O ETNOGRAFSKIH ZBIRKAH
IZ AFRIKE, AMERIKE IN AZIJE
V ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI
Boris Orel
I.
Etnografski muzej (okr.: EM) v Ljubljani hrani lepo število etno-
grafskih zbirk iz Afrike, Amerike in Azije. Menimo, da je prav, da te
zbirke podrobneje pregledamo v letošnjem letniku Slovenskega etno-
grafa, vrhu tega pa načnemo ob njih nekaj vprašanj, ki jih je vredno
razmisliti.
Etnografske zbirke iz Afrike, Amerike in Azije v EM delimo v tri
skupine: 1. zbirke, ki jih je pridobil bivši Kranjski deželni muzej v
Ljubljani in ki jih je EM prevzel ob svoji ustanovitvi leta 1923 od
Narodnega muzeja, naslednika Kranjskega deželnega muzeja; 2. zbirke,
ki jih je pridobil EM v letih 1923—1945, to je od svoje ustanovitve do
konca druge svetovne vojne; 3. zbirke, ki so prišle v EM po osvoboditvi,
to je po letu 1945.
1. Proa skupina zbirk. Le-tâ je prešla iz Narodnega v Etnografski
muzej leta 1923 ter je največja tako po številu zbirk, kakor tudi po
številu predmetov, ki jih te zbirke obsegajo. Poglejmo, kaj nam o teh
zbirkah pove inventarna knjiga bivšega Kranjskega deželnega muzeja
v Ljubljani.
A. Zbirke iz Afrike. Te zbirke so inventarizirane od št. 695
do 971, od 2003 do 2011 in od 2720 do 2723 ter obsegajo etnografske
predmete, ki so jih Kranjskemu deželnemu muzeju darovali (prodali?)^
znani slovenski misijonar in znanstveni raziskovalec Ignacij Knoblehar
(nad 200 predmetov), ladijski kapitan Percich (okrog 50 predmetov),
Walter List, Leipzig (4), ladijski praporščak Mladič (9), Laurin (5),
Fiere (2) in Baumgartner (1). Med temi zbirkami je najpomembnejša
Knobleharjeva etnografska zbirka, ki je prišla v Kranjski deželni muzej
pred dobrimi 100 leti in je potemtakem ena najstarejših zbirk v EM.
Ko se je Knoblehar leta 1850 za kratek čas vrnil iz Afrike v Evropo, da
Iz inventarne knjige bivšega Kranjskega deželnega muzeja je razvidno,
da sta Knoblehar in Percich svoji zbirki darovala muzeju, medtem ko pri
ostalih ni nobenih takih podatkov. Verjetno gre tudi pri njih za darove.
139
Boris Orel
bi poiskal denarnih sredstev in novih misijonarjev, je tedaj prinesel
s seboj etnografske zbirke ter jih podaril ljubljanskemu in dunajskemu
muzeju.^ Kakor posnemamo iz inventarne knjige, je v Knobleharjevi
zbirki, poklonjeni ljubljanskemu muzeju, sedaj v EM, nekaj predmetov
afriškega črnskega plemena Bari, medtem ko v Percichevi zbirki naj-
demo predmete črncev plemena Pahouin, prebivalcev ob izvirih reke
Gabun na zahodni afriški obali, v zbirki W. Lista predmete iz bivše
Nemške Afrike, iz Konga (le en predmet je iz Nove Gvineje v Oceaniji),
v zbirki Mladiča pa končna predmete iz Kamerana, Caplanda in iz La-
gosa na Suženjski obali v Zahodni Afriki.
Po inventami knjigi so v zgoraj navedenih zbirkah iz Afrike tile
predmeti:' loki, puščice, sulice, kopja, sekire, noži oziroma bodala, nož-
nice, bat, kij, razne palice, bumerang, ščiti in ščitki, bič, žaga; rezljane
lesene mizice, rezljana lesena skleda, kozarec in kelih iz roga, zajemalke
iz lesa, kosti in rogovine, lesena žlica, steklene posode z rdečo zemljo —
šminko črncev plemena Bari, steklena posoda s 34 ahati, steklena posoda
s kruhom iz drevesnih plodov, par jedilnih paličic; razne lončene pipe,
razne piščali iz kosti, roga in bambusa, koščen rog, rog iz slonovine, harfa,
citre na palici; usnjene pletene vrvi oziroma vrvce z zanko oziroma
s cvetami, pletene vrvi iz ličja, razne pletene jermenaste vrvce (z zanko,
z obešenim krempljem, bučo in želvo, z želvo, rogom in kostjo, z žival-
skim repom, z usnjeno in železno cvoto, z dolgo žimasto cvoto); razni
obeski (iz živalskih zob in kosti), iz ločja spletena čutarična košarica na
obesku, vrvce oziroma trakovi z zobovi in koraldami idr., razni obročki
iz železa, slonove kosti in biserne matice, glavnik, pokrivala (kape),
torbica iz barvanega bičja, preproga iz trstja itd. Med drugim bi končno
navedli še zastavo z orlom, ki jo je imel obešeno Ign. Knoblehar na svoji
misijonski postaji.
B. Zbirke iz Severne Afrike (»Egipčanske antike«).
Te zbirke so inventarizirane od št. 972 do 1063 in vsebujejo predmete,
ki jih je bivši Kranjski deželni muzej pridobil v drugi polovici 19. sto-
letja od raznih darovalcev oziroma prodajalcev (C. Vetter, Zupančič,
Apollonia Droll, I. Pirschitz, V. Smole, Laurin). Po inventarni knjigi
štejejo te zbirke nad 90 predmetov, med katerimi prevladuje drobna
mnogobarvna in enobarvna plastika iz terakote, lesa, brona in kamna.
To so razne moške in ženske figurine, verjetno idoli oziroma amuleti,
dalje živalske figure (ptiči, pes, lev, konj idr.), stekleni biseri s hrošči,
svetimi skarabeji itd. Med temi predmeti najdemo še bronasto solnico-,
terakotno okroglo posodo, zavitke tanke drevesne skorje in naposled
med njimi tudi mumijo, ki pa je ostala v Narodnem muzeju.
C. Zbirke iz Severne Amerike. Inventarizirane so od šte-
vilke 1090 do 1145 ter potemtakem štejejo 56 etnografskih predmetov.
Le-té so darovali Kranjskemu deželnemu muzeju škof Friderik Baraga
^ Prim. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925—1932, str. 474.
' Glede nazivov predmetov smo upoštevali tudi inventarne knjigo EM II.
140
o etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju v Ljubljani
(47 predmetov), misijonar Ivan Čebul (8) in M. Topolansky (1). V času
svojega misijonarjenja v Severni Ameriki je Baraga dvakrat obiskal
svojo domovino, in sicer prvič leta 1856, drugič pa leta 1853.* Verjetno
je o priliki prvega ali drugega obiska prinesel s seboj etnografske pred-
mete, ki jih je nabral med Indijanci ter nato daroval ljubljanskemti
muzeju. Tako sodi poleg Knobleharjeve tudi Baragova etnografska zbirka
med najstarejše zbirke v EM.
Zbirke vsebujejo tele predmete severnoameriških Indijancev: lesene
loke, pernate puščice, plosk leseni kij z vrezano ornamentiko, nožnico,
leseno žlico, leseni zajemalki, leseni skodelici, košare in košarice (med
drugim iz lubja), škatlice iz lesnega lubja in z barvano merjaščevo
dlako, lesen rog, pipe iz lesa in rdečega kamna, razne torbice iz barva-
nega bičja in s koraldami, preprogo iz barvanega ločja, preprogo iz
tanke slame z resami, čevlje iz jelenovine, par krpelj iz lesa in barvanih
črev itd.
D. Zbirke iz Azije. Inventarizirane so od št. 455 do 440, od 450
do 451, od 1065 do 1089, od 2443 do 2444, od 8394 do 8395, od 8403 do 8423,
od 8718 do 8807 in od 9310 do 9362 ter štejejo skupno okrog 200 etno-
grafskih predmetov. Po poreklu je večina zbirk iz Kitajske in med njimi
je treba kot prvo navesti veliko zbirko kitajskega misijonarja p. Bapt.
Turka iz Hankova, ki šteje 163 etnografskih predmetov. Iz Kitajske je
nadalje 6 predmetov p. Andreja Su-ja in tudi večidel predmeti, ki so
jih dobavili muzeju Ana Kartner (2 predmeta), C. Karinger (7), občina
Loka (1), Finzi (2), Rechbach, Zupančič itd., medtem ko je zbirka
12 predmetov, ki jo je dal muzeju M. Kliner iz Radovljice (»ein Rad-
mannsdorfer Taugenichts, fahrend als Bedienter mit der Novara«, kakor
pripominja o njem inventarna knjiga, sicer skopa s podatki), deloma iz
Kitajske, deloma z Nikobarskih otokov v Prednji Indiji in iz Madrasa
v Zadnji Indiji, zbirka Vrtovca, korvetnega kapitana (2 predmeta) pa
iz Ranguna in Madrasa v Indiji. Za nekaj predmetov ni bilo mogoče
ugotoviti dobavitelja.
Etnografski predmeti v navedenih zbirkah so tile: razna verska
lesena plastika (kipi in reliefi bogov in boginj), bronasta plastika Bude,
lesen idol z Nikobarov, 12 slik vojalcov na riževem papirju (v svileni
knjigi), slika vejice čaja na riževem papirju, koščena kitajska figurina,
molitvena knjižica v Pali-pisavi na palmovem listu iz pagode Dagon v
Rangunu, čarovni listi na vrvci iz Madrasa, železni kitajski obredni
zvonci, cinasta kadilnica, bronasta skodelica za zažiganje kadila, tri-
* Prim. Slovenski biografski leksikon, str. 24. — V arhivu Narodnega
muzeja žal ni ohranjenih protokolov bivšega Kranjskega deželnega muzeja iz
let 1856 in 1853. Ob tej priliki priporočamo Narodnemu muzeju, da bi objavil
vse stare protokole bivšega Kranjskega deželnega muzeja, kolikor jih je iz
let 1822—1888 ohranjenih. Tudi bi ne bilo napačno, kritično pregledati vse
stare inventarne knjige in razne pomanjkljivosti izpopolniti, kolikor je pač
mogoče, iz ohranjenih protokolov oziroma aktov. Vsekakor bo to napravil EM
ob vnovični inventarizaciji etnografskih predmetov, prevzetih od Narodnega
muzeja.
141
Boris Orel
nožna posodica; kitajski slamnik, 2 pokrivali mandarina, kitajski ženski
čeveljčki, kitajsko deško obuvalo, kitajski uradni čevlji, kitajski moški
čevlji iz Šanghaja, kitajski dežnik, lesen in koščen glavnik, stara kitajska
očala, vezen okvirček za žepno uro, srebrna igla z zmaji, 16 raznih žen-
skih uhanov, kitajski prstani, verižica za predpasnik, kitajski otroški
zapestni okrasek, kitajski naglavni okrasek ženskih, v klobčič zvitih las,
pahljača iz lista banane, pahljača iz korenin iz Madrasa, kitajske pah-
ljače (med njimi ena iz ptičjih peres), torbice, kitajska skrinjica za nakit,
pogrinjala za kitajske dvoranske stole, tkanje iz rastlinskih vlaken,
predmizno kitajsko pregrinjalo, cinast baldahinov nastavek z zmaji,
kositren nastavek s čapljo in lotosom, baldahin, baldahinov držaj, ki-
tajski napisi za slavnostno predbaldahinsko tablo, lesena tabla na čast
maliku bogastva; 2 para kitajskih koščenih jedilnih paličic, 8 rezljanih
čašic za vino, vaza iz kresilnika, kitajsko lončeno posodje, 2 majolični
vazi, kitajska skleda iz medenine, pakfonasta posoda s pokrovom, razno
cinasto, porcelanasto in drugo posodje; meč, leseno-medena pipica za
uživanje opija, tobačna pipica, kitajski ustnik za cigare, mošnjiček za
tobačno škatlico; kitajski novci, tri vrste papirnatega denarja za seži-
ganje rajnkim na grobovih, raznovrsten kitajski otroški denar, vezena
svilena denarnica itd.
E. Razno. Tu sem uvrščamo 9 etnografskih predmetov, katerih
izvor nam ni znan. Muzeju sta jih darovala dr. Stare (5) in kanonik
Sušnik (4), inventarizirani pa so od št. 3000 do 3004 (Stare) v inventarni
knjigi Kranjskega deželnega muzeja ter s št. 2880, 2881, 2883 in 2898
(Sušnik) v inventarni knjigi EM II. Pripominjamo, da Sušnikovih pred-
metov ni najti v inventarni knjigi bivšega Kranjskega deželnega oziroma
Narodnega muzeja.
Predmeti so tile: 8 pernatih puščic (inventariziranih kot en pred-
met), 2 lesena loka s tetivo izčrev,' 2 metalni kopji, sulica, puščica,
lesen lok, kladivo(?).
2. Druga skupina zbirk. Ta skupina zbirk je razmeroma majhna,
saj obsega samo tri zbirke s 161 predmeti. Zbirke je pridobil EM v
letih 1923—1945 ter so po njegovi inventarni knjigi naslednje:
A. Zbirka P. Schebeste iz Centralne Afrike. Ta
zbirka vsebuje 96 etnografskih predmetov, ki jih je med Pigmejoi v
Centralni Afriki nabral Paul Schebesta, znani etnolog in raziskovalec
Pigmejcev. Zbirko je EM daroval dr. Ehrlich, inventarizirana pa je od
št. 2864 do 2959.
Predmeti so tile:'' 2 bodali v nožnici, 7 sulic, leseni loki, puščice, usnjat
tidec s 23 puščicami, harpune, ščit, spleten iz bambusa, ščit za zapestje
v obliki napolnjenega meha, palica, pralica, železna dleta, železne in
slonokoščene igle, 2 glavnika iz bambusa, 2 plesni pahljači, omela iz
riževe slame, rastlinskih vlaken in ličja (?), oglavni okrasi, okrasna
° Dragoceni so pri tej zbirki izvirni nazivi, napisani na listkih, s katerimi
so opremljeni predmeti.
142
o etnograrskih zbirkah iz Afriko, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju t Ljubljani
okrogla plošča iz sloiiovine, usnjen pas s trakovi, razni moški in ženski
pasovi (iz ličja, kože), okras za ušesa, 25 bronastih zapestnic, ovalni za-
pestni obroči, sramni predpasnik, lesene citre s strunami iz rastlinskih
vlaken, pletena košara, košara iz drevesne skorje in opletena s slamo,
vreča spletena iz slame, vreča spletena iz vrve, pletena slamnata pre-
proga, predpražnik, pleten iz slame, torbice iz rafije, škatla (pušica) iz
drevesne skorje, čepice, pletene iz slame, lesen možnai- z lesenim batom
in drugo.
B. Zbirka Naglas. Ta zbirka je inventarizirana od št. 2980
do 3059, toda v inventarni knjigi ni nobenih podatkov, od kod so pred-
meti, ki jih je skupaj 60. Tudi o njenem bivšem lastniku bi bilo potrebno
vedeti kaj več.
Predmeti: loki, puščice, vesla, rog bivola, model barke iz lesa, 2 pre-
progi iz ličja, 2 torbici iz tkanine, slamnik, krožniku podobna plošča,
pletena iz slame, okras za lase v obliki pahljače, figura ptiča iz lesa,
piščali na 7 cevi iz bambusovega lesa, leseni obroči, 2 pasa iz palmovega
lista, pas iz ličja itd.
C. Zbirka dr. Ivana Švegla. EM je dr. Ivan Švegel daroval
4 etnografske predmete: 2 eksotični maski iz Centralne Afrike (inv.
št. 535/6), 1 mumificirano glavo (čanco) Indijanke iz Ekvadorja v Južni
Ameriki (inv. št. 2618) ter 1 nogo mumije iz Egipta (še ne inventarizi-
rana). O čanci razpravlja v tem letniku Slovenskega etnografa univ. prof.
dr. B. Škerlj.
D. Razno. Preostane nam iz te skupine samo še en etnografski
predmet, in sicer malajski glasbeni instrument (inv. št. 2046), ki ga je
EM kupil od Maksa Ferlana iz Ljubljane.
3. Tretja skupina zbirk. V to skupino sodijo etnografske zbirke, ki
so prišle v EM po letu 1945. To so večidel zbirke, ki sta jih Federalni
zbirni center in Narodna imovina MLO v Ljubljani izročila v varstvo
muzeju iz raznih imovin, zaplenjenih po osvoboditvi. Okrog 40 pred-
metov sta muzeju odstopila Mestna muzeja v Ljubljani in Ptuju, medtem
ko nam je bil en predmet podarjen (Mario Marčič, Trst), en predmet pa
smo kupili (Vida Brezigar, Ljubljana). Zbirke, z izjemo dveh predmetov
(inv. št. 6348 in 6364), še niso inventarizirane ter štejejo skupaj okrog
490 predmetov. Zbirke oziroma predmeti pa so tile:
A. Zbirka Oceanija. Okrog 30 predmetov. Bivši lastnik baron
Codelli. Med predmeti so pokrivala z rogovi, slainnato-usnjena pokri-
vala, pahljača, slamnato posodje, tulci, igrače, torbice itd.
B. Zbirke iz Afrike. Okrog 150 predmetov: razni izdelki iz
slame, preproge iz rafije, tkaninski prti in prtički, piščalki iz slonove
kosti in bambusa, razni driigi glasbeni instrumenti, deli ženske obleke,
pokrivala iz gobe in slame, obleka iz drevesne skorje, razni pasovi in
ovratnice, razni okras za roke in noge, leseni glavniki, torbice iz slame,
košarice iz pisane trave, razno posodje iz buče, gline in lesa, lesene
zajemalke, žlice in vilice, leseno podzglavje, razna plastika iz gline
143
Boris Orel
oziroma rogovine: krokodil, dromedar, ptič, kača idr., razni hišni idoli,
les za barvanje kože, pipa za tobak, tobačnica iz buče, sulice, nož, bič
iz kože povodnega konja itd.
C. Zbirke iz Indije, Himalajskih držav (Nepal, Sik-
kim) in od drugod. Okrog 280 predmetov: amuleti s Himalaje, moli-
tveni mlinčki, plodovi drevesa »rudraksa« za spokomi venec lamaistov,
zastava oziroma molilna zavesa s tekstom, žara za shranjevanje pepela
rajnih, ost — obrambno sredstvo zoper snežnega zmaja, tibetanski rog
za izganjanje hudih duhov, 2 maski, figurine raznih bogov in boginj
(Ganeša, Krišna, Lakšmi, Došibudža), himalajski slamniki (kape), dežni
plašč iz lubja, vihani Uraoncev, razni drugi nakit (prstani, zapestnice),
pahljača, usnjena denarnica, kraguljčki, ki jih zavežejo pri plesu na
noge, godbeni ploščici iz Bengalije, »bati« iz Bošontija (svetilka za rev-
nejše), kaste za žetev riža, »kunti« — kuhalnica za peko rib, »dauli« —
nož za prirezovanje palme, velika pipa za opij iz Nepala, »činta« —
vilice, s katerim devljejo kadilci žerjavico v pipo, »pandža« — vilice,
»džanti« — orodje za sekljanje »beti« oreha, strugalo za jezik, možnar,
posodice za olje, lesene posode, izdolbene iz hlodov, nepalske škatlice za
lišp in dišave, izrezljani stolčki, pleteni peharji, krožniki, vaze, pre-
proge, razni tibetanski in kašmirski umetno-obrtni izdelki, 2 maketi
voza itd.
D. Razno. Preostaja nam še nad 40 etnografskih predmetov (Mestni
muzej, Ptuj in Ljubljana), za katere ne vemo, od kod so.
Tudi glede mnogih predmetov, ki smo jih navedli n. pr. v skupini
zbirk iz Afrike (glej stran 143), ne moremo jamčiti za njihovo afriško
provenienco.
II.
V poročilu o delu Etnografskega muzeja, objavljenem v I. letniku
Slovenskega etnografa (1948, str. 110), je bilo med drugim navedeno, da
je v muzeju izvenevropskih predmetov za 752 inventarnih številk po
stanju leta 1945 (po osvoboditvi). Ce k temu številu prištejemo okrog
490 predmetov, pridobljenih v osmih letih po letu 1945, tedaj bi moral
EM imeti danes skupaj 1242 predmetov. To število pa ni točno. Nesklad-
nosti se pojavljajo že pri zbirkah, ki jih je EM prevzel ob svoji ustano-
vitvi od Narodnega muzeja. Ob teh zbirkah naj ugotovimo predvsem
znano nepravilnost, ki smo jo zasledili že pri slovenskih etnografskih
zbirkah, da je namreč nekaj predmetov, ki jih je EM ob svoji ustanovitvi
»prevzel« in kasneje tudi inventariziral, dejansko iz nerazumljivih
vzrokov še nadalje ostalo v Narodnem muzeju. Ostalo pa je tam ver-
jetno tudi nekaj takih predmetov, ki jih EM ni inventariziral. O inven-
tarizaciji Kranjskega deželnega muzeja in EM ne moremo nič dobrega
povedati. Namesto da bi bil EM inventarizacijo Kranjskega deželnega
muzeja izpopolnil, jo je z vsemi pomanjkljivostmi nadaljeval in v marsi-
katerih primerih celo poslabšal. Mnogi predmeti so inventarizirani zelo
144
o etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju t Ljubljani
neenotno (puščice, slike, okras itd.), del Knobleharjeve zbirke pa je celo
dvakrat inventariziran (celotna zbirka v inv. knj. EM II, del te zbirke,
skupno 19 predmetov, pa drugič v inv. knj. EM IV od št. 2960 do št. 2978).
Nič ni čudnega, če se zaradi raznih nepravilnosti število inventariziranih
predmetov ne ujema z njihovim efektivnim stanjem. Popolno jasnost
glede točnega števila predmetov bomo mogli dobiti šele takrat, ko bo
EM vse izvenevropske zbirke skupno z drugimi zbirkami vnovič inven-
tariziral, seveda tako, kakor je muzeološko edino pravilno. Ne glede na
te nepravilnosti pa moremo potrditi, da ima EM danes skupaj okrog 1200
etnografskih predmetov iz Afrike, Azije, Amerike in od drugod.
Poleg nepravilnosti, zaradi katerih število inventariziranih pred-
metov ne soglaša z njihovim efektivnim stanjem, pa najdemo v inven-
tarnih knjigah Kranjskega deželnega muzeja in EM tudi napake in
pomanjkljivosti v drugih pogledih. Ni nobenega dvoma, da mnogi nazivi
predmetov, ki smo jih navajali po inventarnih knjigah, niso etnografsko
izvirni, da, ponekod utegnejo biti celo povsem napačni. V najboljšem
primeru so opisnega značaja, kar pa marsikje ne pomeni mnogo. Le
redke so zbirke, ki nas v tem pogledu več ali manj zadovoljujejo. Z dru-
gimi inventarnimi podatki je še slabše. Glede večine etnografskih pred-
metov nimamo podrobnejših podatkov o njihovi provenienci, funkciji in
o raznih drugih vprašanjih.
Vse take in podobne pomanjkljivosti izvenevropskih etnografskih
zbirk bo moral EM odpraviti, ko se bo lotil njih ponovne inventarizacije.
Res je, da Bo mogoče marsikatero vprašanje rešiti po podatkih v ohra-
njenih muzejskih protokolih in aktih, vendar tega dela v glavnem ne
bomo mogli opraviti, ne da bi poprej zbirke temeljito proučili na podlagi
ustrezne etnološke literature. Mnogo bi vsekakor koristil tudi študij po-
dobnih zbirk v drugih muzejih, n. pr. v Zagrebu, Beogradu, na Dunaju
in drugod. Glede mnogih starejših etnografskih zbirk, med njimi zlasti
Knobleharjeve in Baragove, pa menimo, da bi bil že skrajni čas, da jih
obdelamo v posebnih razpravah.
S proučevanjem zbirk je tesno povezano vprašanje njih razstave.
Dobro razstavo pa moremo prirediti šele potem, ko bomo obračunali
z raznimi pomanjkljivostmi v inventarizaciji in tudi zbirke primerno
proučili. Pred vojno je EM razstavljal nekaj predmetov iz teh zbirk
v posebni manjši vitrini na muzejskem hodniku. O tej razstavi se ne bi
mogli pohvalno izraziti. Predmeti z raznih kontinentov so bili razstav-
ljeni vse bolj glede na njihovo privlačno eksotičnost, kakor z določenega
etnografskega vidika. Po osvoboditvi smo razstavo teh zbirk opustili
predvsem zaradi velikega pomanjkanja razstavnih prostorov. Upoštevati
moramo, da je EM še vedno gost v zgradbi Narodnega muzeja in da ima
za razstavne namene na razpolago samo tri dvorane, ki še za domače
zbirke ne zadostujejo, nikar da bi mislili pri tem še na razstavo tujih
zbirk. Vendar pri tem stanju ne sme ostati. Prizadevati si moramo, kako
bi navzlic skrajno omejenim razstavnim možnostim rešili vprašanje
razstave izvenevropskih zbirk, pri katerih ne smemo prezreti tudi nji-
10  Slovenski etnograf i.43
Boris Orel
hove vzgojne vloge. Tu mislimo na slušatelje etnografsko-etnološke sto-
lice naše univerze in na njihove potrebe po nazornem etnografskem
pouku. Ker večje javne razstave še dolgo ne bomo mogli ostvariti, bi
zato bilo potrebno misliti na interne poučne razstave v manjšem obsegu,
in sicer, če bi drugače ne bilo mogoče, vsaj v obliki primemo urejenega
študijskega depoja, za katerega bi zadostoval ustrezen manjši prostor.
V zvezi z razstavo pa se moramo naposled vprašati, ali so tovrstne zbirke
v EM popolne? Odkrito je treba priznati, da so v marsičem še zelo
pomanjkljive. Zato jih bomo morali izpopolnjevati z novimi predmeti
ter v ta namen iskati stikov z etnografskimi muzeji v inozemstvu in
razmisliti še o morebitnih dmgačnih rešitvah tega vprašanja.
Etnografske zbirke iz Afrike, Amerike in Azije dajejo EM kar celo
vrsto raznih nalog. Te naloge pa so tolikšne in tako važne, da zahtevajo
celega človeka. Z drugimi besedami: Za izpolnitev teh nalog EM nujno
potrebuje posebno delovno moč, kustosa, ki bi bil primerno razgledan
v svetu ljudskih kultur imenovanih treh kontinentov. Brez te delovne
moči nikakor ne bo mogoče resneje poseči v reševanje raznovrstne pro-
blematike teh zbirk, katerih pomena smo se doslej vse premalo zavedali.
Résumé
SUR LES COLLECTIONS D'OBJETS ETHNOGRAPHIQUES,
PROVENANT D'AFRIQUE, D'AMÉRIQUE ET D'ASIE ET RÉUNIES
AU MUSÉE ETHNOGRAPHIQUE DE LJUBLJANA
Dans son article, l'auteur donne un aperçu critique des collections d'objets
ethnographiques provenant d'Afrique, d'Amérique et d'Asie et réunies au Musée
Ethnographique de Ljubljana. Les collections les plus anciennes sont des dons
des missionnaires Slovenes: Knoblehar, Baraga et autres. Apres avoir passé
en revue les collections, l'auteur aborde les problemes qui en résultent: la ques-
tion de leur étude, de leur completement, et surtout de leur exposition car, au
Musée, ces collections doivent etre gardées au dépôt, en raison du manque de
salles d'exposition.
146