delj * [*aed á&J « ^ HoUêafS. PRO glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Uraépükl la epravailkl prt-■url: iCBT S. UwataU it. OfflM •( PQUUMÉM: MST Ho. UwaüU »U Tttapkntt Uwiiil« mm. VV leTq^YEAR XVL fffcg g^TgPSsTC irr ¿¿ay .SfglBg Chicago, III., torek, 27. novmbr« (Not. I7V1923. 18 °° STE V.—NUMBER 279. A*c«ptMM« f*f «Mili«« •( «»MUI mi« of po.t*«« pwmwUmé (m bi ihMm 1101. Act *f O««. S, lt»T. mm J»m 14, Itlft. ■" PREDSEDNIK JE PRIČEL SVOJO POSLANICO. » 1 ■ Kdini del ki mu je imel včeraj še dati končno obliko, je bilo vprašanje mednarodnega sodišča in vojnega bontua. OOOLIDOE KOMFEEIEAL • Z lodgem, hu0he80m in od- stopivSim veleposlanikom haeveyjem. Washington, D. O. — Predsednik Coolidge je pričel včeraj pre-delavati in dokončavati svojo let-iio poslanico do kongresa. Edini del, ki še ni dobil konene oblike, je bilo vprašanje mednarodnega sodišča in vojaškega bonusa. Coolidge je konferiral s senatorjem Lodgem, ki je večinski vodja v senatu in načelnik odseku t& vnanje zadeve, z državnim taj nikom Hugbesom in odstopiviim \eleposlanikom v Londonu, i Georgem Harveyjem, Konferen ea se je, kakor domnevajo, nanašala na politiko, ki jo hoče pred sednik označiti v svoji poslanici glede svetovnega sodišča in drugih mednarodnih vprašanj. Od-stopivši veleposlanik Harvey je gost v Beli hiši. Informacije o predsednikovem stališču glede glavnih domačih in tujih, ozirtfma, notranjih in vna-lijih zadev napovedujejo v kratkem obrisu naslednje politične smernice: POLJEDELSTVO. — Predsed-nilc Coolidge bo izrazil željo svoje administracije, storiti vse, kar je v njenih močeh, za odpomoč poljedelstvu, posebno pa pieni-čsrju. Opozoril bo kongres na o-prožnost ter ga posvaril pred sprejetjem kakršnekoli nezdrave zakonske osnov*. Glede konflikta gs, kako rešit! pleftično vprašanje, 8avi«a o izbirnem priseljenskem 'istemu. «Sedanja postava P"l"če dne 30. junija prihodnje l«'to.| 1'HOHIBICUA. — Predsednik " odletno za strogo uveljavlja r'J« prohibične postave, a za nve 'Jsvljtnje bo priporočil nadftjna dovoljenja. Nadalje tudi 1,1 tO. da bi bil prohibičnl ko-ki je sedaj pod okriljem f>nančnega departmenta. odgovp-"'n 'dinole predsedniku Edruže- (I »al je na 3. strani.) Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Predsednik Coolidge je še pripravil poslanico za prihodnji teden, ko se otvori kongres. Izbiranje ruskih priseljencev. Kakor izgleda, ima roparsku gonja za žlezami novo žrtev. Ameriška delavska federacija ho denarno podpirala unije v Nemčiji Inozemstvo, Dr. Albert, bivši vodja nemške Spijpnaže v Ameriki, je nasledil StrescmannS. šestnajst mrtvih in mnogo ranjenih pri novih izgredih v Po-ruhrju. Anglija in Francija sta si zopet v laseh. Mussolini je izgubil upanje na nemško odškodnino. Rusija pazno zasleduje dogodke v Nemčiji. ZA RUSKE PRISELJENCE ODGON, RUSKI Ameriške priselniške oblasti io odprle ruski cariatični žl&hti vrata Združenih držav nasteiaj, ruskim delavoem pa jih saklenile pred nosom. PRINO JUSUPOV BO SVOBODNO KRO&NJARIL S SVOJO RO BO PO AMERIKI. NOVA ŽRTEV ROPAR. SKE GONJE ZA ŽLEZAMI? ' Chicago, Hl. — V nedeljo zjutraj se je razširila med krogi či-kaške univerze vest o novi pre tresljivi senzaciji, ko je prišlo > javnost, da so našli blizu Wood lawn ave. na 58. cesti umorjeno truplo bivšega dijaka politične c-konomije. Truplo je bilo vrženo z avtomobila, na katerem je bil izvršen umor. Takoj potem, ko je bilo truplo najdeno ob treh zjutraj, ai je pri čela polia tej gospodi pokazati le kos starega earističnega papirja. Vac tri 'žlahtne" osebe ao prav mimo in neovirano šlo Wm. K. Vander biltu v naročje. Dejstvo, da je bil ruski knez Jusupov prav hudo zapleten v u« mor meniha Rasputina, ni prav nič oviralo njegovega vstopa v to deželo. In Čeprav gro celo glas o njem, da je bil oddal tiatl usodni strel, ga ameriške priselniške ob lasti kljub temu ne smatrajo ca nezaželjenega tujca, niti ni bila bila vpoštevana kvota. "Diplo-matiČni" potni list od strani Romanove vln.de, ki je mrtva in po kopana Žc skoro aedem let, je ča rodejni ključ, ki je odprl vrata in potisnil vsako postavo na atran Pred rcvolucijo je veljal knea Jusupov za enega najbogatejši! l^ju li na Ruskem. O nJem j« 8ef glas, da je lahko potoval po evropski Rusiji od kraja do konca in pri tem spal vsak večer na avo« ji zemlji. Kakor je bilo že poročeno, je prišel v Ameriko proda» jat dragulje in atarine svoj« družine, katero predmete cenijo na $800,000 do $1,000,000. Nadalje pravijo, da je prišel semkaj, da reši dve Rcmbrandtovi sliki, ki ju je bil pred dvema letoma prodal filadelfskemu milijonarju J. E. Widcnerju. Sliki cenijo na en milijon dolarjev. Princ je baje rekel, da se sicer zanima za politik no bodočnost ruske dežele, ali da pa nima njegov prihod v A meri-ko nikakšnega političnega ozadja. Dočim more knez Jusupov svobodno hoditi po Združenih državah po svojih zasebnih poslih, se morajo gnesti mnogi ruski delavci, ki ao prišli aemkaj brez poaeb-nih denarnih virov in brez dragu ljev a trebuhom za kruhom — v zadeblih prostorih na Ellis Ialan du, kjer jim vsakčas preti odgon nazaj v Rusijo, ker je že vsa ru ska kvota izčrpaua. Njihna zadeva je bila neki predložena kabi netni aeji v Washingtonu potem, ko ao delegacije apelirale na predsednika Coolidga ter se potegnile za te nesrečue ruske pa re. Sedaj je zadeva v rokah de. lavskega departmenta, ki aet pa mu, kakor se zdi, nič po»ebno ne mudi, da bi rešil omenjene ruske delavce trpke negotovosti. Medtem postajajo razmere na Klliš Ulandu' neprestano slabše in slabše, kakor [>oročajo sorodniki priprtih in pridržanih priseljencev. Neka ženska ima svojo se stro na Ellis Island u Že od 1. novembra eem; po njenih besedah je posneti, da je več kakor po sto žensk natlačenih v «ni «ami aobi. 2etmke morajo stati eel dsn. To pa zato, ker a« boje leči ali sesti na tla, zakaj, oblasti bi jih po-tem nemudoma -«mstrale za obolele t#r jih določil« za deport ari-jo. Tako stoj« n«*strpno čakajo noči. Kajti šel« |M»t«»n lahko le. žejo brez tega »roznejra at raku. Baronica Wrangel, katere rnož je bH eden tistih številnih generalov, ki ao preskusili strmoglaviti sovjetsko vlado, j« neki prišla •emkaj s namenom, da konferira NOV KONFLIKT MED FRANCIJO IN ANGLIJO. Pogodba med Pranooti in nem škimi industríale! v Porurju je razkačila Anfiele. Mussolini iahte va, da mora pakt veljati tudi sa Italijo. Bivši vohun v Ameriki nasledil Stresemanna. Dr. Albert, ki j« vodil kajsarako propagando v New Yorku med vojno, je sdaj na čelu Nemčije, a ne bo dolgo. Parlament bo najbrž raipuščen in kmtlu pridejo volitve. Šestnajst ubitih in mnogo ranjenih v Porurju. Civilna vojna med junkerji in isttradaniml množicami »e nadaljuje v Sleiiji. Seat gradov in več ko «to kmetakih hiš upepeljenih. Pariz, 26. nov. — Nova anglo fiko franeoaka kriza, bolj akutna kakor sadnja, ki jo skoro uničila entento, so je pojavila vsled po godbe, katero je podpisala Frau eija s Mtinnesom in drugimi nem Škimi industrijskimi magnatl > Porurju. Danea ae je Izvedelo, da jc angleški poslanik v Parizu že pro testiral proti pogodbi, katera po mnenju Anglije zapostavlja pra \ici> drugih zaveznikov glede re paracij. Kakor aa gla«i pogodba, bo Francija dajala drugim zavel* nikom le gotove koHčlne premoga in drugega materijala, kar jim gr« na račun odškodnine. Riiu^26. nov. — Afuasolinl je poslaffn|peosko vladi noto( v kateri zahteva, da morai biti Italija ravuo tako deležna vseh ugodnosti pogodbe z nemškimi indu-strialei v Porurju kakor je Fran* olja. Tako poroča l1 My*»qitfero' \ Polneare jo odgovoril Muaaoti-niju, da m« bo Francija ozirala na zahteve Italije pri "bodočih po gajanjih z Nemci". To pomeni, da, kar se tiče sedanjega pakta, M Francija ne ozira. Berlin, 26. nov. — l)r. Helnrich Albert, ki je vodil nemško propa-gando in Špijotialo v Uruženih drŽavah, predno jo Amerika stopila v vojno, j« sprejel mandat za aestavo nove nemške vlade. Albert, ki prinada Stlnnesovl ♦Ljudski atranki" kakor Strese-mann, i>o poskušal organlsiratl nadstrankarskl kabinet, ki no bo odgovoren nobeni politični atranki. To jc pa akoro nemogoče in vse kašo, da parlament ne bo potrdil novo vlade, ki ne bo nUV drugega kot kamoflaširana Strese-mannova vlada, tšoelalisti so le iijavlll, ila Nem-čija ne sme imeti na čelu evoje vlade bivšega voditelja Ipijonov v Ameriki, ako ai hočo pridobiti prijateljstvo Amerike. Nacional!* stl so tudi zagnali hrup/da nova vlada bo nadaljevanje Streae-mauna, kateri se jim je rilno zameril a odpravo pasivnega oijpora proti Franoozom v Porurju. Karljera Albertove vladČ, če ae sploh organisira, bo torej vseka« kor kratka, potem pa aledi politični kaoa, kajti buržoazne parlamentarne stranke nimajo moža, ki bi v tem čaau inifl zaupanje paramenta. Kakor se poroča, namerava Kliert razpustiti parlament, le Strains rudniški nesreči v Herrlnn. 1000 rudarjev v nevarnosti. lierrin, III. — V rudniku Chicago, Wilmington in Franklin Coal Co. je včeraj dopoldne na stala grozna eksplozija. Psi vbodu so rešili izpod razvalin pet močno obžganih trupel. West Frankfort, III. — Is rudi-šča Orient so potegnili 11 oblga nih trupel rudarjev, Aestdeset mol pogrešajo. Benton, III. — V bližnjem rovu št. 1 Chicago, Wilmington in Frsnklin Co. je bilo v nevamostl 1000 mož rsdi eksplozije včeraj dopoldne, Vesti so zelo netočne. Eksplo zija je nsstala vsled premogovega plina. A. D. r. BO POMAOALA NEMCEM. RUSIJA OPAZUJE NEMČIJO. Razpust komunistične stranke v Nemčiji na vroemipfa boljlavi. kov, Oovorioa o revoluotji in vojni Moskva, JMI. nov, — Rusko času-piaje, komentirajoče odredbo ge-uerala Heeekta glede razpusti komunistične vlade v Nemčiji. P***» da bo odredba bres uspeha. Htran-ka pojde "pod scuiljo", toda Uvela bo dalji«, Polur%dna "Pravda" pile; "Pošiljamo bratsko poadrave nem* šklm komunistom, ki ao prisiljeni •kriti ae pod zemljo. Kmalu pride dan, ko se aopet pojavijo na površju popolnoma oborolepl kot det amagovltega nemškega proleta-risi a." Moskva. — (Fed. Press.) — Z veliko napetostjo sledi ljudstvo Moskve dogodkom v Nemčiji. Besedi "revolucija" In "vojna" «ta ua jesiku alehernega Moakovčana — revolucija v Nemčiji in vojna a Poljsko. Po* ruskem mišljenju gre to oboje skupaj. Kadar prida Nemčiji, je vojna revolucija v Nemčiji, je vojna a Federacija bo finaalno podpira la strokovne vnije v Nemčiji. New York, V. T. — Na konferenci odbornikov Ameriške de lavske federacije, kateri je pred aedoval (Jompers, je bilo sklenjeno zadnjo nedeljo, da bo federacija finančno podpirala delavske strokovne unije v Nemčiji, ki so vsled psdea marke skoro bankrotirale in delavci ao v veliki etiakl rail i brezposelnosti ter silne draginje. Kako s« bo zbirsl drnsr, bo določeno kasneje. Utve v.a nov parlament so, imajo vršiti t s ko j po Novem letu. Ako m parlament raipuščen, ostane Albert na krmilu toliko časa, dokler ne bo izvoljen nov parlament. Predno se je Kbert obrnil ua Alberta, je prosil zaporedoma Hiegfrleda von Kardoffa in katoliškega voditelja Ilergta, naj organizirata novo vlado, toda oba sta odklonila, Nacionalisti bolj ko kdaj prej ropočejo In zahtevajo razpust parlamenta iu nacionalistično diktaturo. Bavarska se atra za popolnoma neodvisno in litcva liprcmembo ustave. Dr. Albert je postal notorlčen med svetovno vojno. Bil je trgov-skilataše pri nemškem poslaništvu v WBftUiiigtonu in leta 1015. j« organlzlrsMn vodil propagando v prilog NemčiJMiedii njegove pro pagande iu špijonale J Yorku. Na tenielju;en pri vetrovi. Temperatura v «dnjih | bo.1 v to deželo abeja spomla na ÎÎ ur h s nsjvižjs 40. najailja ¡ v«dati, kako ae ho razvila revolucija v znane. »•«■HMIHMM šala priti semkaj s namenom, da J» M J" Hêmli^ dovolj živil na njih l^tlN dneh so množli t polgab' ( s§m^ v áyo„líéUi ^ kta. s......................- getih kmetov. Veliko žitno sklsdl-šče v fjOSNwitzu j« tudi v pepelu. Državna polleij«, kateri pmisgs jo proatovoljel s kmetov, >• V «•- ^^^ rt.v<,,urlJi kal« "h okoliših doMla premoč, ^ t (i ( .....- ampak v mnogih izoliranih krajih le vedno op*rirajo strsdsj«»či de la vel in eele (Kikrajin* *» v nočeh razsvetljen* valed požarov. K not j« imenujejo napadale« iu plenilce enostavne "boljlevik«", dasi je um d njimi triko d*a od •tot k a komunistov. Jsvna tsjno«! lih s« govori lil predava ssmo o nemški revoluciji Iu |Minluš«leev | je vedno dovolj. Dejstvo, da nem-iška revolucija najbrž ne I »o či«ta ne vzn*. mirja ruskih d« laveev. Ako se ustanovi delevaka sli delavsko« kmetaka vlada v Berlinu, tedaj bodo ruski «..mw» n— t* tam. Itsroniei j« bil dovoljen Vstop v Združen» države brca po-verilnih listin od strani katerakoli obstoječ« «lade na Kuakem. sk« goldinarje ali ameiiške dolar j«. Preiskovalci, ki m» obiskali kmetij«, poročajo, da km«tje krmijo prk*i¿e t H*lekum m kj deželi, hsšče miletl junkerjev in bogatih kuo-tov^so |M#In« lila tn krompirja ,twla junk, rji in kmet- plrjem iu pravijo KopuMIkeacI i, m» Ujk^lrali m*sta In aočtje | In boljlevikl v m«et*k, kieo odpra^ Jati živil drugač« kot sa boland « vili kajz«rja, naj i^ocrkajo gladu. PROSVETA mm PROSVETA CLAtlLO lUWWW MA — üJnmA wkMKl bi Narodi Im: MII>M ixtmy pol leta te H U a» trt ......t 91.1b u ^ »W^JSJ^eee—g—p—, "PROSVETA" IU7M S« Uw»)< "THE JEN LICHTE UMAZANO PERILO IZ VlIjE DRUŽBE. Pred sodiščem v New Yorku 86 vrši obravnava za zakonsko ločitev, ki odgrinja sagrinjalo, za katerim se skriva morala viije družbe. W. E. D. Stokes, hotelir in miljbnar, toži «vojo ženo. V teku dolgotrajne obravnave so bile izrečene obtožbe, ki zapirajo ljudem sapo, ko čJUjo, kako se to umazano perilo pere prfed sodiščem. Očita se zakonolometvo, krivoprisežništvo, podkupovanje in nazadnje j* prišla na dnevni red še tatvina diplomatičnega ključa za odpošiljali je in razvozljanj* diplomatičnih brzojavk in pisem. Horace G. Knowles, bivši poslanik na Balkanu in v latinski Ameriki, je izpovedal, da' je bil ključ za razvo» ljanje in pisanje diplomatične korespondence ukraden. Tatovi so ga ponudili Japoncem za štirideset tisoč dolarjev na prodaj, toda kasneje ga je kupil nazaj državni tajnik Elihu Root za dvajset tisoč dolarjev. Rekel je, da ga je ukradel neki sel. r Po tej izpovedi je prišlo med advokati obeh strank do take polemike, da je sodnik pokaral oba advokata zaradi njunega obnašanja, ko so se porotniki umaknili. To je slika izmed stoterih, ki nam odkriva moralno življenje iz višja družbe, h kateri pripadajo ljudje, katerim ni treba potočiti ene znojne kaplje v njih življenju, da dobe sredstva za njih razuzdano življenje. Ti ljudje se smatrajo za čuvaje ljudske morale. Tudi cerkev ne vidi grešnikov v takih ljudeh, saj jih tudi ne išče med njimi, za to pa opazi na vsakem delavcu najmanjši madež. Kadar miljonar podari v cerkvene namene lep dar, mu v cerkvi zapojejo slavo človeškega dobrotnika, ki skrbi za duše siromakov, da ne bodo poglobljene. Ako miljonar izvrši grdo nemoralno dejanje, tedaj ga prav zanesljivo ne bodo cerkve postavile ljudstvu kot zgled moralnega propadanja. Krivoprisežništvo, zakonolomstvo in podkupovanje gotovo niso moralna dejanja. Tudi tatvina je nemoralna, in prepovedana celo po Mojzevih postavah, o katerih trdi biblija, da jih je Mojzes prejel od boga med gromom in bliskom na .gori Sinaj., Ampak velika je razlika pri obsojanju tatvine. Vpraša se, kdo je izvršil tatvino, v čigavem interesu je izvršil tatvino in kakšni so bili njegovi nameni, ko je kradel. Tem vprašanjem slede druga vprašanja kot na pr. kdo bo trpel na ugledu, ako se tat razkrinka, ali ima tat prijatelje med vplivnimi ljudmi, ki so bogati ali če opravljajo visoke javne službe. In kadar so ta vprašanja dognana, je na podlagi odgovorov izrečena obsodba. Tatvina se ne obsoja več kot tatvina, ampak po okolščinah, ki jo spremljajo. Ako je tat siromak, ki nima prijateljev, tedaj ga obeojajo in zahtevajo zanj kazen, ki je določena za tatvino. Ce je tat vpliven, ali če celo spada med tisto družbo, kateri ni treba delati v potu svojega obraza, da se pošteno prelivi na svetu, tedaj govore, da ga je peklenšček ujel v svojo mrežo in zanj priporočajo oproščenje ali zelo milostno kazen. Z dvojno mero se merijo tudi dejanja lu ivoprieežni-kov in zakonolomcev. Cerkev tudi dobro vidi, ako je za-kolomec ali krivoprisežnik oblečen v fino obleko, ali če hodi v oguljenem delavskem jopiču. Dobro je, da delavno ljudstvo ne posnema T morali moralnih propalic iz višje družbe, ampak ima svojo moralo in nazore o moralnem življenju. Gorje bi nastalo za Človeško družbo, ako bi delavno ljudstvo, ki je vsakdanji kruh v potu svojega obraza, sledilo zgledom is višje družbe, ki jih odkrivajo obravnave pred sodišči. Razpadle bi vse moralne vezi. svet bi se pa pogrešiti) v močvirju nemorale. Nemoralnost, ki se Širi v višji družbi, je porok, da pride nemoralno pokvarjeno delavstvo do moči in veljave. Kar je razjeilcno po nemorali, razpada, počasi trohni in končno popolnoma propade. Razuzdano življeaje v višji SLIKE 12 NASELBIN. Oily, Dl. — Že preeej časa ni bilo dopisa iz naše naselbine, zato sem ae namenil oglasi-li. O delovuiii razmerah ne bom obširno razpravljal, ker «o še zmerom anake in povoljne. Če bi bilo prav,, bi premogarji zdaj bolj delali kot poleti, kajti sedaj m premog bolj rabi. Toda premogarji vseeno ne delamo nič boljša kot smo delali poleti. Vzlie slabim delavskim razmeram ša Vseeno nekam povoljno napredujemo pri našem Slovenskem domu. Pred dvstni leti, ravno ob tem ¿asu, smo gradili primonio poslopje za Slovenski dom. Veliko truda je bilo ie prej, da smo M zedinili v toliko, da smo prišli do gradnje. Ob začetku graditve smo imeli malo vsoto, nekaj nad $400, drugo pa smo si izpo-i sodili. Stavba in druge napnure so nas stale do tri tisoč dplarjev. Po dveh kratkih letih smo tolito napredovali, da dane« dolgujemo še okrog toOO. Kdo more torej reči, da ne napredujemo! Nekaj članov Slovenskega doma pa j« vendar, da se zelo malo zanimajo za dom. Ne obiskujejo mesečnih sej in sploh so mrtvi za S. D. Zakaj to T Slovenski dom je Ust nas vseh in vsakega člana je dolšnost, da dela v korist in procvit Slovenskega oi imel veš 1 je minila. Pomnite, kadar sta* investirali, pa izgubili, da ste Izgubili gotovino. In izguba gotovine je teška. Predvsem pa ne nasedajte zlikovcem, ki prihajajo i mamili o zlatih rudnikih. ■tudi neke vrste igra. pri kateri m gre j kupca delnie ali obveznie, da ni običajno sa višje vsote, in vsak, j treba njemu poizvedovati, ča bo ki vldži, as nadeja, da bo dobil.1 li dobro vložil denar. Pa tudi v špekulaciji je izjjuba Pa tudi pravi prodajale! bon-magoša kot v igri. Investiranje je dov, katerih zaslužek ie v tem, ne nad obema prejšnjima "teranu \ j razpeeavajo vrednostnih papirjev nekaj gotovejšega in bližnjega slabih podjetij. To ae taki. ki ni-naravnim zakonom. Poglavitno[majo n» kakih popustov. Seveda . vprašanja pri investiranj« «lena-] je po Sretu »nogo pretkanih pr* družbi ftlabi odporno moč U|l rmsrefU, da b© končno ta- rja je« kako vama je vlavniea. I kupeev, ki znajo na zvijačen na-ko oslabela, d« popolnoma odport, akoravno atmintje *!i %loi" »wptt«ii nevreden papir, dobiv^novih in k.n>kih dotokov U nitjih ljudeh pla*i & t^i J^JSfc» 0 In takrat prida d#U*itvo do trojih pravic. |ba k* igra. , | p«**!, d. denar, ki £ »av™ ra, ni igra ali špekulgeij» ter je jo morali v mesto, kjor bo „. kupljeni bond 1. posojilo podje- žila toliko, da bo lahko tju do doloftenega roka. - atanovanje in hodila t» iolo ^ Se tekom let je po isjavah fi- Druga hčerka del« illoa naočnikov povprečno ve*ji dobi- nadloge. Že pred leti mi „ J* ček v obveznicah kakor v delni-fdala učiteljica, da so moL^ ceh. Banke plačujejo po tri od zaostali duševno in da iuL I*1 sto obraeti na hranilna vloge. To elabše obleke, zato da ne soL je »elo niska mera, ki pa je valed med druge otroke. Ko ¿> v ° tega, ker vlagatelj nima nikake- manjši je še šlo, ker prenaJ.i ga določenega roka, kdaj lahko --------z—^^^¡¡¡jjs Nazaj na Imata?—Nikoli vež! (Sofija Walah, žena poljedelca iz drla ve Washington.) n. Pred tremi leti smo imel! #800 na koncu leta, kar ja bilo približno toliko kot emo potrebovali za obdelanje sveta prihodnje leto, za plačilo štirim ljudem. Zadnje leto pa so bili pridelki silno po-ceni in delavei tako dragi, da nismo mogli pridobiti več kakor 300 dolarjev. Radi tega smo zabredli ponovno t dolg sa tri sto dolarjev. To leto amo pridobili sto dolarjev, da pokrijemo tristo dolarjev deficita is lanskega lete in pokrijemo $600 stroškov za prihodnje leto. Po 18 letih muke smo torej pričeli bresti v dolgove. Ali naj še nadaljujemo f 2e nekaj časa nas nadleguje vprašanje, ali bi ne bilo boljše, da bi pustili vse skopaj že zdaj in ne tratili časa in denarja še dalje'T V globeli Happy Valley je vsakdo naredil tako, že pred leti je mistil. Očetje in odrasli bratje ao odšli v mesto poiskat si delt, kupili so si s prislužkom v mestu avtomobile, da se lahko vozijo z dela in na delo. Mnogi so sleer še ostali na njih malilr farmah, toda ne zato, da kmetnjejo, temveč, da tam žive, delajo pa v mestih. ■ Prišel ja trgovski potnik, ki bi rad knpil domovanje na deželi. Ponudil je prilično ceno, toda ali se je izplačalo, da bi dali za oni denar produkt našega osemnajst-letnega delat Kolikor uvidevamo sedaj, padamo, bred emo y močvirja in kmalu ne bomo imeli ničesar. Kaj naj napravimo f " Pojasnili smo trgovskemu potniku, da si ns bo mogel ustvariti Življenja na kmetih, nato pa se je smejsl in rekel: "Saj si neJ>om prizadeval." ' V 18 letih se globoko razrastejo korenine. In tako se je tudi nata priljubilo življenje na naši kmečki domačiji, arečni smo bili, čeprgv smo bili v pomanjkanju. Pa tndi upali smo vedno, da bo boljie v bodočnosti. Res pa je tudi, da je ono upanje eplavalo po vodi še pogosteje kot h morem spominjati. Petkrat nas ja obiekalaHa farmi štorklja in dva oaka grobova ležita na vrhu griša pod košatima drevesoma. Praiaško delo in pre mala nege je malčkoas vzelo življenja. Po letik oslabelosti in trpljenja sem morala iskati par-krat okrepoila v bolnišnici, kjer so me aopet spravili na noga, da se prišla zopet k svojim malftt kom. Trdno aem prepričana, še bi bili fivell v mestu, da bi nobenemu malškov ne bilo treba amrati Vsekakor pa imam dovolj pra-n Is vie tndi s ostalimi. Delo in slabost sta me gnala proč od njih, da jih nisem mogla negovati in gojiti, daleč proč sem od idealne matere. In to še ni vse I Lansko ie-to ae j« najstarejša začela pote pati. is šole je iaoatajala, ker so ji nagajali, da je kmetiea. Ime-U ja namreč obnošene težke in prevelike čovlje, pa tndi obleko vso zakrpano in slabo. Leto* It ni marala več v šolo in pustiti tT. NOVEMBRA, 192«. , Vendar naj bodo farmarja otroci brez šole, breu izobraibe in vsa družina brer nsjskromnfj. ie obleke. (Niti povedati 8i ne £ pam, kako malo sem potroiila r osemnajstih letih za obleke, ni bi mi nihče ne verjel.) ' ^ "Toda na deželi je vse tik» čiate in mirno", mi pravijo prij». telji. Kako strašno se torej oo-timl Kaj pa imamo od tega, že t tudi ustvarimo dom v lepi ulcui naravi, če pk oni, ki jim jc bil bi-rejen, odlete kakorhitro so m odrasla krila, da jih lahko odne-so. Nasaj v naravo? Kje so navo. dilaf Promet med Bakrom in Suu- kom je končno vendarle otvoriU naša vlada. S tem je ustrežen» davni želji aušačkega prebival, stva, ne pa Italiji, kakor so neki-teri listi napačno poročali. Kako plačujejo davke v Burna-diji? Šumadija je "srce" Srbije. Tam nimajo davčnih pozivnic, ker ljudje ne znajo brati, pmpak davčni iztirjevalec pride pred hišo in vpraša kmeta: "Ali boš plačal!" — Če kmet pravi, da ne bo plačal, pravi iztirjevalec: "E, pa onda n« treba!" in gre. Če pa hoče le po vsi sil» dobiti kakšen denar, ga dumadinci enostavno nekoliko zakoljejo tako nekolikajnj. Počasi sc bo tudi Slovenija "poiu-inadinila" — tako nekolikajnj, če pojde tako naprej kakor gre. Upokojen je ljubljanMki veliki župan. Na njegovo mesto pride drug veliki župan. Uradniške plače. Škatljica vžigalic velja 4 krone ali 1 dinar. Nekdaj je veljala en krajcar. Torej je dinar vreden 1 stari krajcar. Nekdaj je prejemal dvorni svetnik ali "hofrat'* okoli 300 goldinsrjev mesečno ali 10 goldinarjev dnevno. Danes dobi neoženjen "hofrat" nekako 6500 kron ali 1625 dinarjev ali 1625 krajcarjev (ker ja z ozfrom na cenp vžigalic l dinarji krajcar) ^ali 16 goldinarjev meaečno. Kikor sc govori, bodo "hofartje" zaprosili bclgraK ako viado za dovoljenje, da unejo postaviti na javnih prostorih nabiralnike za miloščino. Če bodo '4 hofrat jc" to res naredili, »s» prepričani, da \}\ jim belgrajiki vlada to brez sramu dovolila! Kje i« denar? Ljudje sploto» tožijo nad pomanjkanjem fot»-vine.^ To pa ne samo pri ntt ampak tudi v Belgradu so it m-čeli stokati. Zato jc Nsrodn* ban-ka naročila , svojim podružnica* naj se nekoliko zsnimsjo u to. kam gre denar. Odgovori rainft ppdružnic Narodne bauke »o zanimivi Tako je poročala vojre dinaka podružnica, da so vojte-dinski kmetje dobili za žito akol" 170 miljonov dinarjev, v hranilen ce in v banke so pa prinesli k » miljonc dinarjev. Poroe»l« » Srbije pa pravi ,da tam doli km* je prav radi kupujejo apotekar-ske steklenice, ki imsjo dobre j* krova. Te nabašejo« s pspirnst* denarjem Ur vse skupsj Ijejo. — Sedaj pa nsstsne V* šanje: Zakaj kmetje tam doli se dajejo denarja v hranilni«« ■ banket Odgovor na to vpr»w am dajejo razni goljufi »sr n kroti tak. um ----belgrajskih ■ ■ tam doli v javni,uprsvi ni P» uja ,tako ga ni tudi v pr»"««*» polovanju ,kmet pa ni tako mm da bi metal svoj densr v nenssff^ malhe raznih goljufov »n denar rajše drši doma stl Pri nas je v tem oziru i.'*^ bolje, ker jo poalovsnje nssA ^ narnik zavodov še prst'"*-bodo pa saf»li naši densmi «J^ di delati kakšne kapi«J' »s «T s belgrajakhnl. ji» * P* ^ naš denar izmakniti, če n«, — bodo še zadnje sold«» p TOREK. 27. NOVEMBRA. 1»28 ____vesti. nJiyTfij 2«. nov. j- Danea ac ^ «i fv veljavo »ova razmejitve-Jugoslavijo lo zakonsko oanovo t pogledu tarif liega vprašanja. Kongresu bo treba dokaj ¿asa PROSVETA glavi »top» krnel v ogrado po fti* vino. Silni njegov glas ae ratlega nad okolico j iiviua. allšajoč nje za organiziranje; zato ae bodo „ov glae «e obrne proti njemu iu kongreaniki prav malo pešali » inu »ledi v kler. Tam poleg hleva po« ta vod» jo pred prazniki. j« kiaalnik (ailo^kjer ee ohranja vsakega dvoma bo^aa m medi krma molinim kravam. E Srbija je dala Rumu t ombolo, dobila Pa jej z. Veno tri vari, katerih prebivale. w ve6in°ma Srbi. Vil» pripravljam sa grškega kralja v Fraaaiji. Niče, Franoija, 26. nov. — p Sevanjem rumunake kralji« ¡¡¡rije je bila te dni tukaj oprem, lien» vila, v kateri ae nastani triki kralj Jurij za 6a»a plebiaci-u n» Orikem, ki odlott, tU i po-toat Orika republika ali ostane monarhij». Kolikor je do zdaj «•no. se plebiscit vrši 1«. de- eeabra. 40 iensk kandidira v Angliji. London, 26. nov. ~ Če« 40 iensk «prejelo kandidaturo v sedanjih volitvah za parlament Ženske kondidirajo v vseh strankah. Massolini na varuj« vod v nemško odškodnino. Rim, 26. nov. — Mussolini je dejal zadnjo soboto, da je prepri-čtn, da izplačilo nemftke odškodnine sp^ia v domeno mitologije. To se pravi, da ne hA nikdar is* platna. Italija se sieer ni odrekla tvojemu deležu odškodnine, ampak zanašati se ne more vei in fledati mora, da sama noti breme, katero ji je naloiila vojna. Musaolini'je Judi rekel, da se ranima za Porenjsko republiko ¿ko bo ta republika neodvisna tedaj je versaljska pogodba uni «ena. Brez __________ _ predsednika po«lanake zbornice sope t izvoljen Gillett, daai bo wisconsin»ka radikalna skupina iskušala ovirati, oziroma zavlačevati tisto izvolitev, da tako uveljavi svoje zahteve glede Imeno» vanj j odsekih. Demokratje nimajo nobenega poaebnega povoda za zavlačitev izvolitve zborničnega predsednika, ker ne marajo prevzeti predsednikovih odgovornosti. Na famsfc ta radi vič otrok. Kurija narofe letala. ■ Uelsingfors, Finska, 26. nov. —-Tuksj se poroda, da je ruska sov jetska vlada naročila 500 Fokker- jevih eroplanov v Holahdlji za civilno rabo. "Eien denar" t Nemčiji. Berlin, 26. nov. — Kmetska velenakupna in prodajna zadruga v Neu Kuppinn, reakcionarna organizacija, je izdala bankovee, ki ko izplačljivi v določenih količinah rii. torej dobri. Na bankovajh je tudi sledefe besedilo: "Ta banknota je neveljavna, če pride v Židovske roke". Zlat bik ▼ Tutgvem grobu. Luxor, Egipt, 26. nov. — Nove dragocenosti prihajajo na dan iz groba staroegiptovskega kralja Tutankamcna. V predzadnji vot lini .katera je lani ostala nedotak njena, no zdaj naili soho bika Apisa iz zlata. Apia je bil božanstvo v faraonovih ¿asih. Nalli so ¿e več drugih zanimivih predmetov i« e be no vine in žlahtnih kovin, med katerimi je tudi velika «rebrna vaza in ¿v* kipčka, k predstavljata Tutankamena. • Morilec japotuddh socialistov pojdo v jato. Tokijo, 26. nov. — Državni pravdnik je predlagal, da se kapitan Araakaau kaznuje a petnajst-,ptno ječo. Amakasu je pred sodi-priznal, da ja prve dni po potisni katastrofi zadavil soeisli-»tičnega voditelja Osu*i Sakaja, njegovo ženo hi ve« drngih socia Jutov h "patriotičnih ozirov". «MtrupljaajaJNmsls se ni po - Carigrad, 26. nov. — Vsrok bo «m Kemala paše. predsednika 'urike republike in njegove žc-k> aU naglo obolela pred nekaj dnevi, Je sdaj znan. .V jed je J"na nekdo primešal strupa, ki pa W učinkoval nevarno in oba bo-fcta okrevala. P**D«1DTOL PEIÔ1L DO-*0*0AVATI SVOJO rotuunoo. 1 Now York. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.). — Poljedelski okrsjl Združenih drla v zalagajo Združene države ne le a hrano, ampak tudi z razmeroma večjim i ttyilom prihodnjih državljanov. zadnjem ljudskem štetju Živi čez 54 miljonov ljudi v mestih (Čez 2500 prebivalcev) in 6ez 51 miljonov na deželi. Izmed teh Živi na farmah približno 30 miljonov ljudi in število otrok, živečih na !farmah, znaža 7,700,000. Enako itevilo meščanskega prebivalstva pa izkazuje le 5,700,000 otrok. Torej 30 nAljonov farmarjev ima dva miljona več otrok kot enako število meščanov. Mislimo pri tem na otroke pod. desetim letom. Na tak način — pravi dr. dal-pin, ki vodi raaizkava o poljedelskem prebivalstvu v poljedelskem lepartmentu — pada breme vsdr-žavsnja in vzgojevanja ameriške mladine prav težko na rama poljedelskega prebivalstva. Po deaetem «tu starosti se pa to rasmerje spreminja poatopoma, dokler otro ci«na dosežejo dvajsetega lata. Od te starosti naprej številke začenjajo kazati, da je rasmeroma več ljudi v mestih kot na farmah. Stvar je torej taka, da farmar nosi breme vzdržavanja in vzgoje otrok in jih potem, ko so lepo od raali, prepušča mestu." Te razmere prevladujejo že od nedavna — brez ozira na druge gospodarske razloge preseljevanja s dežele v mesta. Poljedelski de partment se sedsj ukvarja s ob-sežnim proučevanjem razlogov, ki p Prad»adalki P»aak Alal, 1114 Sa. Crawfavd A««., Ckl««sa, IU. Jaška 0«aa. SSS« W. Mik SlH Chleaga. IU. Ja«. S k« k, 8404 OrLa Cl.. CI«««U«4. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, «SSS Si. CUlr Av^ a«r«l««4, a POZOR I—IC«r««naa4«««« s gl. «4k«r«lkl, ki d«l»j« v «I«*«»« ar«4«. AS lovi i b«l«Uk« l«J-III. VSA PISMA, kl m a«aal«la «a P««U al. ared»adelk« .« «••!•««. i*ad«UlTa S. N. P. J« S««7-S0 S«. U«ad«l« Ara., ChUasa. III. VSS ZADEVI «S. N. P. JM ------—---------,------ — DENARNE POftlÜATVE IN STVARI. M »a lli«j« al liaifaealaefa ____ea I« M««l raki« »a aaUarai Tajalétra S. N. P. J., SSIT-S« Sa. Law«* dala Ara« Cklaa«a, IU. VSE EADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI •« «allli«|« «« ««•Uri iUgajaMte« S. N. P. J., IMT-S« S«. U»«d«U Ave., Ckl««v«, III. Vm arlLlk« glada aatlaraaja e gl. Urrlav^aees «dUr« •« ««J ««III J» j« Praak EallSa, «r«4n4«lk« ««4a*r««V« adbara, «l«ar a«»Ur Ja i|«'«|. VU arUIrl m «I. «aralal «4««k — «aj ««lUjaja aa a «slan Jaka Uad«r. «aad. 407 W. Haf Si. Spri««fUld, III. V»l 4««UI I« 4r«sl »aUI» «•»«•«U», «fUtl, «sm4«I«« I« *«l«k U v svasl s «Usll«« i«4««L, naj »a RalllU aa aatlavi '*Pra»eaiaH. I«. LawadaU Ara« Cikate, IU. r*« kar tsiT-aa ampak da naši pevol, ki bodo prišli trndnl spomladi, lsžjo dobe zavetje kjer bodo gojili svoj zs- rod. Razno* Politična krta» zaradi pudra. L'uder je snauo lepotl^nu sredstvo Iensk. V estonski republiki pa velja puder kot tthotapako blago n je isto njegovs uporaba prepovedana. Ko se je pa pred par dnevi pričela neka prsdatava v Narodnem glsdsllMu, jo polletja s strahom opazil», da so vse igrslke nspudrano. Takoj ao »^listni »a-stor ln policija je pridela s pre-Isksvo, ln ugotovljeno je bilo, da so lmvll igralke na »aino puder In via druga lepotlšna sredstva, temveS tu«!i Šampanjca, ki js etis-Ito prepovedan. Takoj uvedene prelsksvs js dognsls, da ao pre- skrbeli igralkam puder razni Mani vlade, ki so jih potem Igralko po končani predstavi pri lampanjmi a «vojlml Čari bogato nagrsdilc, dofllm so žene ministrov Pskalo dum s, kdaj da bo konce političnih sej, kskor ao se opravlševall njih mužjs. Vsled teh odkritij j« prišlo do velikega političnega škandala 'in nekaj iniuUtrov je moralo odstopiti. Latinsko unijo na iredossm sirarn morju bi radi osnovali ltoll-jsnl. Ker ss Francoska tej uniji nlkskor noče pridružiti, bi Wl« unija omejena na Italijo ln Apa* nlja. H tem bi bil seveda njen pomen sila majhen. Unija med ftpan-el In Italijani bi se mogle po prs-viol nssvati tudi sveža med tepe-nimi v Afriki. Kor ksk«»r ne morejo Apaml premagati Rsbilov v i Maroku .tako pre jemajo tudi Italijani v TrlpolU le dobrih U let ¡neprestano samo batlnc. mo vih sreik ia v gostlu, ns »sata u bošičii, temveč v«skl dsn. Dr s ve • aa ae bodo izkazaU vredna naš« ljubezni, mogočno bo šumel gozd, dajal hlad in vlago vaej okolUi, boril ae z nsj ih«ami in jih razbili Dokler pa oni a^šje, ki »trrml-jo v višave, ne Unajdejo onega zaugoaUvnega ol>a U zraka, o-»taja naša zemlja mati, naš eta»i plug oše, hšerka naša izobrazba in gozd zaščitnik, petron stsrik drek. Pa tB^i kšerka dobi v njrm avoje ogledalo, kako pogostokrat as je trebs pr. obleči, a to ne radi dobička hndomnšnelev, KNJIGE Književne Matice 3.N.P. J. Književna mitic* SlovBnsltfl narodna podporne jednota je Izdala in ima v zalogi sledeče knjige: PbUt Mnlavantura. Spisal Zvonko A. No-vak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančUkanov. Z izvirnimi slikami, katare Ja izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s pofttnino vred $1.6Q. Slovensko-anfUškn alovnicn. Dodatek raznih koristnih Informacij. Fina trda vez-ba. Cena $2.00 s pofttnino vred. ' Jimmio Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. PovhI iz življenja «meH*keRa proletarijata za ¿aaa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 b pofttnino vred. Zajsdalci. Spiaal Ivan Molek. Povest Iz doslej »kritega kosa življenja slovenskih do-lavcev v AmerikL Trda vazba. Cana $1.75 s pofttnino vred. • Zakon biofanuii«. Spisal Howard J. »venil J. M. Zelo poduC-na knjiifu. Mooro, poslovenil_________, ki tolmači mnoga naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlja i»ri posamezniku fizično in duftevno. 8 slikami. Trda vezba. Cena $1.50 b pofttnino vred. Zadnji dve knilgl, naročeni skupaj, do-bite za tri dolarie. Vsa zadnje fitiri knjige zd ML dolarjev, vredna sol . p Naročbe, § katerimi ja poslati denar, sprejema Književna Matica 2467-M So. LawmUla Ava., Ckkago, III. TOREK, 27. NOVEMBRA PROSVETA kodo izpostavljena, še vedno ni storila ničesar, kar bi moglo kole-ro m vrniti ali pa vaaj zanesljivo omejiti. Tem vedno in vedno ponavljajočim ae proteatom so kontno tudi "Novice" dale duška, sicer samo v neki nredniški opombi, vendar pa tako odlošno, da aa nam vidi čndno. "Novice" ao namreč zabeležile: "V Ljubljanskih bolniinleah *> cd ravniki beralko plačani. Dohtar dobi za 300 bolnikov na dan cele 3 gold. in pa poli* vina! Oe zboli sli umerje, ima bolezin ali amert po ver h. 800 bolnikor enimo samima dobtarja Ali ni to od ailef Dobro vemo, de zdravnikov v malih mestih in po dešeli manjka, de tedaj nni moč toliko domačih zdravnikov dobiti — zakaj pa se ne razpiše razglas na Dnnaji in po drugih velicih meatih, kakor je bilo za kolero v navadi, pa plača naj ae jim na d*n saj 5 gold., za« služijo jih 50 goldinarjev!", (Dalja prihodnjič.) Laškim v več mestik. posebno pa ▼ Veroni, Padovi in Trobilu v naši armadi teko hndo kolera zaŠela, da je en sam dan 70 vojakov u-merlo." Početkom julija je počila vest, ki ae je tudi kašneje rada ponavljala, da je kolera ob železniški progi a fttajerkega aem že prodrla do Zaloga in da hudo mori med železniškimi delavci. Tem veatem nasproti je deželno predsedstvo kranjsko konatatiralo, da ae ob vsej progi Zidani Moet-Ljubljana, ki so jo tedaj «e gradili, ni pojavil niti en sumljiv slučaj, pač pa da delavci čcičo obole za grižo. Od 1. do 7. avgusta pa so med Šelez-niikimi delavci vendarle že imeli devet kolera-bolnikov, od katerih jih je troje kmalu umrlo, tako da ae je 1849.1. kolera na krajnakem ozemlju najprej pojavila med delavstvom, gradečim južnoželez-niiko progo Zidani Moat-Ljublja-na. Bržčas so jo tja zaneali vojaki, prihajajoči iz vstaike Italijo Vendar je bila kolera izprva v svojih zahtevah tako skromna, da do konca avgusta že v nobenem okraju ni bil« epidemična, ampak se je pojavljala le v posamičnih slučajih. Kajti r vaej tej razmeroma dolgi dobi je v okrajih Zalog, ljubljanska okolica in Kočevje, v katerih se je bila pojavila, v celem izmed 99 za kolero o-bolelih umrlo samo 50, dočim je Ofttalih 49 ozdravelo, v postojnskem okrožju pa jih je v okrajih Logatec in Postojna od 11. aep-tembra, ko ae je v teh okrajih prvič v tem letu pojavila, pa do 24. septembra posamič za kolero zbolelo 31, od. katerih jih je umrlo 9,10 ozdravelo, 12 pa jih je preko tega roka ostala bolnih. Čeprav ae je kolera 1849. 1. izprva pojavljala le aporadično, posamič in na raznih koncih in ne da bi zadivjala z vao besnoatjo, se je prebivalatva polotil, atrah. In zopet po liatih kakor po zasebnih družbah ni bilo važnejšega pogovora nego o koleri. Prercšetavplo pa se ni samo vprašanje o bistvu kolere in o vseh mogočih in nemogočih aredatvih, ki prav za gotovo zoper kolero pomagajo, marveč čuli so se tudi prav energični pro-teati proti dejstvu, da vlada navzlic temu, da ae je kolera še ponovno pojavila na Kranjskem, in navzlic dejstvu, da je Kranjfka kot prehodišče vojnih čet, prjpba-jajočih iz okuženih krajev, koleri prehodišče eelečih ae vojaških trum. Vae te čete so ae vaaj za nekaj časa ustavljale t Ljubljani, ki je bila aačetek in konec tedaj še ne doeeja zgrajena železniške proge Dunaj-Trat. Proga od Dunaja je tedaj segala samo do Ljubljane. Btoprav 16. septembra meseca 1849. 1. ao bili namreč ob priaotnoeti nadvojvode Albrehta, siqa junaškega zmagovalca as-pernškega, v Ljubljani sloveano o-tvorili od Celja do kranjske pre-stoliee segajoči najnovejši del proge, ki so ga bili zgradili v dveh oddelkih: del od Celja do Zidanega Mostu so dovršili 1. 1844., tehniški težavnejši oddelek Zidani Most-Ljubljana pa ao zgradili v letih 1845 do 1849. — Po tej novo zgrajeni progi torej so od ae-vera prihajajoče vojne trume z vlaki dospevale v Ljubljano, da odtod pet nadaljujejo svojo pot v Italijo, nasprostno so iz Italije do Ljubljane pet prikorakale čete, ki naj bi jih "črni vrag" jadrno potegnil na sever. Dokler ni bilo vojaških prehodov, ni bilo kolere. Ko pa ao ae koncem poletja in na jesen jeli množiti vojaški prehodi, se je kranjskemu prebivalstvu, pred vsem pa Ljubljančanom, s vso svojo gnusho vsiljivostjo prisnu-dila nebodijetreba kolera. Tako amo 1849.1. doživeli nenavadni slučaj, da ae kolera ni pojavila ob vlažnotopli pomladi, marveč šele v poznem poletju, tako da do zime, ki ji je s svojim mrazom kmalu odvzela vse vesolje do bolj razposajenega rajanja in jd razmeroma hitro iztisnila iz de-žele, ni imela preveč časa na razpolaganje. Sicer se je bila že sredi junija po Ljubljani raznesla plašna vest, da ata~ v bolnici dve osebi umrli za kolero. Toda ta novica je bila ne-oanovana, kajti dotičnika nista obolela na azijski, marveč na ta-kozvani domači koleri (cholera nostras), ki ni niti na pol tako nevarna kakor njena azijska sestra. "Novice" so to neosnovano vest sicer energično zavrnile, pa modro dostavile, da sa lahko še o-glaai, ker se je že v več deželah prikazala. To prorokovanje ni bilo brez podlage, kajti iz Italije ao neprestano prihajale vznemirjajoče veati. Tako pišejo "Novice" t dne 1. avgusta t. l.t "Ravno zvemo žalostno novico, de se je na Sestsvil Tnme KobeL (Dalja.) T Potem ko «i ja bibkJ, UftLfur*-lepo našo Kranjsko domovino dodobra ogledala in se po njenih zelenih lidavah do aita napasla, je nemirna naša popotnica krenila v druge kraje, druga mesta, ako-ro bi rekli, hvala Bogu, ko ne bi bližnjega ljubili kakor samega sebe, in ae domačila po tirni Busiji. L. 1847. pa so se ji morali nenadoma zbuditi spomini na prelepo Kranjsko deželo in tedaj jo je o-škvrnila z enim samim pogledom in že je padla žrtev t 18. septem bra so imeli v Ljubljani za kolero umrlega mrliča. Zopet ja njen pogled švrknil v druge kraje, spomini na prelepo Kranjako deželo pa so ostali in neodoljivo, nebla-goslavljano domotožje jo je privedlo čez dve leti nazaj v piaani kranjski sret. Leto 1849. Tega in naslednjega leta so Rusi taborili na Ogrskem, ki je bilo torišče znanih prekucij izza 1848. leta. Z Rusi je kolera prišla na O-grško, od tod pa na Dunaj. Pojavila se je v Monakovem in ae uta-borila ob spodnji Donavi, odkoder jo je črez nekaj let ona groze polna vojna med Rusi in Turki, (od 1. 1854-56), ki so se je udeleževale zapadne evropske sile, Francija, Anglija in 8ardinija, zanesla med vojaštvo in med mornarico teh držav in jo razneala po vsej Evropi in preko njenih meja v Azijo, Afriko in Ameriko. Leta 1848. so se v Gorenji Italiji uprli Italijani. Treba je bilo vod-atva genijalnega fellmaršala Ra-deekega, da ae je ▼ Avstrijcem posrečilo ugnati aardinakega kralja Karla Alberta, zopet zavzeti lombardsko-beneško kraljestvo in izsiliti mir. V takšnih nemirnih čaaih je bila drŽava prisiljena, neprestano premikati avoje vojaške čete. In ker aa ja bila Uko v Italiji kakor na Ograkem in Gališkem med vojaštvom pojavila kolera, kaj Čuda, če jo s vojaštvom zašla tudi na Kranjako, ki je bile najvažnejše nenasitljive želodce Wulffigovih ainov. Rezali smo pogačo in pili drnikalca iz Zalega Loga, ki pa je po mojem mnenju bil nekak vipavec, pomešan a slabim latrijancem. Najedli smo ae in napili. Pričakovali smo, da se prične razgovor o zadevi, radi katere sva prišla z darovi z Visokega in radi katere je pridna gospodinja pripravila dobro in tečno kosilo. Ta razgovor, kakor je bila njegova dolžnost, je vpeljal LukeŽ, ki je prišel s mano in ki ai je bil obvil svoj klobuk s pisanim trakom, kakor je bila takrat navada pri naših enubačih. "Čas bo," — a temi besedami ae je obrnil hlapec k meni — "¿aa bo, da ae odpraviva I Dolga bo pot, in če bo dobro šlo, bova o polunoči doma. Po temi hoditi in še po gozdovih, utrudi Člove* ka." Jeremija Wulffing je prikimal, nato pa se je njegov pogled uprl v me, kakor da je vrsta na meni, da izpregovorim. Margareta je pobrala sklede in žlice ter odhitela iz hite. Ni mi rada tekla beseda. Kdo naj bi ne prt tel v zadrego, ki naj pove pred zbrano družine, da ai jo izbral domačo hčer za ženo, dočim se Ženin in nevesta do danes še nikdar nista vldelaf Pa sem le iiprcgovoril: "Oče mi je ukazal, da pridem k vam in vas vprašam, če bi hoteli odgovoriti na tisto, kar sta govorila na sv. Jakoba dan ▼ Loki t" Pri tem mojem vprašanju ae postali pozornf usti in sinova pri mizi, ker ao vedeli vsi, da se ho nekaj odločilo, kar je bilo pomenljivo za eelo hišo. Oče Jeremija mi je takoj odgovoril t "Delati veš, vstajaš zgodaj, prepiraš se no r.iJ, kakor sem videl včeraj, in hvale si vreden Tudi Margareta ae ne uatraši dela. Govorica, ki je govorica vaše hiše, ji ne teče gladko, a privadi se ji, ker se gospodinja vedno ravna po svojem gospodarju. Na Viaokem sta dva, in obema bo lahko Polikarp veliko dal. Pri meni jih je nekaj več, praznih rok pa ne bodo odhajali iz hiše. Tako je! Ponesi torej očetu odgovor: * Dvesto l*-netkih cekinov, katerim priložim še sto beneikih kron.' To je moj odgovori" Ponudba je bila na vse strani častna in radostna. Dedič, ki naj bi prevzel visoška dva grunta, bi ne mogel računati s imovltejšo nevesto. Vendar pa je moral blekniti hlapec Lukel nepotrebne besede t "Nekaj starov lita bo le še!" H tem je ogenj, ki je tlel pod atreho, razpaltt, da ae je v hipu prikazal vieok plamen. Jeremija. nekoliko ušaljen. je sicer hladno odgovoril: "Kar sem dejal, sem dejal!'* aH ?m-hrumela «ta sinova s enim samim glasom: «'Dvesto cekinov in še sto beneških kron!*' Vzdignila sta ae kakor' obeedena medveda in s peUjo mlatila po mizi. da je na nji rolljalo na* mimo oro.ljV, kolikor ga nI toils poprej Margareta vzela * «abe. "Dvesto beneških cekinov!" je tulil Othin-rik l'Veliko veš nI vredna eela naia bersčija!" (Dalje prihodnji*.) Visoška kronika OK. IVAN TAVČAR. (Deljo.) / Noč in dan ja trpljenje moja jed. Gospod je t>oalal name veliko vodo, da ae utonem v nji. Moja duša je bila preganjana in k tlom je potlačeno meje šivi jen je!"' Omahnila je po peči in morda saapala, kar tisti večer ni izpregovorila vco beaede. Po večerji, pri kateri se ni zgodilo nič pomenljivega — le brata Marka in Othinrih ata črno gledala, n« da bi bila kaj črhnlla — peljali ao naju v čumnato, kjer so meni in Lukežu odkazall Široko poateljo, da ava na nji akupaj brez težave prenočUa. Po dolgi hoji sva tudi hitro zaspala in prav dobro apela do ranega jutra. Takoj ko se je idanilo, pa aem vstal ter se ogledal po Wulf-flngovem gospodarstvu. V hlevu je bilo precej živine, in reči moram, da ni bila slabša od nate na Visokem; morda zu malo spoznanje, za več pa gotovo ne, dasi je oče Polikarp slovel, da ve, kako je ravnati z govedom. Nametal sem klaje v jasli. Ko sta Marks iu Othinrich dosti pozneje vstala, bilo je že vsa opravljeno. Hmeh in porogljive besede sem pre-Krli ali očetu, ki je pritel za nami, in Margareti, ki je prišla motzt, je bilo moje (J H o všeč. Otlunrih je oaedlal konjiča in na vse jutro odjezdil proti Zalemu Logu, da bi prinesel odon-dot sladkega vina. Govorilo se je nekaj o črn!-kalcu; tega pa v Zalem Logu gotovo ni bilo dobiti, ker ga še celo loški tkofje niso mogli vselej dobiti, bodisi da ga jo vinograd premalo rodil, bodisi da je bilo črnikslsko vino tudi za ikofa predrago. Celo dopoldne imo kosili otavo, pri tem pa me je gospodar venomer izpraševal o našem domačem gospodarstvu. Hotel je vedeti, koliko starov amo pridelali pšenice in drugega Žita, koliko glav šivine imamo v hlevu in koliko konj za tovorjenje. Moji odgovori no ga prsv zadovoljil». ker je postal agovornejši od odgovora do odgovora. Od avoje strani pa pripominjam, da kotimo na Viaokem boljšo in lepšo otavo! Opoldne amo veliko jedli. Gospodinja J« skuhala gnjat, katero sva bila s sabo prinesla, in še dosti drugega. Moje začudenje so vzbujali debeli cmoki, napolnjeni s tirom in orehi, fesar do tedaj Še nisHn nikdsr jedel. Ktara mati ae ni prikazala s peči, ali gospodar je prinašat tja od vsake sklede. Prinreel jI je tudi pogače, in videlo %e mi je, da je bila stara leaiea Še prav dobro p>i moči in da je ta svoja leta prav obilo jedla. Mirfereta in mati »ta MU prsanlšm» ohlefa ni. Ca ae M «otlm, bil je tudi oče čedne je opravljen kot prejšnji večrr U Mark« In Otblnrieh »ta prišla k mizi v najslabši oblek! In anedla sta za štiri druge, tako da je visoška gnjat e največjih kotih izgine*ala v ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slad, hmelj. in vae drage potrebMine. Posko* in se prepričajte, da Je dom» pri tm kuhani vedno le nsjboljUi m m« Aejfti. Dobiti je tudi zbirko »od* steklenic in raznih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po p* iti, točno V vs« kraje. Grocerijam, sladčičarjem in »poda jalna železnine damo primeren p pust pri večjih naročilih. Pišite F informacije na: FRANK OGLAR, 6401 Svparior Aveav«, ClaveUsšt JUGOSLAV* To«c HAVRE FRENCH