tudi dunajski listi ne-zaplenjeni in jo je priobčil tudi .Slov. Narod" nezaplenjen. »Slov. Narod* se Cita tudi v naši deželi prav mnogo, in krožil je ckoli nezaplenjen. »Sočo* pa je naše drž. pravdništvo zaplenilo, dasi vendar tam pač ni nikakih znakov ne pregreška ne zločinov proti cesarjevi osebi in Članom dvora, marveč je vsa reč jako p o d u č n a, kako daleč sega popovska nesramnost. — Naše drž. pravdništvo je že dobilo pohvalo za zaplembo, in sicer pri —- »Slovencu*. Ali ni to nič značilno?! Miklavžev večer, katerega priredi »Goriški Sokol* v soboto dne 5. decembra pri »Jelenu1, obeta biti jako zanimiv in za- baven. Miklavž nastopi ta večer v velikem sijajnem spremstvu dražestnih angeljev in | drugih stanovalcev nebes, da obdari vsakega po njegovih zaslugah. Gorje pa nepokorne-žem in neubogljivcem, kajti z Miklavžem pride sam Lucifer s svojim štabom večjih in manjših parkelnov. — Po Miklavževem odhodu se bode skrbelo s petjem za zabavo. .Goriška Čitalnica*. — »Gorica« je polna oduševljenja radi zadnjega -.zabavnega-večera", dokaz, kako nezreli, kako otročji so naši klerikalci. — Od vseh vetrov so zbob-nali vkup nekaj pevcev, vse, kar je mogoče vkup sterorizovati, so zbrali pod Mercinovo komando. Najeli so iz okolice ljudi, katerim so morali plačevati za vsako vajo. — In z vsemi svojimi silami so podali le ta dokaz, da stoje na višini kakega neznatnega vaškega bralnega društva. Edino z mešanim zborom »Po zimi ':z šole" niso osramotili goriških Slovencev, drugače pa bi se bili morali poskriti k podganam v Mar-zinijevi stali, ne pa kazati se celč pred gosti iz neslovenskih krogov, katere so zvabili v Čitalnico. Pevovodja Mercina je lomastil po podiju z nogo ter štel tako takt, kakor kak mežnar, katerega so za skrajno silo postavili k orgijam. — Mešani zbori bi še ne delali sramote kakemu bralnemu društvu v kaki pozabljeni hribovski vasi, todi moški zbor je bil pod vsako kritiko, je naravnost v najvišji meri osramotil staro »Goriško Čitalnico". Kaj takega danes — je narodni škandal. In k takemu »koncertu'' so osebno vabili tudi neslovence, celo častniški kor goriški. Osebno so vabili v Čitalnico vsakogar, od katerega so upali, da pride. Ker pa Se niso upali, da jih bo dovolj za čital-niško dvorano, so postavili v dvorano mize, pokrite z zamazanimi in zafiikanimi prti vseh 99 barv. — Vsled tolikega vabljenja je bilo veliko naprednjakov toliko radovednih, da — so šli. Stalo jih ni nič, ker ni bilo vstopnine, in šli so, da se zabavajo na račun Mercinovo pogorelščine; videli so, s kakolno revščino hoče Mercina uničiti »Pevsko in glasbeno društvo", videli, kako Mercina sramoti slovenski živelj v Gorici pred očmi neslovenskih sosedov. S tako mizerijo se ostane doma, ne pa vabiti celo častniški kor, ki je moral dobili žalostno sliko o kulturni višini goriških Slovencev. Ali najlepša je ta, da »Gorici* skoro reklamuje za-se celo radovedne goste iz naprednih krogov. Ona ne prizna resničnega dejstva, marveč meni, da sme zaračuniti celo na korist svoje bankorotne politike toliko in toliko pridobljenih dušic. — »Soča* je svo-jeCasno pripoznala, da so došli na koncert »P. in g. d." tudi nekateri klerikalni pristaši, pa.... jih zaradi tega še ni žalila, da hočejo postati morda uskoki. — »Gorica* pa je tako nesramna, da izvaja posledice, ki so za napredne goste žaljive. Veliko truda in žrtev, čitalnico pa lepega denarja je stal ta »zabavni večer", a kar so nudili, stoji na višini, ki mestnim wppi Sloveucena ni v čast. — Udeležniki pa scT lahko spoznali iz vsestranske revščine, kako ostudno je bilo rogoviljenje Mercinovo proti »P. in g. društvu", kako imfamna je bila njegova izjava pred zadnjim koncertom, dane bo miroval, dokler ga ne uniči. — Da je naprednjakov, katere je vkljub takim dejstvom gnala radovednost v Čitalnico, je dokaz, koliko popustljivosti in prizanesljivosti je pri naših ljudeh. — Kavči so rogovilili celo proti dobrodelnemu koncertu »P. in g. društva", in od klerikalnega generalnega štaba res ni bilo na koncert niti zadnjega sluge. Ali je taka popustljivost umestna, je podala dokaz »Gorica«, ki dohod naprednih somišljenikov izrablja v klerikalne svrhe. Porotne obravnave. — V sredo so pričele porotne obravnave. Prva se je vršila proti Jos. Vecchiju radi požiga. Jos. Vecchi je človek, ki je na slabem glasu, Ko so ga izgnali iz Trsta, so ga privedli do vasi Vil-lese. Od tu pa se je vrnil takoj v Tržič, Tu se je nastanil pri Mariji Fontanot, ki daje postelje za prenočevanje. Spal je tam dve noči, dne 6. julija letos v jutro pa je vstal, prižgal vžigalico ter zapalil slamo v vseh treh posteljah, ki so se nahajale v sobi. Na to je zaprl vrata ter jo udaril proti Ron-kam. V sobi je seveda gorelo na vso moč. K sreči pa so prihiteli hitro ognjegasci, ki so pogasili, kar se je dalo, ali vsaono je bilo škode 248 K. Če bi ne bilo hitre pomoči, bi bila zgorela cela hiša. Zvečer se je vrnil Vecchi v Tržič. Ko so ga prijeli, je obstal, rekoč, da je zežgal zato, da preskrbi delav* cem v Tržiču nekaj dela. To ;e posneto iz obtožnice. Vecchi je rojen vTratu leta 1854,, pristojen pa v Villeso v Purlanlji. Obravnavi je predsedoval dvorni svetnik Defaels, sodnika svetn. Rular In Kuhačevič. Drž. pravd-nik Vidulich. Na vprašanje, če se priznava krivega, je rekel: da. Zakaj je zažgal, na to vprašanje je odgovoril, da le zato, da da kaj dela zidarjem v Tržiču. Zažgati to hilo je bil sklenil U v vlaku, ko 10 ga gnali v Vil-lase. Rekel je tudi, da mu je žal, da je zgorelo tako malo. Branitolj dr. Nardint je za-htev-rl, da se postavi Vecchija pred zdravstveno komisijo, ker da kaže znake, da ni prav prt pameti. To kaže tudi fiksna ideja ki se ga je polastila, da je bil sklenil zažgati prav to hišo in ne ne kako drugo. Predlog je bil odbit. Porotniki so z večino potrdili stavljeno vprašanje o zažigu pri zavesti, nakar mu je prisodil sodni dvor 4 leta trde ječe s postom vsaki mesec. V četrtek je sedel na zatožni klopi Anton Tomšič, nezakonski sin, rojen v Ljubljani 1. 1869., pristojen pa v litijski okraj, obtožen umora in težke telesne poškodbe. Dne IT. avg. t 1. je bilo v Kemperletovi gostilni v Hudijužni več gostov, ponajveč delavci pri gradnji bohinjske železnice. Med temi so bili tudi Jos. Omersa, Ptier in Ant. Gorjanc, Ivan Uršič in Anton in Avg. Tomšič. Igrali so na dvorišču, pozneje v gostilniški sobi. Brata Tomšič sta dobivala vedno le slabe kajti vsakdo ve, da gaskonski kadet ne najde takih I dragocenostij doma pri svoji materi.' Vi torej mislite, da se imam česa bati V vpraša d'Artagnan. | To se pravi, mladi mož, da j' > lovek, ki spi na I podkopih, dočim prižigalnik že gori, v primeri z vami kakor na varnem.« »Vraga ! pravi d'Artagnan, katerega gotovost v besedah gospoda de Tržville pridne vznemirjati; »vraga, kaj naj storim?« »Bodite pred vsem in povsodi oprezni. Kardinal ima dober spomin in dolgo roko. Verjemite mi, da vas ne pusti v miru.« »Ali kaj mi hoče napraviti ?« »Kako naj to vem jaz 1 Ali mu ne služi vsaka vražja zvijača ? Najmanjše, kar se vam more pripetiti, je to, da vas zapro.« »Kako! Da bi se drznili zapreti Človeka, ki je v službi Njegovega Veličanstva?« »Vraga, ali so se bali pri Athosu! Verjemite človeku, mladi mož, ki živi na dvoru že trideset let. Ne zaspite v svoji brezskrbnosti, sicer ste izgubljeni. Nasprotno morate povsodi, kamorkoli pogledate, vidm samo sovražnike, če hoče kdo z vami pričeti prepir, se mu ognite, in če bi bil to tudi desetletni otrok; Če vas kdo napade po dnevi ali po noči, so umaknite brez čuta sramote; čo greste čez most, pretipajte most-nice, da vam ne spodrsne naenkrat jedna izpod nog; če greste mimo hiše, ki jo še zidajo, glejte kvišku, da vam ne pade opeka na glavo; če se pozno vračate domov, zapovejte svojemu slugi, da gre oborožen za vami, če ste si res svesti njegove zvestobe. Ne zaupajte nikomur, niti svojemu prijatelju, niti svojemu bratu, niti svoji ljubici, zlasti ne svoji ljubici.« D'Artagnan zaradi. »Svoji ljubici,« ponovi mehanično; »in zakaj tej manj kakor drugim?« >Ker je ljubica najljubše kardinalovo sredstvo, in boljšega sredstva ni: ženska vas proda za deset pištol, za vzgled navajam Dalilo. Saj vam je znana iz svetega pisma, ali ne?« D'Artagnan pomisli na sestanek, katerega mu je določila gospa Bonacieu* za drevi; toda v pohvalo svojoga junaka moramo priznati, da mu slabo mneje, katero je imel gospod de Trčville o ženskah sploh, ne vzbudi niti najmanjše sumnje do njegove lepe gospe. »Toda,« pravi gospod de Treville, »povejte vendar, kaj se jo zgodilo z vašimi tovariši?« »Prišel sem vas vprašat, če ste dobili od njih kaka poročila.« »Nikakih, gospod.« • »Torej t Pustil sem jih na potu: Porthosa v Ohan-tillvu, pripravljenega na dvoboj: Aramisa v CreVe-coeuru s krogljo v prestreljeni rami; Athosa v Amiensu, obdolženega ponarejanja denarja.« »Poglejte!t pravi gospod de TrČville. »In kako ste ubežali vi?« »Reči moram, da čudežno, gospod,* zaboden z mečem v prsi, in le s tem, da sem pribodel gospoda grofa Wardesa blizu Galaisa k tlom, kakor bi pribodel metulja na tapeto.« »Glejte, torej, glejte! Wardes, kardinalov podanik, Rochefortov bratranec, čakajte, moj ljubi prijatelj, nekaj mi prihaja na misel.« »Povejte, gospod.« »Na vašem mestu bi jaz nekaj napravil.« »Kaj takega?« »Dočim bi me pustila Njegova Emiuenca iskati v Parisu, bi se jaz nemudoma napravil na pot v Pi- kardijo ter bi pogledal po svojih prijateljih. Kaj vraga! To malo pazljivost že zaslužijo od vaše strani.« »Svet je dober, gospod, in jutri odrinem.« »Jutri? In zakaj ne že drevi?« »Drevi, rospod, me zadržuje v Parisu neka reč, katere ne merem preložiti.« >Ah, mladi mož, mladi mož, kaka ljubezen! Bodite oprezni, ponavljam vam: ženska nas je vse, kar nas je, pahnila v pogubo in nas pogubi vse, kar nas je. Verjemite mi, odrinite še dane3 zvečer!« Nemogoče, gospod.« »Torej ste že obljubili?« »Da, gospod.* »Tedaj je stvar drugačna; toda obljubite mi, če vas to noč ne usmrtijo, da jutri zapustite Pariš.« »Obljubljam vam.« »Ali potrebujete denarja?« »Imam še petdeset pištol. Mislim da ne rabim več.« »Toda vaši tovariši?« »Mislim, da tudi njim ne more manjkati. Ko smo odšli iz Parisa, smo imeli v svojih žepih vsak petinsedemdeset pištol.« »Ali vas pred vašim odhodom Še vidim?« »Mislim, da ne, če se ne pripeti kaj posebnega.« »Torej srečno pol!« »Hvala, gospod.« In d' Artagnan se poslovi od gospoda de Treville, bolj nego kdaj ginjen vsled njegove očetovske skrbi, ki jo je gojil za svoje mušketirje. Po vrsti gre v Athosovo, Porthosovo in Arami-sovo stanovanje. Nobeden izmed njih se ni vrnil. Njihovi sluge so bili tudi odsotni in nihče ni vedel ničesar niti o teh niti o onih. karte ter zgubavala. Radi tega se je Anton T. strašno jezil. V nekem trcnotku potegne iz žepa nož z dvema Minama ter ga da bratu, najs jra^ skuša prodati. Ker ga pa ni hotel nihee ;¦• jti, ga je zgrabil rekoč: S tem nožem danes koga zakoljem. Omersa je na to vprašal Tomšiča, zakaj da drži nož v rokah, naj ga spravi, ker drugače ga oklofuta. Ko je Sel Tomšič domov, je prijel Omerso, zakaj da mu je obljubil klofute. Beseda je dala besedo in sta se pošteno sklofutala. Peter Gorjanc se je pomeša! med njiju, Avg. Tomšič ga je oštel, češ, kaj ga briga, če se tepeta, Anton Tomšič pa je skočil proti Gorjancu ter ga ranil z nožem dvakrat Krvaveč se je odstranil. Anton Tomšič pa je skočil na Omerso ter ga obdelaval z nožem, da je končno padel na tla ves krvav. Kriki in viki, ki so motili mirno noč, so privabili se druge ljudi na lice mesta in prišel je tudi zdravnik, ki se je nabijal slučajno v Hadijužni. Omersa je umrl na potu, ko so ga nesli v bližnjo hišo, rekoč, da ga jp umoril Tomšič. Tako pravi obtožnica. Obtoženi Tomšič pa je povedal, da je Omersa, ki je velik in močan, cel dan dražil brata in njega, da ga je, ko je Sel iz gostilne, nekdo udaril, da je padel na tla, in ko je vstal, ga je vrgel v steno. V njem je spoznal Omerso, in ker ga je le drža), je pograbil T. nož ter v silobranu mahnil ž njim okoli. Na to je skočil na Gorjanca, ker je mislil, da gre pomagat Omeni. Iz izjav prič se da posneti, da je bil Omersa velik in močan ter se je rad pričkal. Malo poprej je bil prišel iz zapora, kjer je sedel 5 tednov radi pretepa. Porotniki so potrdili vprašanji o umoru in težki telesni poškodbi, na kar je bil Ant. Tomšič obsojen na 5 let trde ječe s postom vsak mesec. Predsedoval je svetnik ZOrrer. Odpadi« obravnava. — Včeraj se je imela vršiti porotna obravnava proti L. Fan-tuzziju, obrtniku v Gorici, radi razžaljenja časti dr. Graz. Luzzatto potom tiska, ali sta se poravnala ter je Fantuzzi po listih preklical storjena žaljenja. Porotna obravnava danes se vrši proti V. Vončina h Grgarja, ki je ubil svojo ženo, kakor smo svoj čas poročali. ProSt Faldnttl - kandidat m Škofijsko stollco t Tridenta. - Za to škofijsko stolico so predlagani trije: msg En-drici na prvem mestu, msgr. Faidutti na drugem in msgr« Hutter na tretjem. Sodi se, da bo imenovan Eadrici, ali ako bi se tu pokazale kake ovire aH bi kaj prišlo vmes, bi bil na vrsti goriški prost Faidutti. Imenovanje se izvrši najbrže do novega leta. Kako narafta nemštvo na Primorskem. — .Parlamenta^' je priobčil v svoji zadnji številki statistiko slovenskega naroda, primerjajo zajednc naraščaj nemškega življa v posameznih kronovinah. Tukaj hočemo pokazati, kako narašča nemštvo na Primorskem po zadnjem ljudskem štetju. Cela dežela je štela 712.377 prebivalcev, med temi 19454 Nemcev, nasproti 15.206 v I. 1890, kar znači nemški narastek za 27-9%, med tem ko se je vse prebivalstvo pomnožilo samo za 8°/0. Nemški delež na deželnem prebivalstvu poskočil je torej od 22% na 2-7%. Od ostalih narodnosti so relativno nazadovali Slovenci od 31-4% na 294%, Hrvatje od 21*4% na 20-1%, Italijani pa so narasli od 44-6% na 46-9%- ** posameznih mestih pomnožili so se Nemci, tako v Gorici od 74% na il'60/0, v Trstu od5*3% na5.9%. v Rovinju za 1%. dalje v voloskem pol. okraju z Opatijo od 3% na 4*7%; v sodn. okraju Pulj pa so padli od 13% na 11%. | Po političnih okrajih razdeli se prebivalstvo | na Primorskem takole: na Goriško-Gra- I diškem: Mesto Gorica, 4754 SI., 77 Hrv., 2760 Nem., 16.112 Ital., ostali okraj j goriški: 65.034 Slov., 11 Hrv., 195 Nem., j 2587 Ital.; Gradiška: 6068 Slov., 3 Br., 360 Nem., 62 215 Ital.; Sežana: 18.613 Slov., 3 Hrv., 90 Nem., 197 Ital.; Tolmin: 36.113 SI., 93 Nem,, 25 Ital.; skupaj 140 582 SI., 94 Hrv., 3498 Nem., 81.136 Ital. — Trst z okolico: 24679 Slov. 451 Hrv. 8880 Nem.. 116.825 Ital. — Is tri j a: Koper: 29.466 Slov., 14.551 Hrv., 318 Nem., 33.870 Ital.; Lošinj: 70 Slov.. 28.741 Hrv., 271 N., 11,347 Ital.; Pazinj: 377 Slov., 37.225 Hrv., 83 Nem., 5701 Ital.; Poreč: 1854 SI., 9649 Hrv., 77 Nem., 42.325Ital.;Pulj: 1622Slov., 23.866 Hrv., 4914 Nem., 41.727 Ital; Vo-loško: 14.328 Slov., 29.025 Hrv., 1413Nem., 1321 Hal.; skupaj: 47.717 Slov., 143.602 Hrv., 7076 Nem., 136.191 Ital. V vsem Pri-morju: 213.978 SI., 143.602 Hrv., 19.454 Nem. in 334.152 Ital. Pred vsem moramo tu omeniti neovrg-Ijivo dejstvo, da je v naših deželah, Goriško-Gradiščanski, Trstu in Istri, vpisanih na tisoče Slovencev in Hrvatov za Lahe. To nam pokazuje najbolje naša Gorica, ki izkazuje le 4754 Slovencev, dočira vemo vsi, in tudi na našem magistratu dobro vedo, koliko je v istini Slovencev v Gorici. Na ta način se lahko izkazuje, da so Slovenci nazadovali od 31*4% na 29*4%. Ako bi se bila vršila ljudska štetev pošteno ter bi ne bili nas osle-parili za tisoče in tisoče Ijudij, potem bi statistika težko govorila o nazadovanju Slovencev in Hrvatov 1 Kar se tiče Nemcev, je izkazanih v naši deželi 3498, v Trstu 8880, v Istri W76, skupno torej 19.454 Nemcev. Lepo Število l Nemci so napredovali od 2*2% na 2*7%, v Gorici sami pa celo od 7 4% na 11-6%. To da mnogo misliti, in potrjuje naša večkratna izvajanja o nemški poplavi, katere pa »Pic-colo* ne vidi. V Gorici torej nemški živelj raste kaj naglo. Tega so nemalo krivi Lahi sami, ki so preganjali avtohtonno slovensko prebivalstvo, Nemcem pa šli na roko na celi črti, ter celo njihov jezik obešali v javnost, da so le mogli teptati Slovence. Duobus litigantibus tertius gaudet. Ta »tertius* se sedaj smeje ter po- skakuje od 7*4% kar na li'6%. To nam daje mnogo misliti za bodočnost! Želesntea ed Sv. Lucije do Kobarid«. — Kakor znano, je izšla iniciativa za to železnico iz našega uredništva že jeseni 1. 1899. — Prošnjo, odposlano od nas, so podpisale prizrdete občine. — Vspeb je bil ta, da so se izrekle za to železnico prizadete oblasti in končno tudi obhodna komisija bohinjske železnice, ki je sprejela to zahtevo v svoj zapisnik, podpisan koncem julija naslednjega leta v Gorici, in jo toplo priporočila. — Ministerski predsednik je pozneje, na drezanje poslancev, pripozoal potrebo te železnice. Vprašanje te železnice je stopilo v čisto nov stadij vsied velikanskega načrta z elek-triško gonilno silo, katero utegne dobiti bohinjska proga od Soče pri Kobaridu. — T a načrt je, kakor smo poučeni iz prvega vira, skoro gotov uresničenja, in tedaj bi bila železnica do Kobarida zagotovljena — brez slehernih žrtev, katerih tri občine, skozi katere bi tekla, kratko nikar ne morejo doprinesti. — O podaljšku do Čedada pa zdaj ne more biti niti govora, kajti merodajni krogi so temu odločno nasprotni. Železnica do Kobarida bi bila znamenita pridobitev tudi za Bolčane. V približno 16 Številkah »Gorice« sam Gabršček. — Z*dnj:č smo pokazali, da so natisnili v .Gorici" doslej ime Gabršče-kovo že okoli 20.000 krat. Računali smo še dalje ter izračunali, da ako postavijo te Ga-brščeke v vrsto, bi napolnili z njimi približno 16 Številk »Gorice*, kjer bi se čitalo samo: Gebršček, Gabršček, Gabršček in nič drugega 1 Ker so začeli zopet kar po 40 krat pisati GabrSčeka po .Gorici", pridejo kmalu do takega števila, da bi se dalo napolniti z Ga-brščekom 25 števMk »Gorice*. Takrat pa mislijo izdati »Gorico* z debelim tiskom le treh besed, in sicer na prvi strani: Gabršček, na drugi Gabršček, na tretji Gabršček. To in inserati bo vse berilo. To je bilo do zadnjega časa uredniška tajnost pri »Gorici*, ali izdal jo je Suholazec, pa sam ne \v, kedaj; sedaj trepeče revež pred Antonijem Klobaso, ki mu že posveti radi tega z »ovaduštvom* I Antonio Klobasa prodaja šnops. — Sedaj smo prišli na čisto, zakaj Antonio Klobasa toliko piše o oštirstvu, o krčmah in hotelih, kjer se točita pivo in vino. Vse njegovo početje je amerikanska reklama za šnops, kateri prodaja. Snopa prodaja ta strela, zato pa hoče ljudi odvrniti od piva in vina ter jih nagniti k šnopsu I To je vzrok, da toliko klobasa na dolgo in široko o oštirstvu. Dolg uvod, kateremu sledi v kratkem imenitne poročilo o šnopsu najboljše vipavske provenience. Ubogi »Prim. List" piše članke o treznosti ter vabi v družno treznosti, Antonio Klobasa dela po »Gorici* pa reklamo za svoj šnops! Kaka razlika, in vendar sta oba lista »katoliška*! Komu naj zdaj rerja-mejo ubogi čitatelji »Gorice" in »Prim. lista*, aH prvi aH drugemu ? Dr. Andrej Pavlica je bil določen v Ljubljani' patronom treznosti na Goriškem, in v »Prim. listu" piše na dolgo o treznosti, njegov svetni sodelavec v vinogradu Gospodovem pa ponuja na dolgo in široko svoj šnops ter tako ruši in podira, kar zida rimski modrijan in doktor Andrej. Se mu godi pač pri tej »treznosti* tako, da mora vsklikati po znanem izreku: Pred prijatelji me obvaruj Bog, sovražnikov se že sam ubranimi! Ovaduškl župnik. — Predobro znani rodiški župnik Elsnic nam piše: Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na članek, objavljen pod zaglavjem »Ovaduški župnik* v štev. 92. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku naistem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 5. Ni res, da »zidar Bernetič iz Rodika je bil prevzel popravo župne cerkve v Rodiku*; res pa je, da sem jaz sam vodil popravo cerkve s pomočjo domačega zidarskega mojstra, fant Bernetič pa, kot kmet-zidar, je pomagal le pri bolj priprostem in manj važnem delu za dnevno plačilo. 2. Ni res, da je Bernetič »opustil delo radi nujnejšega opravila*; res pa je, da ni hotel naprej delati za 3 K 60 v na dan, kakor sem mu plačal poprej, nego je zahteval K 4 na dan, katerih pa mu nisem hotel in nisem imel dati, četudi sem plačal zidarju po poklicu K 5 na dan; kajti Bernetič ni zidar nego kmetovalec po poklicu, ni smel tedaj zahtevati plačilo, kakor kak izurjen, izskušen in starejši zidar. 3. Nt res, da »je pisal Bernetič Segolinu v pijanosti* ; res pa je, da ni bil pijan, ko je pisal in Se poprej osebno žugal Segolinu, kakor dokazuje pravilna pisava, in kakor je dognala sodnijska preiskava. 4. Ni res, da Segolin »je imel vse le za šalo*; res pa je, da si ni upal zvečer iti ne ven ne domu, in da se je njegova žena silno bala za njegovo življenje. 5. Ni res, da je »župnik drezal, ga (Šego-lina) strašil*; res pa je, da je Segolinova soproga pritekla vsa vstraSena u. anonimnim pismom k meni in se ni dala umiriti ne sprijazniti s mislijo, da bi njen soprog Se naprej delal pri cerkvi, dokler je nisem zagotovil in prepričal, da se soprogu nič zalega ne zgodi, in dokler nisem na njeno in nje jhoža željo poslal pisma orožnikom. 6. Ni res, da Segolin .se je moral bati m povelje Elsnicovo, ker drugače bi ne smel popravljati cerkve"; res pa je, da sem tolažil Segolina in njegovo soprogo, da se ni treba bati, in da mu nisem črhnil niti besede, kako naj govori pred sodnijo ; ker cerkev je bila popra~ljena, predno je bilo prvo zaslišanje, in od tega časa nisem Segolina videl. 7. Ni res, da sem »se ponižal do navadnega denuncijanta*; res pa je, da sem po svoji dolžnosti branil svoje delavce ter skrbel za njih telesno varnost in da nisem mogel znati, da je pisal pismo Bernetič, ker je bilo brez podpisa. Rodik, dne 24. novembra 1903. Jos. Elsnic, župnik. Rad bi bil šel vprašat k njihovim ljubicam, toda Porthosove in Aramisove ni poznal, Athos pa ni nobene imel. Idoč mimo hotela g vd, pogleda v hlev: trije konji so že prišli. Ves začuden jih je Planchet čistil in pri dveh že izvršil svoje delo. »Ah, gospod,« pravi Planchet, ko zagleda d'Ar-tagnana, »kako vesel sem, da vas vidim l« »In zakaj, Planchet?« vpraša mladi mož. »Ali vi zaupate gospodu Bonacieuxu, najinemu gospodarju ?« »Jaz, niti najmanj na svetu.« »O, to imate prav, gospod.« »A zakaj me to vprašaš?« »Ker sem vas opazcral, ko ste govorili z njim, ne da bi vas bil mogel slišati; gospod, njegov obraz je dvakrat ali trikrat menjal barvo.« »Bah!« »Vi niste opazili vsega, gospod, ker sto preveč mislili na pismo, katero se prejeli; ker pa je čudoviti način, po katerem je prišlo to pismo v hišo, mene prav nasprotno vzbujal k pazljivosti, nisem pregledal niti jednega tresljaja na njegovem obrazu.« »In kako se ti je zdel ?« »Izdajalski, gospod.« »Resnično!« »Še več; kakor hitro ste ga vi zapustili za cestnim ovinkom, je vzel gospod Bonacieux klobuk, : klenil svoja vrata in hitro odšel v nasprotno smer ceste.« »Res, ti imaš prav, Planchet, vse to se mi jako sumljivo; a bodi brez skrbi, kajti predno mu plačava najemnino, gotovo obračunava ž njim tudi to reč.« »Vi se šalite, gospod, pa bodete videli.« »Kaj hočeš, Planchet, kar se ima zgoditi, je določeno že naprej.« »Torej ne marate opustiti drevi izprehoda? »Nasprotno, Planchet, čim zahrbtnejši je z menoj gospod Bonacieux, tim rajše grem na sestanek, določen v pismu, ki ti dela take skrbi.« »če je torej to vaš sklep, gospod...« »Neomahljiv sklep, prijatelj, bodi torej ob devetih pripravljen tukaj pri hotelu; jaz pridem po te.« VidČ, da nima nikakega upanja, pripraviti svojega gospodarja do tega, da bi opustil svoj načrt, vzdihne Planchet globoko in prične čistiti tretjega konja. Kar se tiče d'Artagnana, ki je bil v bistvu previden mlad mož, se ne vrne domov, ampak odide obedovat h gaskonskemu duhovniku, ki je pogostil nekoč v času sile Četvorico prijateljev s šokolatnim zaju-trekom. XXIV. Paviljon. Ob devetih pride d'Artagnan pred h6tel gard in najde Plancheta popolnoma pripravljenega. Med tem je došel tudi četrti konj. Planchet je bil oborožen s svojo mušketo in pištolo. D' Artagnan je imel svoj meč in je nosil za pasom dve pištoli. Vsak zasede konja, na kar se oddaljita brez šuma. Noč je bila temna, in nihče ju ni videl, da sta odjezdila. Planchet je jezdil deset korakov za svojim gospodom. »D'Artagnan krene čez nabrežja, zapusti mesto pri vratih de la Conference ter odjezdi po cesti, ki vodi v Saint-Cloud, in je bila torej mnogo lepša nego danes. Dokler sta bila v mestu, je ostal Planchet spoštljivo v določeni razdalji; tako ko prične postaje ti pot samotnejša in temnejša, se prične čisto tiho približevati: ko zavijeta v bulonjski les, jezdi že Čisto stran na strani s svojim gospodom. Res ne smemo prikrivati, da sta mu provzročala zibanje velikih dreves in odsev mesca v temni goščavi živahen nemir. D'Ar-tagnan opazi, da se vrši pri njegovem slugi iiekaj izrednega. Kaj pa je, Planchet?« ga vpraša. »Ali se vam ne zdi, gospod, da so gozdovi slični cerkvam.« »Zakaj, Planchet?« »Ker si človek niti v gozdovih niti v cerkvah ne upa govoriti glasno.« »Zakaj si ne upaš govoriti glasno, Planchet, česa se bojiš?« »Da bi me kdo ne slišal, gospod.« »Da bi te kdo ne slišal l Najin pogovor je vendar moraličen, moj ljubi Planchet, in nihče mu ne more kaj očitati.« »Ah, gospod,« odvrne Planchet, vrnivši se k svoji prvotni misli, »ta gospod Bonacieux ima v svojih obrvih nekaj potuhnjenega, na svojih ustnicah nekaj neprijetnega.* »Kak vrag ti daje misliti na Bonacieuxa?« • Gospod, človek misli, na kar more, in ne, na kar hoče.« »Ker si bojazljivec, Planchet.« »Gospod, ne zamenjavajte previdnosti z bojazljivostjo; previdnost je Čednost.« »In ti si čednosten, ni res, Planchet? »Gospod, ali se ne sveti pred nama cev muškete ? .Ce bi povesila glave?« I (Dalje pride). Ta popravek bi lahko vrgli v koš, ker ne odgovarja § 19. tisk. zak., ali ga priobču-jemo, da spoznajo čitatelji, kako daleč sega popovska predrznost. Prav po nepotrebi, iz same hudobije, je spravil t a župnik ubogega Bernetiča v luknjo, ker ga je ovadil, dasi ni bilo nikakega pravega vzroka za to. Segolin se ni bal, saj je celo na obravnavi povedal, da se ni bal, da je njegova žena kazala večjo bojeenost, to pa radi verujemo,' šaf je^BcP jeCnost pri ženskah doma. Ta župnik Elsnic ve" celo, da B. ni pisal onega pisma v pija-, nosti. česa vsega ne ve ta Elsnic. Saj bo kmalu vsegaveden, kakor Bog oče 1 — V ostalem pa se pere župnik Elsnic prav-nerodno v svojem popravku. V vsakem stavku se vidi, kako bi se rad opral denuncijant-stva,ali to ne gr^, ker obravnava v Trstu ga je pokazala — grdega denuncijanta. Bra-nitelj dr. Slavik je jasno in odločno povedal, da je B. žrtev ElsniCevega denuncijanstva, in celo v »Edinosti" je dobil naslov denuncijanta. To paC zadoSCa. Zamorec ne postane nikdar bei, in Elsnic nikdar ne spere s sebe več pege denuncijanstva, spomin na žrtev, na ubogega B., ki v resnici ni hotel nikomur nič zalega storiti, marveč je le namignil, da se utegne onemu Š. pripetiti kaka nesreča, kakor se mu je že, pa naj peče EIsnica v duio do zadnjega dne. Tako ne dela duhovnik, tako dela — far 1 Zato na mu povemo na uho še enkrat tisti sloveči nemški rek, ki pravi: Der grd iste Schuft im ganzen L,and, das ist und bieibt der Denunziant. Tudi krivičen napad. — Glasilo se-raeniškega profesorja dr. A. Gregorčiča je priobčilo v torek bedasto zloben uvodni Članek, v katerem pravi med drugim,..., da je »uprizoril eksodus iz Čitalnice s 24- nahuj-okanimi somišljeniki neki zagrizen žele n e c, ki je prišel s Krškega na Goriško razpor delat*. Tako piše katoliški hujskač o obče Čislanem možu, ki v svoji skromnosti ne skali ptiču vode, je bil in je v krogu svojih podrejenih, ljubljen in spoštovan. Le eno .napako* ima, namreč: on je dosleden značaj in je vsekdar zvest svojemu prepričanju. Klerikalci hoCejo imeti same mameluke, in kdor to noče bili, udri po njem z vso nesramnostjo, kakor v gori ponattsnenih besedah. — V stvarnem pogledu pa moramo povedati, da tako podlo napadeni rodoljub ni dal inicija-tlvo eksodusu iz Čitalnice. •— Ako se prav ne varamo, so kavči tega čina enkrat že obdolžili Gabrščka, seveda enako neopravičeno, — In ako smo prav pouCeni, kavči vedo dobro, kje se je spoCda tista misel, pa ne marajo obrniti svojega kopita na pravi naslov, ker upajo, da jim za zdaj tako bolje kaže. — Kaj pa je kavču za jedno laž, za jedno obrekovanje veC ali manj. V nebesa pojde vsejedno! Sveta katoliška cerkev proti Slovencem. — »Piccolo« je bil priobčil te dni tak-le Članek: »Doznajemo, da je namest- nifitvo, vsprejemši. predloge škofijskega ordi-narijata, imenovalo župnikom pri sv. Antonu novem (v Trstu), don Trifone Pederzollija, profesorja veronauka na ženskem liceju. Prof. Pederzolli je bil porojen v Kotoru leta 1863. iz trentinskih starišev. Opisujejo nam ga kakor zelo naobraženega Človeka, blage duše, in da ne poseza v strankarske borbe. Isti da prinese v upravo razsežne župnije duha IMrlipirorH^^zgledAie^strogostiMHa vršenju sveCeniških dolžnosti. Vemo, da se imajo v ne-dolgem času izvršiti znatne spremembe v obkrožjih župnij. — Povečane bodo župnije v Bojanu, pri sv> Ivanu, v Rocolu, na Op-hcinah, na Katinari, in ,se lako zmanjša pre-razsežna župnija pri sv. Antonu novem, ki šteje sedaj skoro 68.i)00 župljanov. Ker se bodotespremembeT likale nekih ulic v predmestjih, izgubi župnija sv. Antona velik del, ako ne vseh onih župljanov slo venske narodnosti, ki pripadajo k tej župniji in ki so dajali pretvezo, da so se v tej cerkvi, kije v srcu mesta, vzdr-žavale slovenske propovedi in božje službe. Ta sprememba, ki je v zvezi z imenovanjem novega župnika, olajša I gotovo v veliki meri nalogo (II!) novega župnika, radi Cesarje želeti, da se vse to izvrši Cim prej! I* Tako 1 Torej nov udarec preti tržaškim Slovencem iz cerkve. Tudi pri Sv. Anionu novem nameravajo spoditi iz cerkve sloven-iCino. škof Nagi dobro pometa po želji Lahov. Naša dva farovška lista trdovratno molčita o takih reCeh in slovenska duhovščina, tista, ki ima vedno na jeziku skrb za Slovenca, se v takem pogledu niti ne gane, marveč kleči s sklonjenim tilnikom pred ošabnim tujcem, ki zadeva Slovencem udarec za udarcem. Ljudje, ki delajo tako, kakor &e postopa v Trstu, niso božji namestniki, marveč so se daleč oddaljili od vzvišenih Kristusovih naukov. Od takih ljudi j se ne more nič dobrega pričakovati. — Ako storijo šo to, kar obeta t Piccolo*, ki je v tesni zvezi z ordi-narijatom, potem se more začeti v Trstu velika akcija, ki mora dati pošteno lekcijo edino zveličevalni katoliški cerkvi 1 Kobarlfikl kaplan, prosluli Ciril, pere po »Prismojencu« svoje umazano in pijano »Kat. podporno in izobraž, društvo«. Povedali smo bili, kako so se nekateri .katoliki" iz tega društva »izobraževali* pri litrih ter potam delali škandale po Kobaridu, in v gostilni g. Devetaka so te nesramne izzivaCe, ki so hoteli pretepsti g. Devetaka ter mu pretili, (ko bi imel rodiski župnik Elsnic kaj takega pretenja pri rokah, bi bil že napisal ovadbo orožnikom !) le s težavo spravili na svež zrak. Škandal, kateri so naredili Ciri-lovi pobratimi, je bil velik, zato pa zdaj pere v kalnih strugah hudournika »Prismojenca« svoje društvo. Ali nobeno milo ne pomaga* vedno bolj je umazano. C:ril si hoče potna- Reklama. Kar je človeku zrak, ribi voda, velikonočnim praznikom parsut s hrenom, to je Amerik ancu reklama. Brez reklame ne more živeti in mi si ga tudi misliti ne moremo. Vsako stvar izkorišča, nobeden prostor mu ni svet, in spominjam se, da je hodil po New-Yorških ulicah mož brez nosa, na prostoru pa, kjer se je prej vzdigaval v svoji amerikanski veličastnosti nos, je bilo in stalo zapisano: »Pri Mac Dorming-u so najbolje aladcicel*' Dorming mu je moral s svetlimi dolarji plačati mali a gotovo najbolj v oči padajoči prostor. Ni dolgo od tega, ko sem na lastne oči spoznal obširno amerikansko reklamo. Mala, neznatna družba je imela prirediti koncert v salonu »Pri krokodilovi solzi*. Vse je bilo pripravljeno, vse, samo za pičlo število gostov se je bala družba. Toda ne, prav nič se ni bala, zakaj je pa bila amerikanska, zakaj pa eksistuje reklama! Pri večerji sem bral na krožniku črne besede »Vsi v krokodilovo solzo t*, na nožu, na vilicah isto. V servieti je bil zaznamovan isti stavek, na dnu kozarca sem ga zopet zapazi), na računu mi ga je molil natakar pod nos, povsod, povsod, po ulicah, v izložbah, na kravatah, zapestnicah in ovratnikih : »Vsi v krokodilovo solzo !* Legel sem spat. Na blazini je bilo: »Ne boš dobro spal, ako ne greš prej v krokodilovo solzo 1* Na rjuhi: »Mraz ti bo, ne bom te grela, ako ne pojdeš v krokodilovo solzo 1* Na zajcu; »Nočem ti pomagati pri sezuvanju Crevljev, ako ne greš v »krokodilovo solzo*. V umivalniku: »Umijem te telesno, toda duševno umiti in razvedriti zamore le krokodilova solza 1* Nervozen sem že postajal, kajti krokodilova solza je sledila krokodilovi solzi, in bati se je bilo, da me peneči se valovi krokodilovih solza zaduše. Oho! Kaj pa je to P Miš, nedolžna miška se sprehaja meni nič, tebi nič, po sobi, in ker sem bil ves nervozen, sem vrgel košček mila, na kojem sem v naglici zapazil: »Milo te prosim, pojdi jutri v krokodilovo solzo I*, miški v glavo, da je ostala pri tej priči mrtva. Zasmilila se mi je, toda, kij ima na repu? Papirček, — besede, — berimo 1 »Vtekla sem iz krokodilove solze, ker vem, da jutri ne bo tam prostora še zame ne I* Iz samega obupa nisem več vedel, kaj početi. Zagrabil sem »salzštangel* na mizi, in s soljo, poprom, in janežem so bile potresene besede: »Dober sem, toda moji boljši kolegi so v krokodilovi solzi." V roke sem vzel zbrane pesni najmlajšega amerikanskega dekadenta, ki je za-jahal krilati avtomobil (v Ameriki so že odstranili pegaza), premeril s hitrostjo sedemnajstih kilometrov v treh Četrtih ure pesniško polje, in ker je bil še zdrav in čil, zapisal ta krilati refren pesni »Ob Misisipiju* : »pretakal bo sam krokodila solze", kdor noče na to krokodilsko veselico........ Imenitna reklama, kaj ne! Na podlagi te reklame je bila krokodilova solza tako polna, da se ljudje niti ščipati niso mogli, ker so stali v gneCi. gati s tem, da pravi, da je vse laž. To je že stara navada klerikalcev. Kadar hočejo kako neljubo jim stvar skriti, pa kričijo: laž je, laž, pa Če je- ta laž še tako bridka resnica. Tička se spozna po petju, po lažeh pa Cirila. Takim ljudem ne verjamemo nič, pa pika! V šoli na Ajševici v Gorici poučuje verouk kronberški vikar Pahor. Znano je, da so gospodje nunci po vecint navadno prav komodni glede šolskega pouka, zlasti pa hočejo imeti gledč tega urejeno vse po svoje. Ako jim šolsko vodstvo in šol. svet kako drugače odredi ure za pouk, tedaj je ogenj v strehi, in nemalokrat se pripeti, da štraj-kajo. Tako štrajka tudi kronberški vikar. Veronauka ni v šoli, zato pa stresajo jezo po »Prismojencu" nad — učiteljem g. Vittori-jem, dasi ve vsak pameten človek, da g. Vit-tori ni nič kriv. Vikar noCe hoditi v šolo, kakor mu je določeno, drugače pa ne more biti, ker šola ne sme biti otrokom mučilnica, ampak učilnica. Tistim možem, ki so šli v uredništvo »Prismojenca* se pritožit radi tega, ker nimajo verouka, svetujemo, naj gredo rajši v Kronberg k vikarju ter ga po-zovejo, naj hodi učit, učitelja g. V. pa naj pustijo v miru, ker je dober človek in nikomur nič hudega noče. »Prismojenec* pa seveda ni smel zamuditi prilike, da je zopet enkrat udaril po učitelju, ki noče trobiti v klerikalni rog. Obiskovalci trgu $r. Andreja naj blagovolijo prečita« oglas J. Zornika v današnji številki »Soče* ter na} ne pozabijo nanj o priliki prihoda v Gorico. Napačno prebavljanjo Je vzrok mnogih bolezni, — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inseratl i Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji dne 25. t. m. je bil za nas najvažnejši govor dr. Ferjančiča o koroških sodnih razmerah in pa Kurberjev odgovor. Dr. Ferjančič je rekel, da na Koroškem vladajo razmere, ki kažejo, da se hoče Slovencem justica odpovedati. Take razmere so zavladale zadnji čas, dočim je imela poprej slovenščina na Koroškem prosti vstop. Govornik je vprašal, ali je to višji ukaz ali tajna odredba ali pa koncesija nemškim strankam za njih zvesto službo vladi. Navajal je potem kričeče slučaje pri sodiščih v Celovcu, Rožeku in v Velikovcu. Dr. Ferjančič je zaključil svoj govor: »Dokler se na Koroškem ne napravi red, moramo besede ministerskega predsednika o Čuvajih ustave smatrati za prazne fraze in s tem smo povedali, kako stališče zavzemamo napram tej vladi. Dr. Kčrber je o tem perečem odgovarjal s tako ignoranco in s tako pristranskega stališča, kakor bi govorit le kak Lemisch aH Derschatta. Rekel je: »Mislim, da smem reči, da oblasti na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem postopajo s slovenskim jezikom brez pritožb (?) in da se to tudi priznava (P). Zmote (?) bi v oCigled tisočeremu uradovanju Ni dolgo od tega, ko sem Cital drugo reklamo. Bil je majhen oglas: »Ponižno podtiskani se priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk velike njegove zaloge taktirk, piščalk, vilic, blamaž, brinovca in trpinovca. Prve tri stvari po zelo nizki ceni, ker so že obrabljene. Da se ne dvemi o moji naklonjenosti, izjavljam, da se pustim od vsakega nabiti, da postanem še bolj »črn". Posebno pa priporočam slavnemu občinstvu svoje blamaže, katere sem si sam izmislil, t. j. katere so edino moja iznajdba. V združenih drŽavah Severne-Amerike ima moja iznadba patent št. 47.306, na Angleškem št. 118s/4, na Kitajskem št. 3. Te številke jasno kažejo, kako ulogo igrajo moje blamaže v prid, hasen in zabavo celega Človeštva. Cenike razpošiljam zastonj. Še enkrat se torej priporoča si. občinstvu udani ,C +A." Tretji oglas: »Ni boljšega vodnika nego ga ima Ro-čincpclis. Pozna vsako stezo. Priporoča se slavnemu občinstvu kot izboren voditelj najrazličnejših procesij. V priporočilo veljaj ta dogodbica. Bila je suša, in najboljša pomoC proti suši ni dež, ampak procesija za dež. Na noge torej, občinarice in občinarji! Iz cerkve so se jeli pomikati pari. Cela dolga vrsta jih je bila. Na čelu je korakal pastir, za njim raežnar z banderco. Pri tretjem ovinku se ozre pastir, in njegovo oko je videlo le še mežnarja, kako jo je popihal za zadnjo hišo domov. In nebo se je začelo «a dan ne smele priti v poštev. Drugače so pa razmere na Koroškem. Tam je pretežna veČina prebivalstva nemška, ki je živela do-sedaj s slovensko manjšino v popolnem miru. (Ravno te besede smo čitali pred tremi tedni v »Tagespošti.«) Toda tudi tukaj čuva prebivalstvo pazno, da se jezikovne naredbe strogo izpolnujejo (?). Da bi se pa ylad a umaknila enemu edinemu agitatorju, ki smatra za svojo misijo, da prebivalstvo v jezikov, oziru šCuv a, te ga ne smete pričakovati." (Nemci so Korberju kakor blazni ploskali, Slovenci pa sedaj vedo, odkod izvira toliko zapostavljanje in preziranje Slovencev in njikovega jezika pri c. kr. uradih). Sedaj vemo, pri čem smo s Kčrberjem. Takim izjavam mora slediti najskrajnejši odpor od slovanske strani, in parola Slovanov: Proč s Korberjern! . Koroška deputacija pri Ktfrberju. — 26. t. m. je prišla koroška deputacija na Dunaj. V deputaciji so j dr, Brejc, Grafenauer, Janežic in župan Kobentar iz Št. Jakoba, Bili so pri načelnikih slovanskih klubov, kateri so jim obljubili, da jih bodo podpirali, Ob pol 3. jih je sprejel Korber. —. Dr. Brejc ni šel z deputacijo k dr. K&rberju ter je izjavil, da gaje ministrski predsednik razgalil, vsled česar on ne more jamčiti, da bi ne reagiral osebno napram Korberju na to žalitev; sicer pa bode na napade ministerskega predsednika odgovoril v posebnem pismu. Dr. Korber je bil silno presenečen, ko mu je deputacija dokazala, da Slovenci na Koroškem ne zahtevajo ničesar novega, marveč, da tirjajo samo one pravico nazaj, katere so do nedavnega časa še brez ugovora mirno uživali in katere bo tudi sodnijske oblasti reapektirale. Dr. Korber je deputaciji izjavil, da ime biti prepričan«, da bode vestno pazil, da se bodo strogo izvrševale vse zakonite določbe, da si bode dal predložiti vas sodnijske zapisnik« in bo ukrenil vse, da se ne bodo kršili zakoni, Tlsza, ogrski ministerski predsednik, je bil izvoljen 25. t. m. poslancem v Ifcri. Dobil je 1126 glasov, nasprotnik, kandidat neodvisne stranke, 682. Akad. drnStvo »Slovenija* na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v torek 1. grudna t. 1. Lokal: Budjev. pivnica, VIII. Alserstrasse 59. ZaCetek: ob 7,8 uri zvečer. — Slovanski gosti dobrodošli! V Italiji je bilo te dni po raznih mestnih več hrupnih demonstracij proti Avstriji in Nemcem, ker je vlada prepovedala Lahom v Inomostu prosto vseučilišče. V Inomostu so nastopili Nemci zopet jako surovo proti Lahom. T Ro2n v Istri so v občini gospodovali Lahi. Ali pri občinskih volitvah te dni so zmagali Hrvatje sijajno v tretjem in drugem razredu, le v prvem so prodrli nasprotniki. Roč je važna točka pri deželnozborskih in pri volitvah v drž. zbor v peti kuriji. smejati, in smejalo se je do sol?, in solze so padale v podobi deževnih kapljic na žejno zemljo, in procesija je imela velikanski vspeh. Ako torej potrebuje kak kraj kaj dežja, toče, solnca, naj se obrne na pastirja v RoCino-polisu, in vspeh se garantira za cele dve leti. Pisma in prošnje naj se pošiljajo pod šifro: »Dež, RoCinopolis, United States of Amerika." »Da, da, reklama je doma v Ameriki! Toda, Amerika je Am; vika, in človek se je kmalu nasiti. Sicer sen* rreživel p:u" prijetnih mesecev v amerikan&. Ii mestih, seznanil se s šegami in navadami naravnega ljudstva indijanskega, počival ob Nfc.garskem slapu, podil se po nedosežuih, širnih prerijskih planjavah, pobratil se z milijonarji, študiral indijansko sveto pismo, — in s takimi spomini zapuščam rad amerikansko zemljo, katere, ne nosi zaman svojega pridevka »amerikanska*, saj je na njej vse »amerikansko*, od najmanjše časnikarske race do največjega slona, katerega znajo napravljati indijanci iz navadne muhe. In — to se mi je zdelo še najbolj čudno — vsaka stvar, bodisi iznajdba ali ne, bodisi napaka ali blamaža, vse, vse je patentirano na onih tleh, kjer so nekdaj lovili indijanci brezskrbno medvede, škalpe in slepe miši. Palico v. roke, amerikanski prah, kateri nosi patentno številko 97, s črevljav, in hajd J — črez ono široko morje, katero sliši tudi. na ime ocean, v sosedni svet. — v.Alrikq, ¦¦ Ahasirer* Siorensko-iieinšk* aren na Štajerskem. — Celjska .Domovina" je povedala, da so se sešli ob sklepu štajerskega dež. zbora nemški konservativci, nemška kmetska stranka in slovenski poslanci ter so sklenili nekako zvezo opozicije proti nemškim nacijonalcem in veleposestvu, .Slovenec" je bil v zadregi ter se je izrekel proti taktiki Štajerskih slov. poslancev le zato, da ne obsodi samega sebe, ker čveka vedno tako brezmiselno o slovensko-neraški zvezi na Kranjskem. Korak Štajerskih Slovencev pa .kaže tudi, da .Slovenec4, ki x*ekUmir& Štajersko zase, ima pri njih jako malo vpliva, marveč si hočejo svoje razmere urediti tako, kakor njim prav, ne kakor bo komandiralo vodstvo kler. stranke v Ljubljani. Seveda pri tem Štajerski slov. poslanci ne bodo delali narodnih grehov, to je pač umevno menda samo po sebi! Da, njih ugled se ta način le se lahko poveča, kar more koristiti tudi v narodnem pogledu. Pametno zasnovane koalicije v političnem življenju morejo prinesti dosti haska posameznim tvoreCira jo strankam ; to kaze zgodovina, Posl. Robic se ima zahvaliti, da je dež. odbornik, nemški kroet-ski stranki, in poslanci te stranke so svobodomiselni možje, RobiC pa več ali manj klerikalec 1 Tako utegne priti Slovencem iz te koalicije marsikaka pridobitev v gospodarskem in narodnem oziru, ako bodo le možje na svojem mestu t«r bodo znali izkoristiti položaj. Zavod sv. Nikolaja v Trata. — Dne 4. t, m. se je vršil občni zbor tega zavoda v Trstu. Kakor posnemamo iz računa, je imel zavod koncem decembra 1902. primanjkljaja K 1232*95. Med darovi čitamo: usta-novnina in podpora županstev K 294, posojilnic K 180 in razni dobrotniki K 1177, skupaj K 1651, kar pač ni v pravem razmerju z važnostjo in koristjo zavoda. Zato priporočamo *«vod v vsestransko podpiranje. Drugače pa je posneti iz poročila, da se zavod razvija lepo ter prinaSa dobre sadove, za kar gre največja zahvala neutrud-Ijivi rodoljubkinji gospej Mariji Skrinjarjevi. Lansko leto je bilo sprejetih 612. deklet, Kranjic 214, Primork 211, Stajark 107, Ko-rošic 69 in drugih Slovank 21. Nesreča na gorenjski železnici. — 23. t. m. popoldne okrog 4. ure se je pri postaji Žerovnica na Gorenjskem zgodila velika nesreča. Paznik železniških delavcev Franc Balon iz Zabreznice je stal pri zaprti železniški ograji, ko je mimo prihajal tovorni vlak. Ondi je stal tudi neki mož s konjem; ko pride vlak mimo, se splaši konj, zadene z vozom ob pregrajo, ki zadene Baloha v trebuh, Baloh pade tako močno na glavo, da si je prebil crepinjo. Nezavestnega so prinesli na dom. Ob 5. uri je Baloh že preminul. Zdravilo proti koleri. — V Bom-bayu, kjer kolera že dolgo razsaja, skušajo kolero pregnati z novim, v Hongkongu iz-našlim, pripomočkom. Novo zdravilo je kar-bolna kislina. Poskusi trajajo že dalj časa. L. 1901. se je dajalo bolnikom 80 gramov na dan; toda ni imelo veliko vspeha. Letos pa se daje bolnikom kar 144 gramov. Za-strupljenje se ni pokazalo pri nobenem bolniku. Pripoveduje se celo, da je nekdo po-vžil 2500 gramov karbolove kisline, ne da bi se pokazalo zastrupljenje. 25 milijonov kron za — ognjenik. — Sloveči vulkan Popokatepetl v Mehiki je baje že kupil ameriški milijonar Rockefeller za 25 mil. kron. Rockefeller namerava vzdigniti iz ugaslega ognjenika neizmerne zaloge žvepla. Votlina vrh gore je 1575 čevljev Široka in 1300 čevljev globoka. V tem orjaškem žrelu je toliko žvepla, da ga cenijo na eno milijardo eentov. Ker velja meterski cent žvepla 200 kron, napravi Rockefeller lepo kočijo. Dosedaj je bil lastnik ognjenika meh&anski general Ochoa. Podarila mu gaje republika za njegove zasluge v vojni zoper Francoze. Ochoa je vzdigal že nekaj let žveplo iz žrela ter postal eden najbogatejših mož v dežen. Toda dosedanje priprave za to so bile pomanjkljive. Rockefeller pa napravi stroje, vzdfgalnice, železnico itd. Stroški za te priprave so proračunjeni na 4 milijone kron. Statistika moSklh in ženok. — V Združenih državah ameriških pride na 1000 mož 953 žensk, še večje nesoglasje je na Grškem, kjer pride na 1000 moških 921 žensk, v Italiji 995, v Bosni 894, v Rumnniji 974 in v Srbiji 945. Dežele, v katerih imajo premoč ženske, so: Avstrija 1035 žensk na 1000 mož. Nemčija 1032, Angleško in Irsko ^067 in Norveško 1083. Devet do deset »Siovensko bralno In podporno društvo« v Gorici naznanja tem potom, da bi rado naložilo društveno imetje devet do deset tisoč kron z dnem 31. decembra 1901. proti pupi-larni varnosti na vknjižbo I. loeo. Prosile! naj polagajo svoje pismene prošnje do 15. decembra 1903. pri tem društvu. Gorica, 26. novembra 190:?. Odbor. Išče se komptoarista veščega slovenščine, nemščine in italijanščine ter amerikan- skega knjigovodstva. r^^ Vstop takoj, r""-" Kje, povi upravnistvo „So6a" ; Mlad trgovski pomočnik 1 špecerijske stroke bi rad premenil svojo dosedanjo službo. Vešč je slovenščine in nemščine popolnoma. — Naslov in natanjčneja pojasnila daje naše upravništvo. Gorica -s**~ Gorica Klimatično zdravišče. Motel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom.----- Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvtn. V zalogi ima kave vsih vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranja, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah Naznanjam, da imam odslej v prodaj dober vinski Špirit za žgatl ter lahko postrežem svojim eenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t SemeniSkl ulici St. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, sre- katerega pošilja zaitoij in potoke preit* Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna htta ¦•i* it. 248. - (Češko). Kerševani & Čuk v Gorici j ilief Rira Cistelfo štev. 4 (konec RaSte^a.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo esehanUao delavnico, zalogo šivalnih strojav In dvokoles Iz tovarna „Puch" far dragih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Vsako popravo. Šivalni stroj ali dvokolo jamCiva. Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles toeno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Odlikovana krojaška delavnica Ani Krušič v Strici, tekaliite Jisipa Verdi 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje Ud. Cene zmerne. — Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno. ----------------- -jesensko in zimsko sezono.1 Izdelke iz lastnega blaga jamčim! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma«. Jaz ne pustim prilike, zahvaliti se mojim veleCastitim odjemalcem za vsestransko, drage volje izkazano naklonjenost mojemu podjetju ter prosim da mu isto tudi za naprej blagovolijo ohraniti, zagotovivsi, da se bodem vedno bolj trudil, zadovoljiti slavno občinstvo s skozi in skozi pošteno in solidno postrežbo in dobrim blagom po najbolj mogoče nizkih cenah. Le v korist bode vsakemu, ako si preskrbi v moji trgovini vse zimske potrebščine kakor lndi razno blago za darib k božičnim praznikom 1. |« s vsakovrstno Jaogor parilo, nogavico, rokavica. Jopico, sra|co, hlačo, zimsko iarpa, ruta, čopiča, volno, raznovrstno kožuhovlito, "'tiske čevlje za dom, ruska galoie, dežnik©, mo-darca, blus« aaodnje krila, pasova, predpasnike; Jako vallka zaloga bete&a parila za gospoda, krasnih ovratnic, lovskih nogavic Itd.; zadnjo novosti mičnlh okraakov za obleko, razna svile, žamet, plift. fodra Itd. Vse potrebščino za gg* Ilvilja In krojače. J. Zomik, Gorica, Gosposka ulica 7. Vsega zdravilstva Doktor Anton Brecelj- — Ordinuje ===== v Gorici, Gosposka ullea št. 15. II. nadstr. (naaprotl „Trem Kronam") od 8. do 10. predpoldne in od 2. do 4. popoldne. Priporoča se zlasti v slučajih otroških bolezni. Nova trgovina pri Ljubljančanih fledžef !r 1Lorih)i1< Gorica na vogalu starega Tribunala Priporočava svojo veliko zalogo mnogovrstnega zimskega oblačilnega blaga kakor: sukno, volna, forštajn, hlačevina, platno, žepni robci in vso k oblekam pripadajočo opravo. Opozarjava tudi na svojo veliko zalogo. Posteljna odeja „koci" od gld. 1- - naprej, kovtrl od gld. 2-80 naprej, slamnjatti zgotovljenl od 8$ fer. naprej platno za rjuha od 24 fcr. naprej. Samo sveže blago! Postrežba točna, poštena. — Cene brez konkurence! ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadatoratvo j'e sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlog« sa obrestujejo-pu-4^ letalue vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo"Fletepo "^ 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Poaojlla: na vknjižbe po 5V,#,«na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s '/»% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Staaja 81. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne v log e-4.,479.QUfi 70,— Posojila 1,44$.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne ved). — Kesorvni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Pojasnilo! \Wkiat pohvaljene ur*' Ankor Keniontotr Hlstem KoKkopf iz nikUjn, ku^mj« i« dtdgo W>«. vef-ina moj h odjemalcev, posebno pnijiMMci, uradniki, žandaruip-rijski. fin.uu'ni in železniški uMužbojnu ter .so L njimi popolnoma zadovoljni, iKizpoši^am svojo uiv pristna »marikanakaga aiatana Direktno I Roskopf Patent razposlana Anker-Remont. gld. 250 j it. 99 jk<>t SlužIt« na ura vsega priporočila vredni) z tnnnjli-rano tablico # ilevilkami ter s tino politir nim in ilohro zapirajottm pokrovom, s pozlačenimi kazalr, to*no regulirana, teče 36 ur, 3-letno pismeno jam-•Ivo, direktno razposlaivi na privatne odjniiulee: 1 komad gld. 260; 3 kom. gli\ 7; 6 kam ajtf. 13*50. ftdeg verižici iz niklja z lepim Loinpa-tovim privezkom vsak kemad 30 kr. ItiizpuSdjani proti povzetju ali naprej postlanim zne-kuiu ter vrnem ah ako prav ne deluje. -- Bolj solidne*» tryovKkegu ravna Ju ne more nikdo zahtevati, HANNS ® KONRAD Prva tovarna z urami — Moat (BrO«) stav. 617 (Črtka). C kr. ziprihiitoa iiodlujhki cenilec. M»ja hrJka j« bila cidlikovnuu h c. kr nvstr. državnim orlom, z zU Uni tu m!" nitmi ruzNUvnimi kolujnami ter z več ru^o 10.000 priziiulnimi pismi, ili filih !¦• calaga svaU. Moja tvrdka je kol izvorna tvrdka v ti-j almki tjeprekosjva, injvecju in nijs:ai»va ter izvali \ \*e dele sveta. V* t »novij ena I. 1**87. lliiNtrovau reulk ur, zla« tega In srebrnega blaga «e razpošilja na zal.tcvo za*tonJ m franku. ili:i»ar, ako ura ti" dop-id.i Spretnega opekarskega mojstra kateri razume Mi strojna dela. sprejme = |Mopit) f>oir>bab — Sv. Vid niže Ptuja (Štajersko). HH Christofle & CČ teuMškž. c. in kr. dvorni založniki Znaki Uuni Znaki Heinriehhof Dunaj I. Opern Rlng 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In pogodjs vseh vrti (žlice, vilice, noži itd.) [ Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. Hajr* Ilustrovan cenik na iflhtevanje. -tjaj Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje iz-virnoeti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Njega parah rodje obsega 280 •• velikanskih *- parnskov. \^.^ direw»nanci»h:*rejbdprekcmcn»iva vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNoviYork ai; pa v Halifax. &'tvp!.Ktv:i vt>eH3vrstf!ti ccjatnfd ua c vdv^oHc v^ade pofjeni za5tcpnik: I Ičiinhiirg Amerika Linio Fr. Seunig v Ljiibljčini D'jnaji>ka-ce^fa štv & p^hg -tolike menice ališranoe. J Gostilna »pri Žagarju" tik nove postaje na BlanCi, toiti vedno naravna domača bela in Črna vina. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne. Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Anton Pečenko Vrl »k bi.dk 8 - GORICA priporoči ¦ VI« Gtnrdlno 8 pristna bala In Ima vina iz vipavskih, furlanaklhp DoHtiiv^a l kraje avstro • »pergke monarhijo V lodih od 5fi it«vo polUja lud Ga»a aaiaraa. Pactralka paitaaa, in tatarskih vinogradov. DoiUvUk na dom in raspoiUjii pu ieleiniol oa rajo avstro - ogortko monarhijo r i *" ' *" litrov naprej. Ka zanttvo polUja tudi i V\aro\ Prašfilv pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Korr u St. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter Obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. • • Ohranitev zdravega želodca • • obs-toji glavno v ohran.tvi, v po.?peSevanju in uravnavi p ubavljanja in odslranjenju nadležne zaprtosti. SfcuJcno, iz najb; ljiiU in tapetnih zdravihkih zeliJr skrbno priprav jeno, lok vzb"jja-joče. prebavljanje pospeSujoč« in lahko odvajajoče d n:at> &red-tvo, ki ozdravi znane posledice ttfzmernosti, poe^rcSk« v dieti, prehiajenja in nadie no zaprtost, kakor z^ago, napenjanje preobilno klaliao in lajša krčevite bolezni Je zdravnika Raaa kalxam aa žatodac Iz lekarne B. Fragaer v Pragi. OV3P110 ^ deli om >U imajo posta'ti'i (b»j»oriirj»i» varit ono znamko. a?"^~.%*- Glavna zjii^a: lekarna B. FragnBr, c. kr. dvorni . alo2nik vcylu .Sponi Raziiošilja .s«s vsak dan. Proti naprej po-daneni zm-Au K 2 5fi be puS'jC velika steklenica h za K. ViiO uiajiina steklenica frank) na vse ji staje avitro-operske monarh je. Zaloga T vseli lekarnah A.vstro-Os;erske. T Gorici r lekarnah: Cristofoletti, Gliuhich, Pontoni in Gironeoll. 1 Smekalovimi = = brizgainicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje Irizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgakiic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i I 129 odlikovanj l i Sprejema zavarovanja dlovelkega življenja po najrazno-rratnejših kom-btoacijah pod tako ugodnimi pogoji, j &o nobena draga stavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje nt doživetje in smrt z zmanjSujočimi m vplafiili. I Vsak 8!an imn po preteku petih let pravico do dividonde. vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 25.000.000 K. izplačane odškodnine ia kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave z vaaskoz! alovanaka-aarodato uprava. Ve» pojamfla dajat zastop v LJubljani, gegar pismi so t listoij bančnej hiši Gospodskih ulicah štsv. lis. _____ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih j cenah. Škodo cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves,] koder posluje. Dovoljuje iz Sistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne Anton Potatzky v Gorici. Na aredl RaStelJn 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovallioe nlraberikega In drobnega blaga ter tkanla, preje In nitij. POTREBŠČINE za piMrnicc, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTitaBŠČINE za krojače in ievljarje* SvetiuJIee. — Rožni venci. — Masno knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave io detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce peimiho s in trgih ter na deželi, t 35-s LMHKRT. GAPSICICSMP6S. It RlehtM]«w Itkam v f ra|l pripoznano kot izvrstno bol ublažnjoee mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno prlljabljeno domaoe zdravilno sredstvo vedno le v orlf. steklenicah z naio zai&tno znamko s «81-DROM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originala! Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko. nicniirjm (cfctma „irl ilatei Im" |r PBAOLBUaabetnaTaffse !t.6.| Dobi ee v lekarni ,Fn J. Zorilife Gorica, Gaspaska ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalego modnega blaga: Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove, svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajcolane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarjej predpasnike, rokavice, nogavice, zadn]e novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlaCnikov, čepic, podloge, sukanec, svilo, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznanojnajboljih__________ _____ modercev vsake cene. Za birmance to otroke: rokavice, nogavice, pajfiolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. Za »lavno«« in druge veselice; vsakovrstsie narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. SJ^" Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rok»h ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo kalar, umirujejo blevanje in'lajšajo ncduho. Pospešujejo prebav-' Ijtnje, čistijo kri in ereva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzrocene od glist. Delu? njo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko* in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici inimdronu. Te kapljice na smejo manjkati v nobeni mpstnt in kmečki hiši. "^P^| D-bivn $e sorro v mastni lekarni v i: agrobu. N.-ročito naj se naslotlia: Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 39 v bližini cerkve sv. Marka. ra*f5fj'; .w~. Denar naj so poSilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 stekleničk) se ne pošilja. Cena je sledeča franko na vsako pošlo : 1 ducat (12 stek.) 4 K': 2 dnc*t (24 stekl.) 8 K; 3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 ducata (48 steklen.) 14 K 60 vin.: 5 ducatov (60 steklen.) 17 K. Na raz; olago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Mnrka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčie, učitelj; Janko Rišur, kr. nadgozdar; Štefan Barčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanovič, kmet; itd. Ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagreb, Ustanovljena 1.1360. Markov trgr, štev. 39 v bližini cerkve sv. Marka. Zdravlje je neg večje bagastvo I o** Mizarska zadruga *** v Gorici - Solkanu ZZZZZZZZZZZIZ vpisana zadruga z omejenim jamstvom "............. tovarna s atrojevnlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via tli Piazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljentu. Cene zmerne, delo lieno in solidno. Vsestransko pozornost vzbuja ----- Izvanredno velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice vseh stanov v trgovini . —. ------ J. MEDVED Gorica, Corso Verdi-jeva ulica štev. 38. Solidno blago. Kroj dunajski. BW* Cene nizke in stalne. --WB Za naročilo obleko zadostuje prsni obseg. Naročila so odpošiljajo s prvo pošto. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Bvigelj na Bregu, p. Borovnice, Kranjsko priporoča si. ob&nslvu, preCast duhovščini, ime te-Ijero in predstojnikom zavodov io šol, krčroarjera in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fote\ja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno' Ukano ali v naravni barvi irnitirano. Največja Izbira stolov, naslonjačev in gugalnikoviz tpstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. ! ! ! Pozor S ! ! Ysem, kateri bolehajo na želodcu # # # • ####••• in težke j prebavi, daje gotovo pomoč in povrača zrušeno zdnvjc HH^ jedino pristna "^W8 Germanova zdravilna življenjska esenca, katera je nenadhiljivo sred-lvo iu deluje z največjim uspehom pri vsili žel dčnlh boleznih, kakor: »talin prebavit, pomanjkanje teku, želodčna oteklina, napihovanje, podrlgo-vanje, zgagti, zlatenica, omotiea, glavobol, krč itd. Germansva zdravilna Življenjska esenca pomaga proti jeternim In slezisim boleznini, proti Iieiiierojdnm, čisti pokvarjeno kri in Izločuj« vse nečisti« s»ko\e Iz krvi. Germanova zdravilna življenjska esenca odgrinja zastalo vetrov« iu w /nosne gliste, a onim, kat.trm povr?č« izgubljeni tek in voljo do jedt, donaša mno^o za okrcpljenje telesa t Germanova zdravilna žlvlfenjtka esenca pomagala ježe več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspehu, kateri se pomo"i niti vet« nadjnli niso. Germanova zdrav laa življenjska esenca rripravlja se iz blagodelujoiih. povse» neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prjetnejra okusa, tako da pa lahko uživajo ludi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemati ne n orejo. Cena ftekleniei 1 K 40 vn, s pošto se ne pošilja menj nego 2 steklenici, za vozni lisi in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetju ali v naprej doposlanent znesku. Slavna zaloga kamor naj se vse naročbe naslovljajo Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško. HM**" Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ijeka na .,k cmom orlu" K. (Jermana u Belovaru, Zato Hči izključno pravo Oe* nanovo zdravilno življenjsko esenco, in ako s-e ti ponuja druga, navad o bolja ali ravno tako dobra, ne rzomi jo, ako jo tam ne dobiš - naroči po pošti. SCOHUNA Za Stolno cerkvijo štev. 13 seje otvorila ter je preskrbljena z blagom za sedanji letni čas z veliko izbero možkega sukna. Vse se prodaja po lastnih cenah! Trgovina z manufakturnim blagom