Leto IX. (Vol. IX.) 3. MARCA 1917. Štev. (No. 5.) 'Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogama: "Mali Ave Maria" in "Slovenska Žena" EUKRATIDA. K. 4. Načrti za prihodnost. I HO kakor sobe so sedeli oni večer po pogrebu Eukratide tri o-sebe ob morju na navadnih klopicah. Molčali so vsi in mislili. Žalostne poteze obraza so pričale, kako trpe duševno. Sempa-tja se je komu prikradla svetla solza i/, oči, katero je pa vsakdo skušal prikriti drugim, da bi je ne videli in da bi jim ne povzročila še večje boli, kakoršno itak vsaki trpi. Oteomero, ta je bil namreč eden med temi osebami, je sedel globoko sklonjen iiu svojem sedežu, kakor navadno vsaki večer in ttižno skoraj nepremično zrl v nemirne morske valove. Se le sedaj se mu je pravzaprav srčna rana razbolela, katero mu je vsekal včerajšni in današnji dan. Do sedaj je imel vsaj mrtvo truplo pri sebi. Sedaj tudi iegt ni več Sam jr, sam tako sam. In kakor gora težka bol je legla na njegovo srce in ga težila in mu l/t iskala solzo za solzo i/, očesa. "Sam sem, popolnoma sam na svetu" je mislil! "Nikogar več nimam pod milim nebom, katerega bi mogel imenovati svojega !" Ko mu je žena umrla, ostala mu je tolažba v ljubeči hčeri Eukratidi. Z Eukra-tido je šlo vse, prav vse! In ravno sedaj na svoja stara leta, sedaj, ko bode najbolj potreboval ljubeče osebe poleg sebe, ki bi mu stregla v bolezni in starosti, ravno sedaj pa bode tako sam. Tujec med tujci! Globoko je vzdilmil in pogledal proti nebu! "Oteomero, potolaži se", 11111 pravi Marcela, ki je sedela na sedežu, kjer je preje navadno sedela liukratida. Kakor bi se bi! prestrašil, se je stresel ()teomero. Tuj glas iz sedeža, kjer je toliko let odmeval ljubi glas blage hčere? '11 še bolj ga je srce z?Kolelo. Vlile so se mu solze! "Junaški bodimo, kakor je bila junaška Kukratida!" meni I.upercij, ki je sedel na desni Oteomera in je s silo duši! jok, ker se je kot vojak sramoval solza! "Da! Prav imaš, Lupercij! — Junaško trpimo! — Sicer pa je meni popolnoma prav! Naj le trpim! Sam, popolnoma satu sem si kriv vse te nesreče! — l)a, — začel je kakor hi sam s seboj govoril — da, človek je pa res revež, ako se ucTa strasti Kako sem bil jaz zaslepljen! Kako je bilo sploh mogoče saj sem vendar že star in prileten, da sem mogel hiti tako zaslepljen ! Kako smrtno sem sovražil kristjane ! In vendar, zakaj? Ali sem imel kak pameten uzrok? Ali mi je kak kristjan kdaj kaj žalega storil? — Ne, nikdar! — Ali so mi bili kristjani nevarni? Ne! Saj je bila že leta skoraj moja cela palača krščanska, skoraj vsi sužnji so bili kristjani. Pa, ali so bili za to slabji? Ne! Nasprotno! Tako so se razločevali med seboj, da sem po ndanosti in pokorščini sp jznal, kateri je kristjan in kateri je pogan ! Moja lastna hči je bila kristjana. Kako je bila preje vsa drugačna dokler je bila se poganske vere! Od kar je pa postala kristjana, ali nisem opazil te velike spremembe 11a nji in se čudil in jo radi njene ljubezni in ndanosti še bolj ljubil, dasi nisem vedel razlage preje za njeno spremembo? Ali bi poganska hči storila za svojega očeta, kar je storila Eukratida za me? Ali ni šla v smrt edino kot žrtva ljubezni do svojega očeta? da je meni, svojemu zagrizenemu očetu, S]trosila od Koga milost sv. vere? Nikdar! Poganstvo ne pozna te plemenitosti, ne pozna ljubezni do bljižnjega, kakor mi je danes po noči govoril škof. — Ali so kristjani morda nevarni državi? Skoraj tristo let jih že država preganja z ognjeni in mečem ! Preganjali smo jih! Pobijali kot neumne zveri! Požigali smo jim domove nad glavami, vse smo jim storili, kar se le more imenovati hudo in krivica! In zakaj? Samo radi njih vere? Ali kdo v državi še veruje v naše bogove in boginje? — Nihče. In to niso bili.samo sužnji ali revno ljudstvo! Med- umorjenimi kristjani so bili možje državniki, poveljniki, vojskovodje, vojaki. Da cela legija je bila krščanska. Kako lahko bi jim bilo se upreti nam svojim sovražnikom! Pa, ali so se v teh tri-stoletih kristjani le enkrat uprli svojim preganjavcem ? Ali se je kdaj slišalo, da bi se kristjan s silo branil, ko so ga vjell in gnali pred sodišče? Kolikrat so jim ječe odprli, da bi zbežali. Toda niso hoteli. Poglejte ta moj sosed, Flavij tam. Kako vpljiven mož je bil v Praga Avgusta. Kako je jokala njegova žena, kako so jokali za njim njegovi otročiči. Treba bi mu bilo na forumu pred sodiščem samo spregovoriti in vse mesto bi šlo zanj v boj. Tiho je šel v smrt. Zakaj toraj sovražimo kristjane? Nobenega uzroka nimamo! In vendar, ko mislim nazaj na svoje mišljenje in ravnanje, kako me srce boli! Kako sem bil zaslepljen! — Da, bil sem tako zaslepljen, da nisem videl, da kličem pogubo ne samo na nedolžne tuje žrtve, temveč tudi na svojo lastno hčer! P>og se me usmili!" Obrisal si je solzo iz očesa in se zamislil. Mirno sta poslušala te besede Oteonie-rove Marcela in Lupercij in se čudila, kako je mogoče, da preje tolik sovražnik krščanskega imena sedaj tako govori. Pritrjevati sta morala vsem besedam < )te-omerovim. Da, vse to je res! Vendar pa, dasi nista sovražila kristjanov, se kar nista mogla iznebiti nekega čudnega čuta do kristjanov. "Iti vendar, bi bila tvoja dolžnost, da bi zmaščeval kri svoje lastne hčere. Kes je bila kristjana. Vendar, pomisli, kdo si ti! Pomisli, čegava hči je bila!" "Kast je ravnal samo po cesarjevih na-redhah." "Ko se sponim na včeraj, vrjemi Otc-otnero, da se bojim, da me srd ne bode premagal, in da se vkljub slovesni obljubi, katero sem dal danes zjutraj, ne bi zmaščeval nad tem psom!" "Lupercij, že danes zjutraj sem ti povedal, ako se hočeš /maščevati nad krivcem p.ukratidine smrti, da se moraš potem /.maščevati edino nad umno. Jaz sem kriv vsega!" • ... "Spoštovati hi moral vsaj tvojo sivo starost, ko ve, kako bodeš sedaj zapuščen", je' mislila Marcela, "Želim samo, da bi se nikdar s Kastom ne srečala v življenju več, ker se bojim za se, da se ne bodetu mogel premagati," "Lupercij, bodi mož in ne pozabi prisege, katero si mi dal danes zjutraj pri mrtvem telesu Eukratide." "Za takega psa nikogar ne more vezati nobena prisega!" "Potem pa ne smeš radi mene ! Vedi, i me ti ne bil prisilil, da sem ti obljubila iti nazaj k bratu." Oteomeru je dobro delo malo ljubezni, katero mu je skazala Marcela. "Ko sem bila presinočnem pri nji v ječi, da bi jo pregovorila, da bi zbežala, kakor je rekel Kast, sem ji vse mogoče povedala, da bi jo nagnila k temu koraku. Opozarjala sem ju na strašne bolečine, na strahoto take smrti. Na vse je odgovarjala, da se sicer njena narava boji tega, toda zaupa na gospoda Jezusa, ki ji bode pomagal, kakor je že miljonom, da so prestali vse še hujše muke. Potem sem jo pa opozorila, če ji ni težko pustiti tebe, svojega tolikanj ljubljenega očeta. Ko sem ji pa tebe spomnila, je pa zajokala, kakor dete. "Da, to bode pa težka žrtev je rekla, za katero posebno prosim moči iz nebes, da bi ne opešala. Ako pride moj oče pred sodišče in me bode skušal pregovoriti, da, to bode pa nejtežji boj in tega se silno bojim. "Vendar", je rekla, "Marcela ali bi mi hotela skazati malo uslugo?" Seveda sem ji rada obljubila. "Jaz umrjem" je rekla. "Težko mi je pustiti očeta. Ali bi ti hodila vsaj prve čase ])o moji smrti k njemu, da bi ga tolažila mesto mene? Težko me bode pogrešal. Ako bodeš pa ti večkrat pri njem, ne bode tako težko čutil velike zgube." Morala sem ji obljubiti. In Oteomero, ali smem priti velikrat sem k tebi? Ali se smem tu pri tebi čutiti, kakor doma? Težko bode moje življenje pri bratu. Kako bodem potrebna kakega razvedrila." "Marcela, povedi, kakšno razvedrilo pa naj dobiš tu pri nas. Glej tam le grob! To bode moje razvedrilo, dokler še sam ne legnem vanj ! Mlada si še! Ti si bodeš želela sveta, zabav, veselic! Tu pri nas tega no bode." "In vendar, kar sem obljubila, Oteomero, to bodem držala." "Da, Marcela, tudi jaz te prosim, da prideš pogosto sem k ubogemu Oteomero !" prosi I -upercij. Tako so še dolgo kramljali in sklepali, kako bodo naprej živeli. Lupercij seveda se bode v kratkem odpravil nazaj v Ritn. Marcela bode šla k bratu drugi dan in potem bode pogosto prihajala v palačo. Tako sn se malo potolažili in z novo nado gledali v prihodnje življenje. Lupercij je celo obljubil, da bode skušal vse, da bi bil prestavljen nazaj v Brago, da bi bili zopet 1'otolaženi so šli k .večerji, ko jih -je služabnik poklical. Prav v tem času se ji' pa tudi Kast v svoji palači posvetoval s svojimi prijatelji, Zlasti jedno vprašanje je bilo, na katero je hotel slišati več nasvetov: Kako se /.maščevati še na (Heomcru in na I .uperciju ? "Oteomero mi je sedaj nevaren! Uničil sem mu življenje! Maščeval se hode! Tudi ima moč pri cesarju. Kaj lahko mu hode doseči, da me hode vrgel z predsedniškega stola, kamor me je sam postavil. Torla, Oteomera, tega starca se še ne bojim tako! Saj ne bode dolgo. Ako kmalu ne pogine, zakaj imam pa meč? Na po-tje hodi same ta prokl . . . Lupercij. — Da, tudi 011 mora s poti! Z.i Eukratido! On mi jo jo ukradel. Uničiti moram tudi n ega", oči so se 11111 satansko zaiskrile. Prijatelji, s katerimi se je Kast posvetoval so bili njega popolnoma vredni. To so bili razuzdanci, s katerimi se je vlačil po Rimu in katere je sedaj k sebi poklical in jim dal najvišje službe v državi. (Gospodarstvo v Luzitaniji je postalo seveda tal.o naravnost neznosno. Ker so samo pijančevali in zapravljali, nalagali so vedno večje davke in tako je kmalu začelo ljudstvo gordnjati. Vendar. Kast je namestnik cesarjev in gospo lar v deželi! I'ili si po/uo v noč, dokler niso pijani pospali, I \«iKor /c pogo-Sto. "Smrt Luperciju i Smrt st ircu Oteoine-ru! Smrt Eukratidi! Ilahaha! Ali sem te!" kričal je še v spanji Kast. (Dalje prill.) .frii'Mv it <1 u Rane nase dobe. V 13. stoletju je živela v Toskani sveta Margareta Kortonska, članica tretjega reda svetega Frančiška. V svoji mladosti je bila velika grešnica. Lepo kmečko dekle je devet let živelo v priležništvu z nekim plemenitašem. — Življenje svetega Frančiška Asiškega, tega najlepšega svetnika katoliške Cerkve, je pa njeno srce o-mehčalo. Odpovedala se je svojemu grešnemu življenju in šla služit bolnikom, proti koncu svojega življenja pa se je podala v samoto. Kakor vsi svetniki Franči-škovega duha, je imelo njeno krščanstvo socialen značaj; brigala se je za javne zadeve v toliko, da je zasledovala napake javnega življenja, jih šibala in poživljala mogočnike tega sveta, da se i/preobrnejo k načelom Jezusa Kristusa. I/, njenih pisem povzamemo na tem mestu nekaj strani, ki danes, ko gospodarsko zlo razjeda toliko stanov in ko politična morala v "eivilizovanem" svetu tako zelo pada, ravnotako veljajo kakor takrat. "Obtožujem slabe predstojnike in vladajoče sloje, kojih pogled ni obrnjen 11a Moga, ampak iščejo le lastno čast ali si hočejo samo bogastva nabrati. Med sto ni eden, ki ne bi žalil pravice in tlačil slabotnih ter nedolžnih. Obtožujem odvetnike, ki i/prevračajo in zavijajo postavo, nimajo usmiljenja z revnimi, temveč mislijo samo na to, ka ko bi si nabrali denarjev. Obtožujem svetovalce, ki pmte/irajo svoje Sorodnike in prijatelje na škodo javnosti, in če kedaj Spregovorijo za javni blagor, store le zato, da jih časte in hvalijo in imajo končno <«l tega dobiček. Obtožujem nepoštene trgovce, ki hočejo hitro obogateti in .zato pri cenah o-dirajo ter odjemalce / lepimi besedami preslepijo. Tako malo pravih učenccv imam, toži I o pravici Kritus, tako malo duš, v kojih sredi bi mogel živeti! \ nebesih ni solza, toda če bi bilo to mogoče, hi (tospod da-ne< jokal nad krščanskim svetom, kakor je to storil nad Jeruzalemom. Kdo je tisti, ki me pred Pilata vleče in obsoja i* To so sodniki, ki nedolžne s krivično sodbo obsojajo. Kdo je tisti, ki teše zame križ. da me nanj pribije? To so oni roparji, ki preženo domačine i/ njihovega mesta, se polaste njihove zemlje in hočejo živeti od tuje lastnine. Kdo so tisti, ki besno kričijo: Križaj ga! Križaj ga! To so /li svetovalci in postavodajavei, ki delajo postave zoper postave ali pa puste, da se pravica krši. Kdo so tisti, ki mi v obraz pljujejo? To so oni, ki moje ime po krivici nosijo, Vedi, hčerka moja. da imam dane; med kristjani veliko več sovražnikov kakor se jih imel takrat, ko so me Judi obtoževali pred sodnim stolom 1'ilatn!" NEME PRICE. F. V. P. (Konec.) AKO je še njegova mali govorila pred malo dnevi. Stanko, ki je vedno slepo ubogal skrbno in skušeno mamico, je prvič nastopil svojo lastno pot in ni poslušal njenega sveta. "Saj ne maram za Velamov denar, samo Jerico hočem. Teh misli je tudi Jerica." "Ne bode dobro", je rekla mati. No sedaj je pa vendar vse dobro. Skoda, da je ni bilo zraven, da bi sama videla, kako so Velamovi dobri in kako je Jerica lju-beznjivo povpraševala po njej. Kako je bila žalostna, ko je povedal, da je nekaj bolehna in ni mogla priti k zaroki. Skoda res, da ni mati videla, kako prisrčno mu je Velam stisnil desnico in prizor, ko ga je Jeričina mati objela. Vsi njeni pomisleki bi se razpršili v prah. Vse to ji bode pripovedoval. In kadar bode gostija, bode sedela ona, revna žena, poleg bogate Velamove matere. Vsa razlika med bogastvom in revščino bo poravnana, kakor hitro Jerico popelje spied oltarja. I.epo v miru bo lahko živla na stare dni, ne bo se ji treba truditi za vsakdanji kruhek, in skrbno ji bo povračal vso ljubezen, katero je njemu dajalo blago njeno materino srce. V take tnisli zatopljen, pojoč polglasno veselo pesemeo, je korakal po gozdni poti, tako znani poti. I.aliki vetrec je oživljal temni gozd. Skrivnostno je šepetalo listje bele breze. Temna bukev je lahko, komaj slišno, pritrjevala, in hrast je odgovarjal beli brezi, ki je opevala ljubezen nekako odurno, s svojimi širokimi listi, kakor bi čutil, da se pod njegovimi vejami godi nekaj strašnega. lezus! se Naenkrat poči strel. — "O pritajeno razlega po gozdu. Nastala je grobna tihota. I.e šuštenje bele breze je še motilo skrvinostni mir, tako rahlo, kot poslednji pozdrav. "Mirno spavaj"! je šepetala bukev in hrast je sklonil svoj vrh. Pod njim je ležalo mrtvo telo, v katerega mladih prsih je še pred trenutki bilo nadepolno mladeniško srce, in ustnice, ki so še pred malo časom pevale veselo pesem, so za večno onemele. Končano! Stara bolehna mamica ne bode sedela na gostiji poleg bogate Velamovke, ne bo uživala sinove ljubezni v pozni starosti. —Kedo bo sedaj skrbel za njo? Kako bo plakala, da bi se kamenu smilila, ali nikdo ji ne povrne ljubega sina, oporo njeni starosti. — Sivi lasje se ji bodo še bolj pobelili in tožila bode: — "Slutila sem — ne bode dobro." — Jerica je drugi dan hrepeneče čakala svojega ženina. Obljubil je, da pride popoldan. Ze v tretjič je šla do gozda in prisluškovala, če odmevajo, kje njegovi koraki, ali vsakokrat se je morala vrniti sama domov. < )sein jv že bila ura v zvoniku farne cerkve — a njega še ni —. "Takšen je, kot vsi drugi", si' je zamislila, a je zopet je prepodila te strašne misli. "Ne, ni tak, kakor drugi!" < > 11 jo ne ljubi zaradi denarja, to je brala v njegovih zvestih očeh, in njene či se ne varajo". Olajšano se je čutila, ko je zagledala grajščinskega logarja prihajati od gozda proti županovi hiši. Morda ji ni videl kje Stanka? "Dober večer, gospod logar!" ga je nagovorila. "Dober večer, Jerica!" odgovori logar s prisiljeno ravnodušnostjo. "tiospod logar! Saj ste že gotovo sli šali, da sem s Končnikovim Stankom zaročena. Danes bi moral priti k nam. Celi popoldan ga že pričakujemo, pa ga še ni. Ali >te ga kje videli? Nekako tesno mi je pri srcu". "Videl sem ga, Jerica", odgovori logar, "za danes bodi brez skrbi. Nocoj najbrž ne bode prišel sem." "Vi se motite, gospod logar! Cc ste ga. srečali v gozdu, vem, da bo prišel. Kam pa 1»i šel drugam?" V logarjevih očeh se je zablestela pritajena solza. Kako bi ji tudi mogel povedati, da ta, s katerim se je še le včeraj zaročila, se nikdar več ne povrne, da leži tam v gozdu trd in mrzel, da mu je morilčeva krogla pretrgala nit mladega življenja? Ne, tega ne! Ne morem! Naj izve nesrečno dekle to iz ust koga drugega"! * * * Dva dni pozneje so nesli Stanka na pokopališče. Takoj za krsto je skrajno potrta stopala uboga mati. Zadnje nade, podporo starih let bodo v kratkem zagrebli v hladno prst. In ne samo materino srce je bilo strto, tudi srce komaj razcvetele cvetke — Jerice, je bilo uničeno. Se pred kratkim rožno lice, je bilo bledo, le objokane oči so še imele svojo barvo od obilnega plakanja. Oče Velam in mati Velamovka sta sledila globoko potrta sprevodu. Vaščanje iz obeh vasi, katere je ločil gozd. v katerem se je zvršil zločin, so se udeležili pogreba. Po večini so vsi imeli umrlega Končnikovega Stanka radi. Tudi oni, ki so mu zavidali srečo, so na vse drugo pozabili in vsa zavist je zamrla v njih srcih. Zvonovi si) se tu/110 glasili iz visokih lin, ko si' je pomikal sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu je sivolasi gospod župnik govoril tako lepo, tako ganljivo, da ni ostalo suho nobeno oko. Govoril je o popačenosti in strasti človeštva, o strašnem zločinu, katerega je storila brezvestna roka hudodelca, ki je uničila mlado življenje, polno nad in sreče. Klical je na maščevanje vsemogočnega Sodnika in preroško povdarjal, da že na zemlji doseže srd in poklestvo božje brezvestnega zločinca. Vsi navzoči so bil iginjeni. Tudi Lokar-jev Miha je v ozadju iz med vseh najbolj zvesto poslušal /upnikovo propoved. Strašne besede o nedolžno preliti krvi, ki v nebo kliče za maščevanje, so kakor udarci kladiva padale 11a njegovo vest. Lokarjev Miha se je tudi zanašal na Jerico. Pokojni Stanko ga je prehitel. Se- daj je 11a tihem začel upati, da bode še kedaj Jerica njegova žena, ko pozabi na Stanka. Poletju je sledila jesen in jeseni mrzla zima. Ko se je zopet prikazala zelena pomlad z vso svojo lepoto, ni še Jerica pozabila nesrečnega Stanka. Prevelika je bila rana, vsekana globoko v srce, da bi se zacelila. Kapelico ob gozdu je še pogostejše obiskovala in priporočala se je Mariji v nadaljno varstvo. Sklenila je da se svetu odpove in vstopi v samostan. Vedela je, da ji stariši tega ne bodo dovolili, ker je edini dedič bogate imovine in jo bodo silili, da se omoži. Svoje stariše je preveč spoštovala, da bi se jim mogla ustavljati, zato je prosila Marijo pomoči, da jo reši iz neljubega položaja. Vedno se je vračala potolažena od kapelice domov. Orožništvo se je zamanj trudilo najti zločinca. Nobenega sledu ni bilo za njim. Ugibali se na vse mogoče načine, — prave ni zadel nobeden. Nekateri so trdili, da je kak tatinski lovec hotel ustreliti logarja, ki je bil znan po svoji strogosti in je po pomoti usmrtil Stanka. Več znanih lovskih tatov so pozaprli .ali vsi so lahko dokazali, čas in kraj, kjer so bili v usodni noči. V temi se je izvršil zločin, in v temi je ostal zločinec. Kar je Jerica davno slutila, se je zgodilo. Kakor bi se vse zarotilo proti njej. I.e na Marijo je imela še upanje in se je po dolgem prigovaranju starišev, sicer zelo nerada, i/, pokorščine in prisiljeno uda-la njih želji, da se poroči. Lokarjev Miha se je opugumil in jo pri očetu zasnubil. Velama so že težile gospodarske skrbi in rad bi jih odložil 11a mlajše rane. Vedtiih tožb in moledovanja se je Jerica že naveličala in se udala v svojo usodo. V edela je, da ne bo mogla Lo-karjevega ljubiti in nekaj neprijetnega jo je vsakokrat spreletelo, kadar je bil v njeni bljižini. Z vsemi močmi se je skušala otresti teh občutkov. Pa zaman! Zopet so praznovali zaroko pri Velamu in sicer z večjim hrupom in slovesnejšc. Tako je hotel premožni Lokar in Velam se je moral udati, dasi je želel, da ni se to zgodilo bolj natihem. Zvenketale so čase in marsikatera na-]>itnica je bila govorjena na čast mlademu paru. Tudi Miha je bil skrajno vesel in razkošno je sedel poleg Jerice. Nasprotno je bila ona zelo tiha in njena lica so čedalje bolj bledela. Tudi logar in oržniški postajevodja sta bila povabljena. Njuna mesta pri mizi sta-še ostala nezasedena. Velam je bil že nejevoljen, zakaj tako dolgo ne prideta. Slednjič se vendar prikazeta med vrati in stopilta v sobo. Njuna obleka ni bila taka, kakor se spodobi za tako slovesnost. Čevljev se je držalo sveže blato in obleka je bila rosna. Nista nikogar pozdravila, nista časti-tala mlademu paru. Polnih čaš, katere jima je ponudil Lokar, se nista dotaknila, kar je tega zelo ujezilo. "Kaj se tako pride kot gost med poštene ljudi?" vprašal je nejevoljen. "Umirite se, I.okar!" spregovori orožnik. "Naša služba včasih zahteva druge dolžnosti, kakor se pa zabavati. Kes nisva svatovsko oblečena, pač pa vema tako novico, po kateri vam bo vsem toplo postalo. Logar je govoril z Velamovko in ljubez-njivo namignil Jerici, na kar je ta vstala in obe z materjo sti se odstranili iz sobe. "Pomislite!" povzame orožnik zopet besedo, "Stankovem morilcu smo na sledu in ga že takoreč imamo." "Ni mogoče?!" so vskliknili vsi li krati. "Ciotovo! Moji otroci so bili priče umora," odgovori logar. "Vaši otroci, logar? Saj jih nmiate!" "Da! Moji otroci, moji nemi mladci, katere gojim in čuvam že leta in leta. Sedaj so spregovorili in to je bilo takole: "Vam je vsem znano, da je bil snoči hud vihar. Drevje je kar lomilo po gozdu. Danes zjutraj grem pregledovat, koliko škode je napravil. Našel sem s koreninami vred izruvan hrast ležati na tleh. Veliko škode napravi tako ogromno drevo drugemu drevju, če se podere. Se drugo drevje polomi. Hotel sem preceniti povzročeno škodo natanjčneje. Kar zagledam med koreninami puško dvocevko, ki je bila tam zakopana. Divji lovec jo ni tam shranil, sem si mislil, ker tak razdeli puško v več delov in jo skrbno zavije, predno jo zakoplje. Lokar, skoraj bi pozabil, z vami želim na samem govoriti. Ali me spremite malo na dvorišče? Drugi vas bodo že oprostili ta trenutek." Lokar 11111 je takoj sledil. "Kakor je logar povedal, tako ie," rečv orožnik. Ako imamo morilno orožje v rokah ni več težko zaslediti morilca. Kaj pa je tebi, Miha?" prekine samega sebe. "Vi pa ne zgledate tako, kakor bi moral srečni ženin. Ste se morda ustrašili dvo-cevke, o kateri sem pravil ?" "Jaz ne vem za nobeno dvocevko", za-jeclja komaj razumljivo,Miha. "Da! Do danes ni vedel nikdo za njo drugi, še vaš oče menda ne. Toda puškar v C. je povedal, da ste vi to puško pri njeni kupili in je to potrdil. Torej, kar na kratko: Miha, vi ste morilec! Kupili ste orožje, da usmrtite svojega takmeca. Miha Lokar, v imenu postave vas uklenem." Nesrečnež je molče podal roke in odpeljali so ga v ječo. Na Velamoveui domu se je naselila žalost. V enem letu sta sledila oce in mati na pokopališče. Mritko skušano dekle ni s prva vedela, kaj početi. Sedaj je bila sama na svetu, tako mlada in brez tolažbe. Le Marija je bila njeno edino pribežališče in pred njenim oltarčkotn ji je dozorel trden sklep, da" vstopi v samostan sester usmiljenk. Prodala je vso imovino. Znaten del premoženja je darovala Stankovi materi, da je bila preskrbljena do smrti. Njen blagoslov in molitev sta jo spremljala v novem življenju, katerega si je davno želela — za tihem samostanskem zidovjem. <0> <0> W- • «T« • Iz Slovenskih Naselbin. Calumet, Mich. G. župnik Rev. L. Klop-čič je l>il precej nevarno bolan. Toda, hvala Bogu, sedaj se 11111 je zdatno zboljšalo, tako, da bode kmalu popolnoma zdrav, (i. gospodu želimo kmalu zdravja. Pittsbugh, Pa. — Zbolel je Rev. M. Tu-šek in bil operiran v bolnišnici v Pitts-burghu. C. g. je že toliko ozdravel, da je zapustil bolnišnico. C. g. želimo sko-rajšnega popolnega zdravja. Umrl je, Rt. Rev. Monsignore Plut, župnik v Shakopee, Minn. To sporočilo smo dobili ob sklepu lista. Več prihodnjič! — Našega dolgoletnega naročnika priporočamo za jedno "Ceščena Marija" vsem naročnikom. R. I. P. V So. Bethlehem, Pa. v slovenski cerkvi Sv. Jožefa se je sv. misijon izvršil /. dobrim vspehom. Med sv. misijonoin so pomagali pri spovedovanju Rev. M. Golob iz Bridgeporta, Conn. Very Rev. Beni-gen Snoj O. F. M. slov. župnik iz New Yorka in Rev. 1'. Irenej Petričak O. K. M. hrvatski župnik iz New Yorka. V Brooklynu slovenska nova cerkvena občina jako lepo napreduje. Število rojakov pri vsaki službi božji narašča. Sedaj se še le vidi, kako potrebna je bila slovenska služba božja v Brooklvnu. Broo-klvnski rojali, kar krepko naprej! Pevsko društvo Danica, ki oskrbuje pe t je v Brooklynski cerkvi, priredi na veli-kanočno nedeljo svojo ustanovno zabavo in veselico v slovaški cerkveni dvorani na Greenpoint, 21 Nassau Ave. — Društvo se že krepko pripravlja za ta dan. Pevsko družbo "Domovina", ki oskrbuje cerkveno petje v New Vorški slovenski cerkvi je priredilo svojo zabavo v ce-kveni dvorani na pustno nedeljo. Dvorana je bila natlačeno polna in vsi navzoči niso mogli prehvaliti krasne uprizoritve. Nastopili so tudi otroci z deklamaci-janii. Umrla je soproga Mr. Prank Saksarja 24. februarja, v Brooklynu. Naj v miru počiva! V Bridgeport, Conn, je novo krasno' župnišče dodelano in te dni. se je č. g. župnik Rev. M. Golob preselil v svoje novo stanovanje. Do sedaj je stanoval nekako celo miljo daleč od cerkve in ;,> bih. jako neprijetno, ker je bilo treba tolikr.it iti v cerkev. Tako je sedaj ta lepa župnija dosegla skoraj vse, kar treba za začetek. V nekoliko letih, ko bode malo več otrok, potrebna bode še šola. Bridgeportskim rojakom iskreno častitamo na tem krasnem in hitrem napredku! "Rdcčkarji" so se organizirali. — Katoliški Slovenci, na boj! V Chicago se je ustanovila "Zveza slovenskih svobodomi-selcev v Ameriki", katere namen je: 1. Hoj proti nazadnjaštvu, verskemu pone-umljevanju: Doseči svobodo v vsakem oziru za vsakega posameznika, in se bode posluževalo sredstev: I. časopisja, brošur in knjig, 2. predavanj in javnih shodov. 3. izdajati brošure in knjige, da se zanese monistično svetovno na-ziranje med najširše ljudske sloje. 4. z ustanavljanjem šol dovesti otroke do svobodnega mišlenja. Mi katoličani pa kar čakajmo organizatorja, ki bode pogodi vsem in spimo spanje Matježevo . . . reete zaspancev! Rojaki! Sveti postili čas jc tukaj. Kdor hoče ostati katoličan mora poskrbeti, da bode opravil sveto spoved in sprejel, sv. Rešuje Telo, kakor pravi cerkvena zapoved. Rojaki, nikar se ne slepite z izgovorom, da daleč od slovenskega duhovnika stanujete, da ne moreie o-nraviti svete spovedi. V koledarju "Ave Maria" smo resno povedali rojakom; skrbite sami da boste dobili priliko, opraviti sv. spoved. Rdečkarji vas slepe, da vas duhovniki silijo k sveti veri. Saj sami vidite! Kjer že leta in leta niste imeli duhovnika, ali sc vam je kak duhovnik usiljeval? — Gre samo za vaše zveličanje, za katero mora popolnoma sam vsakdo poskrbeti. — Zato ako imaš daleč do najbljižnega slovenskega ali vsaj slovanskega duhovnika, moraš pa daleč iti. Ako ga hočeš imeti pa bližje, pojdi pa v tak kraj, kjer ga bodeš imel lahko pred nosom. Cerkev ne bode šla za teboj, ti moraš iti za njo. Sedaj se tako lahko delo dobi povsodi, da kdor hoče iti v kraj, kjer je slovenski duhovnik, se mu prav nič ni treba bati, da bi ne dobil dela. Kjer vas je več, ki bi radi opravili sv. spoved, veste, kaj vam je vaša dolžnost. Nebo in zemljo za pričo kličem, da sem postavil pred te dobro in slabo, izbiraj si sam. Imaš prosto voljo, da si dober, če hočeš bili, da si pa tudi lahko hudoben, kako hočeš biti. Društvo Nada v Chieagi je priredilo maš kerado. Proti temu seveda celo Ave Maria nima nič. Vsaj rdečkarija sploh ni drugega, kakor neumna maškarada. Toda na te i maska -radi sta morala biti tudi nuna in menih. Nu na je imela v rokah molitveno knjižico, kjer so bili pa listi pokriti s podobicami dolarji in te je baje celi čas poljubovala. Držala jc v rokah verigo, na kateri je bil priklrneu "u bog delavec". 1'iganie! Kdo drži delavca ua verigah drugi kakor Chicaški sleparji, ki so naše delavstvo zaslepili, da mu kradejo denar iz žepov, da so /a njegove dolarje maste in pijo po Chieagi? Iz redovnic se pa h' norčujte! Saj bode prišel še čas, ko si boste milo želeli imeti dobro katoliško redovnico poleg svoje — smrtne postelje. Takrat se boste pa po čelu bili in govorili: "Kako sem bil neumen!" Da, da. Raje bi bili vpri/.orili, kako vi neusmiljeno vodite slovenskega delavca s svojimi sleparijami — za nos. Čudno, čudno! Ko človek prebira naše na sprotne liste in bere v njih te strastne izbruhe satanskega sovraštva do Hoga, do vere in do cerkve, zlasti pa do katoliške duhovščine, v resnici ne ve, kaj bi si mislil o vsem tem. Od kod toliko sovraštva do duhovščine? Ah je katoliška vera in cerkev Slovencem res to liko škode naredila, toliko /la pouzročila, da si je zaslužila toliko sovraštvo? \li je katoliš ka slovenska duhovščina v starem kraju in tu kai res toliko krivic storila svojemu narodu, ali ie res tako nemoralna, tako grdega življenja, da zasluži tolikega preklinjevanja, s katerim sa ometava, tolikega sovraštva in arainotenja, kakoršnega beremo po teli listih dan na dan? Ali je katolišk i duhovščina res tolika ovira našemu slovenskemu delavstvu k napredku, k zboljšanju njegovih gmotnih razmer, da je najglavnejša dolžnost vsakega delavskega voditelja najprej in edino le boj proti "farjem"? Če je to res, zakaj ne pokoljejo vseh duhovnikov in bode bolje na svetu? Ako so res te revne cerkvice po Ameriki edina ovira svetovne sreče in blagostanja, zakaj jih ne podero? — Da, zatopili smo se že parkrat v premišljevanje teh naših žalostnih razmer, da bi našli kako dušeslovno podlago in razlago tega -dejstva, kje je uzrok temu? Pa nismo prišli do zaključka. Saj so med drugimi narodi tudi brezverci in sicer jih tudi ni malo. Tudi drugi narodi i-majo svoje janičarje, verske dopadnike, so-cijaliste. Toda, zakaj ne najdemo drugod tolikega satanskega sovraštva? Tam so ti odpadniki vsaj toliko gentlcmanski in svobodoljubni, da če že sami vere ne marajo, da jo puste drugemu, če jo hoče imeti t Spoštujejo prepričanje drugega svojega sočloveka. Zlasti se boje bljižnjega žaliti s srainotenjem vere iu du-hovništva, ako vidijo, kako si drugi to vse cenijo in ljubijo in imenujejo svoje najdražje "svetinje". Saj še otroku, ako ima veselje s kako igračo, pustimo radi to veselje. Slovenec pa? Nakl Ko odpade in postane sam janičar, verski odpadnik, potem je pa kakor bi bil obseden. Kar besni in divja zoper vse, kar ie v zvezi z vero in cerkvijo. Rcci samo besedico v prilog vere, naredi samo sv. križ, že ga kar strese, kakor samega peklenščeka. Kako so besni iu nestrpni pri društvih! Kako divjajo povsodi, kako so požrtvovalni, kako agilni. kako delavni. Bogokletja najoshidnejše vrste, kletve, zasmehovanje, norčevanje kar bruha iz takega reveža. Da, v resnici, kakor bi bil obseden! Prosim, berite samo dopise teh revče-kov po rdečih listih! — Moj Bog, rojaki, ki še niste zabredli, molimo, molimo za svoj narod. Naš narod je zašel v veliki večini na rob svojega propada. — < č. slovenski gospodje duhovniki, prosimo Vas, spominjajte se svojega ubogega naroda v svojih molitvah, zlasti pri sv. maši. Ne zamerite: nesloga v vaših vrstah iu zaspanost pri vsem tem morda ni brez vsake krivde in odgovornosti. — Marija, Mati slovenskega naroda -•- ne pozabi nas! Kardinal Diomedes Fnlconio, bivši apostol ski delegat /a Združene države ie umrl v Kiinu 7. februarja. Kajnki kardinal ie bil frančiškan. Kot apostolski delegat ie odobril list Ave Maria iu odobril njegovo delovanje. K. I. 1'. Mary Gregorčič i/ Smithfielda, I'a poziva mo, da pove ime dotičuega "spovednika" i/ (iraca. Takoj, ko bode vojske konec, bomo pitali v Grae. Pfui, da more ženjka kaj takega pisati. Straina bogokletja piše lila* Sninlobe leden /a tednom. Marija mu jc »samo pokristianjena poganska boginja Isis ali Diana. Gospod Je /us 11111 je samo mahk Osiris, Diotiiz i. t. d. Itog se nas usmilil In še se dobe, ur samo odpadniki, temveč mo/ie, ki še v cerkev hodijo, naročalo iu bero tr stvari iu jih pri tem nič srce ne boli in nič vest ue teži! Jugoslovanska Jednot?., ki jc bila do sedaj vsaj še v imenu katoliška, hoče sedaj šc to ime proč! Predlog je bil že stavljen v uradnem glasilu. — Sedaj se bode pokazalo, koliko je še katoliških mož v Jednoti, ki se bodo postavili za svoje pravice in za to, kar so si sezidali skozi dolga leta. — Možje na noge! Ne dajte se! Jugoslovanska Jednota naj sc sedaj postavi na popolno katoliško stališče in naj se zbliža s Kranjsko Slovensko J. ali pa naj se ž njo popolnoma združi! — £e enkrat: Katoliško zavedni udje — na delo! Naš list "Ave Maria" celo ata Kristan "šte-majo". — No to nas veseli. Le pridno ga naj prebirajo, morda se bodo tudi njim njih zmotene oči odprle, da bodo videli, za kako utopijo se bore in porabljajo svoje zmožnosti, ki bi se z.a kak drug realni nunen dale veliko plodnejse porabiti. — Pišejo namreč, da je Ave Maria "učena". — No, mora že res biti, ako tak veleum kaj takega trdi. ♦ * * Hvala Bogu! — Odpirajo se jim oči. Počasi, vendar gotovo! — Tako beremo v Proletar-cu, da je bilo še pred nedavno v Kanoshi .14 naročnikov na to brozgo. Sedaj jih je pa komaj še kakih 10. — Cast. Kenoshanom! Tako je pravi Pometite s to nesnago iz vseh hiš, i/, vseh naselbin ill nova doba bode zasijala vašim družinam in vašim naselbinam. Rojaki, posnemajte dično Kenoshol — O Ke-noshi bi pa mi vedeli povedati in poročati nekaj popolnoma temu nasprotnega, tla smo iz 10 naročnikov skočili skoraj višje, kakor pa jc bil preje Proletarec. O, saj naše ljudstvo 1)0 počasi tudi spoznalo, kako je bilo »lepljeno. Počasi gre, to jc res. Toda "vremena Kranjcem bodo sc zjasnila" tu v Ameriki. V New Duluth "agitatoriea Ave Mice" tako ,)išejo in javkajo rdečkarji, "krepko deljuje za naš list". Cast ji! — Ko bi imeli povsodi več bojevnikov za naš list, bilo bi drugače po naselbinah--Ta rdečkar pravi: "Mi se ne podamo, dokler ne podvzamete poti, na kateri smo mi sedaj". — To so enkrat možke besede, katere želimo, da bi si naši katoliško zavedni možje zapisali v srec. Možje, ali vidite, kako ti reveeki svojo zaslepljenost strastno razširjajo. Vi pa koliko žrtvujete za resnico in pravico? Koliko si še žrtvoval /a to. da bi naš list razširil po naselbini? — Ali si mu dobil samo enega naročnika? — Ta ni možak! Ta ni junak, ki si- takoj ustraši čc ga le rudrčak zaslepljen siromak, / rdečo barvo malo kdaj poplaši. Slovenski mož! nič sc ne boj! le kot junak na straži stoj. /.a vero zmir se v bran postavi! — To, glej. ie mož slovenski pravi! — Glede dalnjih pritožb tega rdcekana, ga pa samo vprašamo: ali morda on ve, koliko katoliško zavednim možem so rdečkarji že kruli odjedli? Kako strastno SO povsodi šc preganjali tiste, ki niso trobili v njihov rog, ki se jim niso dali splepiti in ne izkorščati? Ve morda slučaje iz Pittsburga? Iz Chicage? Ali ve kako je delal v Virden neki Mravlja? Zakaj ga jc celo Unija izključila? Mu lahko postrežemo! No, No! Bo že! Bo že! — Mislite si, še vele-učeni g. doktor Kristan se bodo spreobrnili. Sedaj so začeli žc svetniške relikvije šteti in preiskovati. Tega še "Ave Maria" do sedaj ni storila. Pomislite, ta učeni gospod so 11a-tanjčno sešteli, koliko je košic kakega svetnika po celem svetu. No, da so sc pri nekaterih malo všteli, kdo bi jim to zameril. Ata Kristan znajo pač šteti pravilno samo dolarčeke, katere izcuclajo iz žepov onih siromakov, katere so s svojo rdečo barvo zaslepili. Pri svetnikih so imeli pa še vedno smolo, če tudi imajo tako lepo kristjansko ime. Kdor bere Glas Svobode, se nanj naročuje, ali ga celo razširja, tak je nevreden sv. odveze pri spovedi in čc ne obljubi in nima resne volje pri spovedi, da ne bode več tega lista ne bral, ne naročal, da bode list takoj odpovedal, tak če bi 11111 tudi duhovnik dal sv. odvezo, je ta odveza neveljavna, božjeropna. Bliža se velikonočna spoved. Ker malo slovenskih duhovnikov zasleduje delovanje naših verskih janičarjev, in ne bere njih listov, zato jih mi s tem opozarjamo na to gnjusno in bogokletno pisavo. Po naravnem zakonu žc so la list in vsi enaki listi prepovedani katoličanu. In v resnici mora biti lep katoličan, ki si pusti svojo vero. svojega Boga, vse to, kar imenuje sveto, tako ostudno sramotiti, kakor to delajo žc toliko let ti listi. Rojak! Ti imaš sina. Tvoj sosed jc pa tvoj smrtni sovražnik in piše čez te, te obrekujc. te sramoti, kjer in kolikor te more, ti nasprotuje in ti nagaja. Misli si, da pa ta tvoj sin. hodi. pridno k temu sosedu, posluša mirno vsa ta sramotenja tebe, svojega očeta, mu morda še pritrjuje, raznaša po vasi, kar jc čez te cul, in skuša še druge pridobiti, da bi enako govorili in delovali čez te. — Oče, kaj bi ti rekel temu svojemu sinu? Ali bi ti kaj takega trpel? Povej odkrito sam sebi? Pfui! pred takim sinom! kaj ne! — Knako pfui! pa tudi pred vsakim katoličanom, ki more brati, razširjati in šc celo plačevati take liste. Ali more dobili tak človek sv. odvezo? Ali je pripravljen? Zato, če. gg ! Nikar ne pomagajmo ljudem v pekel s slabimi spovedmi, temveč začnimo odločno nastopati kakor nas je naučil gospotl Jezus: Kdor ni z menoj jc zoper mene! — Heli ic bil tudi kaznjevan, če tudi sam ni bil hudoben, temveč ie samo mirno pustil, da sta bila sina hudobna, — Kakor pa piše (Mas Svobode proti sv. veri, je pa višek, in samo jedno more duhovnik po vesti storiti: ali naj spovedenec pulti *'las Svobode ali pa vero! Saj ga nihče ne sili. Kdor jo hoče brati, naj pa vero pusti. Hudiču in Bogu sc pa 11c more slu/iti! Bog nikogar ne sili, da bi šel k spovedi, Ako pa gre, mora pa greli pustiti in grešne priložnosti. Mali Ave Maria je vzbudil nepričakovano veliko zanimanje med našimi slovenskimi šolarji in šolarcami, takoj, da nam pisma od vseli strane kar dežujejo, da jim komaj sproti odgovarjamo in jih vodimo. Ta pisma so pa tako zanimiva, da se nam zdi škoda, da bi jih samo potrdili, da smo jih sprejeli, potem pa vrgli v koš. Marsikak odraščeni človek bi jih /. velikim vžitkom in veseljem prebiral, ker bi se pri marsikakem prav i/, srca nasmejal. Zato ni kazalo drugače, kakor, ali prenehati z otroci, ali pa kaj poskrbeti za nje. Prenehati bi bilo silno škoda. Zato smo se odločili, da bomo vse je11 še nikdar ni bil zloben. Samo lahkomišljen je. Materi on /.mir obeta, da pokorščina 11111 bode sveta. I\i a pa ven med.tovaršc koj pozabi tam na starše In obljube? — Kam sc neki šle? Toda, čujte, danes, mati, Kaj obeta Johnek zlati, kaj obeta sinček vaš: "Priden bodem za naprej ' "kakor nisem bil doslej "Pridno hočem se učiti, "Pridno hočem se učiti, "hočem lepo zmir moliti, "zjutraj hitro vstati, "malo se igrati, "v šoli poslušati "in na "streetu" ne ostati. "Priden bodem za naprej "kakor nisem bil doslej, "da me zima bela "seboj ne bo vzela, Dobro, Johnek, če boš tak, rad imel te bode vsak. Srečen dober je otrok, Rad ima ga tudi Bog! Angelček. /Jh. jOtt % v? v? ameriško mladino List za slovensko Well, Well! — Otroci To pa to. Kako sem Vas vesel, to Vam niti povedati ne morem. Veste kaj jc rekel poštar (mail carrier)? Da bom moral dobiti poseben voziček, da bom vozil domov pisma ki pridejo na našo pošto na me naslovljena. To ni drugega kot "Naš Stričck", in "Naš Striček" in "Naš Striček". Kes, kaj takega pa nisem mislil, da nas bode takoj toliko. Cel kup pisem leži pred menoj, tako da ne vem, katerega bi se najprej lotil. Hm! Hm! — kako sem vesel. Kar srce se mi smeje. Toliko dopisov in tako lepih! In pa kako so zanimivi! To bi jih človek čital kar naprej in naprej. Res, slovenski otroci, vi ste sc pa pokazali, da smemo biti ponosni na vas. Ko bi bil še veliki George Washington živ, gotovo bi vas bil vesel. Ena reč me pa vendar žalosti.---Naš tiskar! To vam je pa tako siten človek, da imam pravi križ ž njim. Vsa pisma mojih učencev s "cornera" morajo priti v list "Mali Ave Maria" sem zahteval. "Ni prostora!" je osorno odgovoril. "Pa ga dobite!" sem mu zabrusil. "Ce ga pa nil" "Dobro) Ga bodem pa sam poiskali In res sem sklenil — veste , kaj? -- otroci? "MALI AVE MARIA" MORA POSTATI LIST SAM ZA SE!" Hurrahh! Mali Ave Maria poseben list! In sicer kar takoj! Niti meseca več nočem čakati. In tudi ne morem! Vidite kako hitro ste dosegli svoj lastni list! Tako je "Mali Ave Maria" danes zadnjič priloga velikega "Ave Maria". Prihodnji inesec izide že kakor poseben list, list za sc. In sicer bode izhajal vsako drugo soboto v mesecu. Kaj pa naročnina? Well, kaj ne otroci, da boste malo pomagali vašemu stričku, da bode pokril stroške za papir in za naše sitne tiskarje. Vidite, jaz sem tako reven. Koliko pa bi dali na leto? Ali bi bilo 50c preveč?---Ne? — All right! Pa naj bode po vašem: Mali Ave Maria bode stal letno 50c., ali mesečno 5c. Kajne, kaj je to? Maft> "candy" manj, pa se bode ta svota pokrila. Ali Hurrrah! Tako, sedaj ste pa na konju! Svoj list imamo in prav nič ne bomo moteni v našem "corneru". Nihče nam ne hode več ukazoval! Kolikor bode treba prostora, toliko ga bomo pa vzeli, /.a moje ""dearlinge" pa vedno rad žrtvujem. No sedaj pa k pismom! Rešitev naloge iz številke druge Malega "A-ve Maria". "Stop! Just a minute, please! Nekaj moram preje povedati, da ne pozabim. Ko je bil zadnji Mali Ave Maria v tisku, poslali so mi še, nekateri rešitev naloge iz štev. 1. "Kdo je odkril Ameriko in po kom se imenuje?" Tako imamo štiri jako lično izdelane naloge iz daljnega vročega Kansas City-a, Kans. iz naše slovenske šole Sv. Družine. In to so Margareta Sterk iz VI. razrede, ki piše med drugim: "Po dolgem potovanju so zagledali suho zemljo in se zveselili, ker so že popolnoma obupali. Kolumb je prvi stopil na zemljo, se prekrižal, pokleknil na tla novega sveta in poljubil zemljo. S solzami v očeh sc je zahvaljeval Bogu". Marija Snelcr, učenka VII. razreda. Marija Majerle, učenka VII razreda: ki me pa okrega takole: "I11 prosim, Striček, če ne bi vmešavali toliko angleških besedi v otroški Ave Maria, saj mi razumemo slovensko". — (Mary, all right! Toda ne pozabi, da so pa tudi taki na corneru, ki slovensko ne razumejo dobro, ker nimajo tako lepo urejene slovenske šole, kakor jo imate v Kansas. Jaz moram pa tudi 11a te misliti. Zato mi boste vi, ki ste že pravi slovenski narodnjaki odpustiti, če pomagamo tudi onim, katerim gre še slovenščina bolj tako, kako bi "pinuts" tri. Drugače pa: 2ivio, Maryl) Marija Šneler, učenka V. razreda Iz Jolieta, 111. nam je poslal se naš korenjak Martin Stefanič, učenec osmega razreda slovenske šole sv. Jožefa tudi kaj krasno pisan spis o Kolumbu. Willard, Wis.. Rudolf Jordan, učenec 8. razreda. Soudan, Minn. Box 741: Učenec, ki nam je poslal to nalogo pa ne poslal imena, naj nam sporoči svoje ime. Vse te naloge so jako lepo izdelane in smo tudi tem poslali nagrade v malo priznanje, kakor vsem drugim iz zadnje številke. Pepelična sreda. To nalogo je izdelalo 63 slovenskih učencev in učenk. Nekatere so mojstersko lepo spisane in sestavljene. Odbor za presojo teh nalog je prisodil glavno nagrado: Krasen rožni venec... Kaj mislite komu? . . . Danes je zmagal pa LORAIN, OHIO in sicer deklica, Pavlina Ambrozič, 1760 E. 29. St. z.ivio! Drugo nagrado je odbor odločil — Pueblo, Colo, in sicer zopet deklici: Regina B. Thomas, učenki osmega razreda, šole Marije Pomagaj, 904 East B. Street. Se tretjo nagrado nam je odbor priporočil za Ano Mačarol iz Clevelanda, učenka 6. razreda Sv. Vida, 6607 Bonna Ave. In še četrto za Martina Štefaniča, učenca osmega razreda šole sv. Jožefa iz Joliet, 111. 901 North Scott Street. Naslednja najboljša naloga je pa našega malega Lojzeka Bombač iz Loraina, Ohio, 1539 E. 32. St., ki ima pa najlepšo pisavo med vsemi, tako da se oko zveseli, ko čita njegove male vrstice. Zato je mislil odbor, da tudi ne sme ostati brez vsakega priznanja. Jaz pa seveda le prerad ustreženi, ker inuini te svoje male junake tako rad. Naslednje naloge so pa pohvaljenje. Joliet. 111.: 1. Jožef Videtič, 40.5 Hutchison St. 2. Caroline Čulik, 507 N. Bluff St. Anna Tomac, tin Bluff St. Anton Kramarič, 1500 Elisabeth St. 5. Mihael Papež, 308 Smith Ave. 6. Tereza Russ, 620 Sumit St. 7. Mary K rail, učenka 7. razreda. 8. John Horvat, 1606 Kilsabcth St. Cleveland, Ohio. 1. Frank Peterlin, 6108 Class Ave. 2. Antonija Kolar. 3. M.n Berlan, 723 E. 156. St. Jennie Terchek, 15621 Holmes Ave., Col linwood O. 5. Anna Lavrič, 1004 F. 64. St. Eveleth, Minn. t. Mimica Miroslavič, box 413. Forest City, Pa. 1. Margaret Svigel, „>. Albin Capuder, učenec 5. razreda. 2. Joe Kamin, 3. Mary Srnovršuik. 4. Josef Cunta, Vandling, Pa. Chicago, 111. J. Stirn, 1614 Barry Ave. Pittsburgh, Pa. J0I111 C. Golob, učenec slovenske šole v 7. razredu. Steelton, Pa. Anton Bratina, graduant šole sv. Petra in sedaj učenec Sophomore Class, Steelton High School. Canonsburg, Pa. Anton Bevc Jr. Box 218. Indianapolis, Ind. Frances Stergar, 768 Warman Ave. Učenka 6. razreda šole Presv. Trojice. Bridgeport, O. Ludovik Hoge, Box. Pueblo, Colo. Antonija Meglen, učenka 4. Grade, slovenske šole Marije pomagaj. Elisabeth Kolar, 901 E. C. St., učenka 6. razreda slovenske šole. La Salle, 111. 1. John Cojnik, učenec slov. šole Sv. Roka. 2. Marv Dolenc, učenka šole sv. Roka. 3. Mary Petek, učenka šole sv. Roka. Soudan, Minn. 1. Frank Schweiger, Box 835. 2. Anna Nemačič, Box 741. Tioga, Wis. Mary Morgal. Vsem tem svojim prijateljičkom sem poslal vsakemu mal primeren dar, da bodo dobili večje vcseljv v prihodnje še bolj pisati. S tem pa ne sledi, da bi ti, ki niso dobili prve ali druge posebne nagrade, da bi prenehali s pisanjem I Ako danes nisi dobil, dobil bodes mogoče prihodnjič, ako ne prihodnjič morda pozneje. Jeden reši to nalogo boljše, drugi drugo. Zato kar si sklenite, da vsak mora vsaj jedno nagrado si izbojevati! Pogum velja! Za danes sem nevedel samo imena učencev in učenk, ki so nam poslali naloge. Ker pa s prihodnjo številko "Mail Ave Maria" postane že samostojen list, tako bode malo več prostora. Zato bodem prihodnji številki iz vsake teh nalog nekaj malega posnel, da boste sami čitali, kaj sle pisali. -o-- PEPELIČNA SREDA. Naloga, katera je dobila prvo nagrado. Kdo ne ve? Pepelnična sreda je za nas katoličane res velikega in globokega pomena. Omenjeno jutro gospod Župnik v plavem plašču slovesno blagoslovijo pred Sv. mašo pepel iz palm ali iz oljk blagoslavjenih 11a zadnjo cvetno nedeljo. Takoj po blagoslovu pepela se približajo verniki v duhu ponižnosti k oltarju ali k obhajilni mizi, kjer sprejnejo na čelo iz rok duhovnika ravnokar blagoslavjen pepel. Duhovnik, pokladajoč pepel 11a čelo, opominja vsakega vernika rekoč. "Spominjaj se, o človek, da si prah in v prah se boš povrnil." Nekaj enakega je govoril Gospod Bog, že prvima človekoma. Adam in Eva sta grešila v raju, a Bog ju ni zavrgel, temveč kaznoval in mej drugim rekel Adamu: "V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzeti zakaj prah si in v prah se povrneš." Menda ni kristjana, ki ne bi poznal morje gorja, ki je prišlo na vse ljudi zaradi greha prvih starišev: Človek ie obsojen za smrt. Bog hoče in želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Usmiljenje je imel nad nami. zato pa nam je obljubil in poslal Odrešenika. Bog hoče, da duša naša naj pride nazaj k Njemu le po poti prave pokore. Na mnoge načine je Bog vabil ljudstvo k pokori. V sv. pismu starega zakone se be—, da Bog je zavkazal ljudem obleči se v žaklje in poškropiti se s pepelom ter opravljati dobra dela za odv/uščenje storjenih grehov. Tudi prvi kristjani so delali velike pokore za svoje grehe. Primerno je torej, da sveta katoliška Cerkev nas opominja, na pepelnično sredo, kako mi smo iz praha in v prah se bomo kmalu povrnili, in kako naj se pokorimo, če se hočemo zveličati. l'a to ni vse. Pepelnična sreda običajno pride V sredi zime, in razdeli na dvoje pustni in postni čas. Od sv. treh kraljev do pustnega torka pred pepelnico poteka že iz davne paganske dobe tako zvani pustni čas ali "Carneval". V pustnem času najbolj ljudje norijo in z razuzdanim življenjem žalijo Boga. Zora pe pelnične srede zbudi otrpnjene duše in jih vabi k molitvi in k pokori, ker je napočil resni čas šteridesetdanskega posta. Ta čas je naj-prijetnejši, da bi se pomirili in spravili z Bogom. 7x narava sama, pokrita z belo sneženo ruto, nam predočuje živo podobo smrti. Pa kmalu se dnevi podaljšajo. ~/x sneg in led se udajeta in topita. Sc nekolikov tednov, in ob kopnih grivah in po lidavah bodo cvctelc vijolice; bodo poganjale cvetlice: vse bo zeleno . . . vse bo plavalo v veselju pomladanskega življenja. In mi bomo umrli. In moja cvetoča lica, in moje mlado življenje . . . vse bo umrlo! Oj neizkrekljivi dar svete Vere! Kdo bi za mogel opisati sladko radost in sveto tipanje, ki z venci neumrljivosti krasita grobove vernih katoličanov? V Tebe o Bog jaz trdno verujem. Truplo moje bode leglo v mrzli grob. Ob slo vesti se bode morda kdo razjokal nad menoj. To veni: Duša moja se bo takrat veselila in radovala, ker bo slišala iz ust mašnika sledeče pomenljive in resnične besede: "Iz prsti si ga naredil, s kostmi in kitami si ga sklenil: obudi ga, o Gospod, poslednji dan"! Pavlina Ambrozič. Druga obdarjena naloga. Ko pridemo v cerkev na pepelnično sredo, nas že cerkev opominjala da se s tem dnevom začenja štirideset danski post.Duhoven pristopi k oltarju v vijoličasten plašen, ker je lo bar va pokore, in blagoslovi pepel ki ie narejen iz palmovih vej. Prvo sc duhoven sam prekriža s pepelom, potem pa vsem vernikom potresejf na glavo, z bes?dimi: "Človek spomni se, d: si pepel in da :,e b.iš v pepel preobrnil." To pepelenje nas opominja na pokoro, da naj v tem času 5 kesanjem in pravo pokoro zbrišemo grehe svoje in kar največ mogoče časnih kaznij. Tudi nas svari, da je živeljenje na tem svetu kratko in da nas vseli čaka smrt, na katero naj se pripravimo s pokoro. S pepelnično sredo se začne štiri deset danski post. Vsi ki so dvajseto leto spomni so dolžni se postiti če niso oproščeni iz dobrega vzroka. Otroci niso še dolžni postite sc. lahko se p;, zatajujejo da ne bi jedli toliko slaščic, in da ne bi šli v gledališča, v tem času; tudi večkrat sprejemali sv. zakramente, in pridno molili. Rcgina B. Thomas, učenka osmega razreda šole Marije I'omagaj, Pueblo, Colo., 904. Kast B. St. Tretja obdarjena naloga. Cleveland, Ohio, Febr. 10, 1917. Dra<;i Striček:— Na pepelnično sredo gre precejšno število ljudi k sveti maši da bi bili prekrižani z pa-pelom na svoje čelo. Po sveti maši ali pred sveto mašo gredo vsi \iudje, ki so v cerkvi k angelski mizi in tam ili Mašnik prekrižalo na čelo s papelom in spregovorijo besede: "frail si bil in v prah sc boš spremenil." Ta pepel in te besede pomenijo da predno smo prišli na svet jc bilo naše (>07 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. UGANKE. Rešitev ugank iz številke 3. 1. Mrtvaška krsta. 2. Knjiga. Crka 1. 4. Jedna beseda. Rešitev ugank so mi poslali: I. Mary Čeme, Coketon, W. Va. j. Rose A Težak, Jolict, 111. .V Johanna Sunee, ml. Forest City, Pa. 4. Jennie Wiederwohl, Cleveland, O. <;. Kuhal Rozman, 57 lirmcn St., Brooklyn, J. Y. (1. Jennie Gornik, Cleveland, O. 7. Anton Bene, Canonsburgh, I'a. Joseph Cunta, Vandling, Pa '). Mary Srnovršnik, Forest t ity, I'a. 10. Caroline Čulik, Jolict, 111. II. Margareta Svigcl, Forest City, La. i.'. Mill. Gcrshnian. Forest City, Pa. Frank Schwcigcr, Soudan, Minn. Box R.vs. 1 |. Anna Nemanie, Soudan. Minn. IS. Mary Petek, La Salle, III. Anna Ncmanič, Soudan, Minn.