Uet na ogled. I larfk. Mvttt i" wUti ,h»j» in « IM i Mjti-,.ru trr- |. - 11» M »»»-<• I. t* * «1. k. pol IrU .1 ,'. Irt It-U . X .. M .. I'(> |H|š|i I i i |»M I« KI ■ k ,...1 m« '. . ,4 .rlrt l.l.i .. i" .. lrr.lni-t».......|T4llib p M -t"lii'ui lr«ii 11 l.lalll hi-n.i -1 HM Oznanila: MMlM IfMtoMl ..... I'la.-»J. ti kr, ti' .r n»Ii«n« i kr.il .'. ki. It li-k» »kr.il. I kr. <•' m> Itaki »krat; i''-iik>- -• |.| ... u 11'j i p" |n •• !• ju . Bi »-»k ti-rk la |>U. tli kolrk -t• ■i'i|..-l 11 i :m L. -., --1 MaKi.vuljtm 1 r .k n k u 11 i > V Maiiboiii L. aprilu IH<>H. ToooJ I. DrŽilVIli /bor. 8 ktero hočemo izriniti ccrkvo iz države. Sicer ne dvomim, da bi . . . 'jo glavno mesto prcradostno ne pozdravljalo. To je v onemogli Gosposka zbornica, 30. marca. Na dnevnem redu e , v . , , .__. * . J:., ""■r""" • _t t n\ ... xi_ državi navadno, glavno mesto ima se materijalnih vzrokov veseliti generalna debata o šolski postavi. Prvi govori grof Bloome, člen manjšine. Pred vsem je treba razjasniti, na kterc pravne subjekte se ima pri šoli paziti. Do zdaj se je govorilo samo 0 dveh: o državi in cerkvi; popolno se je prezirala družina. Država , cerkev in družina, to so faktori, kterini šola služi; treba je pred očmi imeti njihove razmere proti šoli, kadar se govori O šolskih pre- nareilbah. -- Odffoievanje mladine je naj sveteja dolžnost pa tudi , ... . '.. . . .,' v , , « . t" "'" h j j j j j i „a V|S1|, Brednjin in ljudskih šolah. Naj ne ostane cerkva varhinpi nravica Btarlev. V drltffl versti stoji cerkev, nji pripada ime- -i . , .. .. , , . , , , . I" h •' sole; naj se ne krati naši mladeži nobeden napredek, nobena res- niten upliv na odttojo, in cerkev je to dolžnost spolnovala vselej . ,, . , ... , , „ ... iiiiv.il m|»ii „ j , j i ,f nitll nobeden pridobiček na dnSevnem polji. In povsod. Kje bi bili mi dandanes, ko bi ne bila skrbela za pri- ^ ^kitanskega 80 rm ^ 8nngtlMk0/ ,mI,m 1[o(.k) hodnjo generacijo cerkev, ta zvesta gojiteljica znanosti? Se le |n Mw]u /;i njimi grof Leo T)llm ^ tako,e. pr|. na tretjem mestu stoji država; ona ima samo podpirati cerkvo in ^ M nftfnepjavj|) (la 8e gola ,ofi| 0(, cerkvc ftk se postave. Drugače misli je ljudstvo po deželi. Ljudske šole bi mogle bolje biti; da niso. temu je krivo pomanjkanje potrebnih zalog. Prof. Rokitanskv dokazuje, da se cerkva ustavlja svobodnim vednostnim preiskavam. Vednost in vera ste cisto različne stvari. Vednost pospešuje napredek, vera le srčnost. Mi hočemo imeti oboje; zaforaj zahtevamo naj bode podučevanje V obojih svobodno. Tako družino. Ona se nima za šolo bolj zanimati , nego za obrtnijo in nauk od vrskega prepričanja, to bi se moralo izreči jasno in od- ii'ffovino. Zgodovina kaže, da v početku država za Bolo ni celo . .. fi .. , .. . .x . k . . . . ... * ' 1 krito, (not lliiin naveđa historični načrt ni razvoj v Avstriji, ni nič skrbela, potem jo je podpirala a konečno si lasti posel varha i . , . , . ., v .. .. . , v , u m omu^.", i j j i t , „ , 1 pravi, da je sola bila s početka policijsko državna; po tem je do- in previdnosti. Na Angleškem ni nikdar segala V popolno svobodno ... * . . , . . ,. . ,. . .. m |in.>.vin t, bila po pravici katoliška crkev uphv na njo; brez upliva pa tudi *"'0, , druge konfesije niso bile. Zdaj se poteguje za to, da ne bi imela Zdai ie postala država brezverna; kako bi moda brezverna , . v , ' , . . . , . . 1 ' b nolena sola verskega značaja, kar pa ne odgovarja pravi svobodi. država imeti kaj upliva do šole. Modema država mora prepuščati Ut^^ /allf(>vn |)()])0,no svob()(1()i golo> kar jih Ž(J jc in 80 „a. šolo konfesijam, ona ima napravljat. le še šole za posebne otroke j ^ ^ k|Mwrt|J| Ba,og> „aj ()Htam!J0 v 8V0Ji k tj. BVobodlIO in določiti mero vednosti, kar jc potrebuje, ki stopi v državno!, „ . ,. , „ ., ., n , ,, . . . m uvjuviii lov.!' .v. m" -'i J i pa naj napravlja država novih nevernih sol. Potem naj se cerkva službo, a ni ji skrb, kje in kako si posamezni to vednost pridoM. Lj (kžava W]n]^ mkft pQ 8V()ji m^ ^.jčujoča postava pa hoče Vsako nasilje drftavino proti Boli je despot.zein. jv8e kršCail8Ul! 80ie prenanHiiti v brezveme in potem reči katoličanom: Državo reprezentuje vladajoča stranka, ktera ima V rokah^ ,fl SV()bm,Mil potj si na|)rav|jajte šol. Minister pravo-vse Šolstvo. Stranke pase dostikrat menjavajo; toraj bi bilo mogoče, j(j ^ ^ ^ 8(; ho(x vpraganjfl tako re|W> da daje danes minister prosvete ... uka katolik, jutri llegeljanec, vcčilia liaj)ravi I)08taV()) a vlada jo izvrši, to pa je despotizem, in jedno potem Žid , konečno štovatelj Struissn in Rcnniin. Vsnki tob mi nistrov širi svoje mnenje , nasledek bi bil propad šole. — Vlada je, ali se poslužuje despotizma večina ali posamezni. Minister Jlasuer razlaga mnenje vladino vele, da se vlada je slaba gojiteljica. Ko bi bil Montalembert, čegar se je sporni- ^ g mQyQ ^ ^ ^ ^ ^ njalo, med nami, ne bi drugje govoril. značaj religiozno - nravni, za to je tudi noče ločiti od cerkve, kar OdffOia ie ni verska ali ne. Jaz ne vem, kako bi se dalo ... . „ , . . . x , x , .' , b J J ... A, . • tl,(l1 111 '"kjer v postavi izrečeno; ona samo hoče, da se državi vbraniti. da bi brezvercu učite h ne širi nevere, nlagani se s nuni- . . , „ , , . . . .. v , v vuiiiimi, ui ui^ Ci«ii j b v roke poda vrhovna šolska uprava, m to |e ustanovljeno ze v držav- strom uka, da se ima dv.gnot, ljudska omika .., da mora dose- # temcljnih zak()ni|i N g. }na h y, dajni upliv do šole nehati; a kteri upliv? Na to m. odgovarjajo ^m j/reU: |/ist|iinu jfl ^ Pfj lft|Q , m; vse dosedanje državinc naredbe v šolskih zadevah. manjšine Tudi jaz sem za popolno svobodo uka, tode prehitro se ne sme prestopiti iz patriarhalne države. Tudi jaz trdim: zdravo svo- p ...A. . , . bodo cerkvi, svobodo državi. Pa le popolna svoboda je zdrava. I 011111*111 UZNICU. Po tem bomo imeli tudi zdravo svobodo v državi. V gosposki sbornioi je potrjena šolska postava zia«iriio.*tti. 1. Uvod. Co si dober človek, dragi moj bralec, će tvojo dušo še kaj druzega Kine nego radost in nadloge tvoje spoštovane lastne osebnosti, vedel boš, da v denainjih dneh ni posebno vesel jioscl očitno govoriti in pisati o literarnosti, umetnosti in kar je enacih alorij več. Praktičen, denaren, političen in Bog ve kako se imenuje naš žalosten čas. Cc se. kljubu vsemu temu lotim tega posla, bilo hi pač umno ktero izmej deveterih grških muz na pomaganje poklicati, tudi ko bi že za drugo dobro ne bilo, vsaj da bi se nanjo izgovarjal, ako te bom dolgočasil, ali da bi njenemu preslabemu navdtišcvanju pripisoval, kedar hoš d jal: doiinitat II" perUB. Toda razen tega, da nam zagotovijo Bloveč Jiisetj: „ne slišijo mu/e molitve, ktero moliš do njih v zadregi"- straše me nekteiih denainjih ljudi trditve, da so muze stare device postale, da jim je neljiibe/niva žena politika vzela oblast, da zapuščene in zgubanih lic tožijo v tihih hramih, malo komu že poznane. Ne hi smelo resnično biti, karti pravijo, tudi ni popolnoma resnično in vendar če dobro okrog sebe pogledamo, če vidimo koliko delam.....i Slo- penei na literarnem polji in koliko bi lehko vec delali: moramo pritegnoti, its!......duhu toliko važno strani ne udele« se te za napredek in Istina je, da si moramo DOJprvo pridobiti in priboriti podlogo na ktero bomo zidali, temelj na kteri bomo zastavili stebre bojjie bodočnosti, /vezdugled, ki hoče opazovati nebeške prikazni, mora imeti trda tla pod seboj, da stoji. V denainjih viharnih časih se bojuje okoli in okoli »hišen hoj, boj resnice z. lažjo, svobode s tiranskom, osebne saniojiridnosti s poštenostjo, boj za sveto dedino naše matere. Nevedno bi bilo i/, strašljivosti ali malomarnosti odte/.ati se borbi. Ali vseh naših modi nikakor ne sme prevzeti. Bodimo kakor predniki, denašnji dan mnogo imenovanega denarnega naroda, ki ga je bil Bog v starem zakonu v svoje posebno varstvo vzel. Imejmo pri zidanji DaŽegS narodnega svetišča v enej roki meč, v drugoj zidarsko orodje. Vračajo se z javnega trga, otresimo s svojih nog političen prah in V tihi domačnosti gojimo literarnost. Časopisi so postali važen pripomoček za širjenje omike. Kakor telesu, treba duhu hrane. Tim bolj je dosegel človek svoj namen na tem svetu. Čim bolj je svoj duh izobrazil iu zadohil ..sad spoznanja-, tim bolj -e Oglaša potreba dušic brane. Našitem um danes s politiko, varovati pil, -e nam je jirenasitenja. Varovati se nam jo, da v iskanji zlata za prihod-nosi ne pustimo srebra denašnjosti v prahu obležati, kjer bi se morda za vs ilej izgubilo. '/..*„ |,o deUl uto bo zbujal listek ..Slov. Naroda", ktere^a mali • del . nuj uoUo nase I ' ,'isini' nicdverske razmeie međ državljani. .lager povdarja. da mora avstrijska politika hiti katoliška. — „Politiki" IC pU« da odvetniško ininisteiMvu oe stoji na trdnih nogah; Potočki boje, koče odstopiti. Ileust to spoznava, toraj se noče | njim pOMboO družiti. Andrašijrv list ..kovd'v Pešti tirja od nadvojvoda Albrechta. fisj se odpove vsemu javnemu življenju. Nadvojvoda jim je trn v peti, ker se ue more sprijaaniti z dualizinom. \ kratkem se imate sniti hrvaška in ogrska regularna deputacija. - Cesar ni še potrdil zakonske postavo. — Papež se je neki sam neposredno v ginljivom pismu obrnol do cesarja. Državni zbor bi tudi rad še ktero vmes rekel; čuje se. da nee" popred pretresovati finančnih predlog, prodno se zakonska postava potrdi, — (Vsarski princi, ki so bili namenjeni glasovati v gosposki zbornici proti zakonski postavi, se zborovanja niso v deležih; kolje minister Aucrsperg s Dunajskim puntom žugal. — Ruski poročnik v Carigradu, general FgnatieV, se jo v Berolinu posvetoval z. l'.ismarkom in kraljem. Nekteri hočejo vedeti, da seje govorilo o tiancoskeni predlogu francosko pmslco ruske /veze v izhodnem vprašanji. I) o p i s i. Iz Peteraburga, (Konec.) Kar se tiče železnic, smo lansko leto kaj napredovali, no samo, da se zdaj kaj hitro grade, ampak — da smo spoznali, da le tisto so hitro, dobro in po ceni delajo, ktero prevzemajo domačini. Ako vam je pniv, bom V mojih prihodnjih listih bolj obširno popisal tO stvar. Danes naj nii bode dovoljeno le to-le še omeniti. Pred dvanajstimi leti je prevzelo francosko društvo napravljenje veliko železnic pri nas, pa dodelalo jih je le malo. Pretekla so leta, a železnic ni bilo; vlada na to izroči važno železnico iz Moskve v Teodosio Angliča......i, čeravno 10 se jej že takrat domača društva po nizki ceni ponujala, pa naša vlada je le tujcem zaupala vse. Angličuni so delo nekoliko let odlašali, toda storili niso nič. Zdaj vladi drugega ni ostalo, nego da se dela sama podstopi, ali pa do ga zaupa domačim društvom. Podstopila se ga je za polovico daljave sama (od Moskve do Kurskega), in glej, že se blago vozi po tej železnici, Druge polovice (od Kurskega do azOVlkega morja) je ravno zdaj delo izročila nuj izvrstnojšenni domačemu društvu, tistim domačinom, ki so pri kozlovsko-vornnc.sk i železnici lanskega leta pokazali, da v enem letu več lamorejo napravit i, kot tujci v treh. Ta železnica je bila v onem letu popolnoma dodelana. Tisto iz. Malte v Kijev pa deda tuje društvo že dve leti, pa se še no ve , če I") tretje leto zgotovljena. Vsakako bo loto 1868 za Rusijo, kar še železnic, tiče, kaj imenitno. Ako Hog da, ji 11 )>o letos veliko važnih linij dodelanih. Železnice pa so zu Krntiju važnejši, nego za kterokoli evropsko državo. Našo prosilno materialne moči. raztresene po neizmernem prostoru, še le po železnicah dado ze-tliuiti v eno velikansko orgunidno moč. Železnice bodo pomnožile našo blagostanje in okrepčale nas tudi v vojniškem obziru. Zu zdaj, ko še deaoti del nuj potrehnejšib železnic ni dodelan, se je naša kupčija s tujimi deželami za 90 niiljonov pomnožila. V zadnjom ratu smo imeli štiri velike vojske postavljene na štireh krajih, :t bojevala seje samo ena s sovražnikom, ostalo tri so samo ua straži stale — da bi sovražnik iz enega kraja ne planol na drugi, kajti, naše vojske niso mogle tako hitro iz Krima v Odeso, na Poljsko ali celo v Petorburg prestaviti so, kakor sovražniki. Vse drugač je, ako imamo železnico. Takrat nt i Lellko vse naše vojske koncentriramo v Moskvi, in od tod one aatnorejo planoti združone na sever, na jug, na zapad, na izhod, kakor „vojl Zabojevi". Dalej mir ostane, bolj je za Rusijo, Iz Ljubljane. 1. aprila A. (Nekaj 0 zadnjih volitvah za kupčijsko zbornico; Dr. Gosta in njegovi prijatlji.) Že 'JO. marca so bile končane volitve in skrutiniuni za kupčijsko zbornico, in res je prinesel koj drugi duu „Triglav* sporočilo, ki je bila sijajna zmaga za narodnjake. '■) Mislili sinu da hode vsaki dan izhajajoča „l.aihacher-Zei-tung", akoravno nerada, vendar priobčim stvar, ki zanima vso deželo. Ali potuhnola ko je, kakor da bi nič ne vedela in pisala je raji o mrvi. ki se pošilja v Ahrinijo in enačili važnih stvareh, o volitvah in njih izidu pa še *) Z veliko večino glasov bo bili i/.vnlji-ni kupčiJHko sekcijo: V. 0. Supan, .lože Kuiar, Andi*, l.nvioncir, Mat. Piro, zn njihova numcitnike K. Cvaier in V. PeUiAlflj M obrtmjsko Bokojjo Joio Blatnik, J. N. Hnrak, Vr. Muli, .lože Strzellui, zii namestnika .Mat. Sclireiuur, /n rodanki oddelak Jan, Toman, erhnola ni do danes ko je reva morala ofieijalno naznaniti sporočilo volilne komisije. Daje vladi služeče oficijelne „Laibuoherice" uredništvo zelo „e n o-stransko" vsakdo ve. da pa tako dolgo molči o stvari — čeravno njej neprijetni — ki je veliko važnosti. to moramo kazati. Sicer pa poboljšanja od nje ne pričakujemo, ker skušnja uči, da so stari grešniki trdovratni. Ker sem uže zadnjič govoril o Dr. ('osti i njegov di prijateljih, moram ti povedati, dragi čitatelj, dajo ljuba tetka „Laihacherica" ona najve-čih prijatljic dr. Coste. N' Sadni razpravi tako imenovano Bokolske pravde, jo prinesla VSe, kjerkoli je bih) kaj govorjenega o županu z razprtimi črkami, besede pa ki jih je govoril Dr. Costa. ki je bil zaslišan za priče, prinesla jo celo po Btenografičnem zapisu. Ali ni to posebna protekcija! Da je strnila tO iz Zgolj ljubezni, prijateljstva in spoštovanja do župana Dr. Costa. kdo hi se predrzno] pri njej o tem dvomiti. Sploh ima Dr. Costa od istega časa toliko prijateljev, ko jo vkljuh njihovem trudu, postal zopet žu-pan ljubljanski. Od tačas si prizadevajo črniti in ogrdovati ga po vsib časopisih, ne osramnjejo bo „ipiclati" pri ministerstvu, in Bog ve" ie kaj. vse iz zgolj prijateljstva, da mu odvzamejo težko butaro županstva. Da že Dr. Costa niso kar zaprli iu obsodili za to, ker je po svoji dolžnosti mir delal pri honiatijah. ki so se godilo lansko leto, to strašno peče marsikterega teli prijatljev , in raztrosila se je govorica da mislijo novo preiskavo uprljati zoper njega. To se nam vendar no zdi mogoče, ker prva preiskava jo bila Ž0 tako obširna, da si človek ne moro obširnejše misliti. Ako bi so vendar zgodilo, ne vemo, kaj bi si mislili! Ti prijatli l>r. Costa naj pomislijo da slepa strast je lako grda iu naj so raji udajo v svojo osodo, kakor da delajo vedno prepir , ki ne pelje in no moro peljati do dobrega konca. Qu0U8nue taijdem! -», Slov. Bistrica 81. mar. (Volitev v slov. G r a d c i) bila je na dnevnem redu pri včerajšnji soji našega mestnega starašinstva. Razgovor je bil prav živahen, ker je ena stranka bila za to, naj Iti so podpirali Slov. Oradčani, druga stranka pa zoper g, Globočnik-n potegovala so za g. prof. Scbmid-a. Končno go je sklenolo, da se mestno starošinstvo no odloči za nobenega kandidata, ker zavoljo oddaljenosti volilnega mesta ni pričakovati, da hi so dosti volilcev iz. našega mosta udeležilo pri volit vi. Iu res, da je velika napaka v volilnem rodu za mesto iu trge, ker se morajo vsi volivci, naj so še tako oddaljeni, sami podati v volivno mesto. Po tem takem je, postavim za naše mesto, volilna pravica le iluzorična. I .oliko bi se dal popraviti volilni red tako, da bi se postavila V vsakem mestu in trgu volivna komisija iu povsod bila volitev na eden dan. Ko hi pervikrat nobeden kandidat ne imel absolutne večine, pa bi se ponavljala volitev, in ko bi tudi zdaj no bilo večino, pa bi se tretjokrat smelo glasovati le za enega teh dveh kandidatov, ktera sta dozdaj imela največ glasov. Ues, da V kmečkih občinah imajo nekteri volivci tudi strašno daleč do volivncga mesta, a na kmetih gre iz. vsake občine le po eden do štiri volivnih mož, iz most in trgov pa, ker volijo neposrednjo, morala bi iti večina posestnikov. No samo, da se dosti časa potrati, tudi stroški so preveliki. Naše mesto bi stala volitev v slov. Gradci, ko bi se hteli vsi volivci t je peljati, na 800 do 1000 gold. V državah, ktero so žo dolga leta vajene ustavnega življenja, vračujejo se vsi taki stroški od dotičnih političnih strank; pri nas pa smo vkljub vsem državljanskim pravicam ie V z.ibeli poliliškega življenja. — Ali iu koliko volilcev se iz našega mesta poda k volitvi v Slov. Gradec, ni ie znano. V Gradcu I. aprila. V! Velika veselje je bilo v Izraelu, ko se jo bralo po naših nemških časopisih, da je pobral g. Oskar S< lunid' svojo torbico ter šid kandidiral za poslanca, kamo li drugam, si bole mislili , ki poznate znabiti tega moža por-1eiionie, kakor v kako znamenito mesto, da so mu poslanstva željnemu odpre severno-neinški parlament. Vendar JO niste Zadeli • - za zdaj želi ta Velikonemee samo — Slovence zastopati v-v-v-no v štajerskem deželnem zboru. - Ce pogledate na datum mojega dopisa, si hote mislili, da za prvi april stvar ni slabo izmišljena, vendar moram dostaviti, daje to vendar-le beucana resnica. Ja oni g. 0, Schmidt, ki je pal (udi na zgornjem Štajerskem, inje pri tej priliki očitno \ „-Tagespošti" o slovanski in slovenski puhlosti (llohlheit) govoril, ki je pred nokterimi tedni samo zarad tega pri nekem posvetovanji zapustil s svojimi pajdaši zborovanje, ker mu ni bilo dosti nemštva med zbranimi itd., itd. oni gospod želi biti spodujo-štajerski poslanec. In kako bo v si' lopo v jemal „Tagespošta" , ki čuva za nas Slovence toliko ljubezni v sivu. ona nam je včeraj celo povedala, da se je imenovani gospod VZ.lastl Zttto volilcem že zdaj prikupil, ker Za pieraetnbe iu novine željnega človeka je dennšnji čas res zanimljiv. Z dopadenjem in vesoljem gleda, kako veliki lonec zdanje svetno zgodovine pri kurjavi raznih moči začenja v roti in težko pričakuje, kedaj ho z glasnim šumom začel kipeti. Miren in misleč mož pa ogleduje tudi nelepe in nagnjttsno pene, ki tu splavajo na videlo, vidi nepoštene pripomočke s kte-rimi se delo speši, vidi delavce ki pred vsem grabijo iz. splošnega lasten dobiček, in — vse to ga už.alosti da se obupno obrača proč. „Listok" nam bodi oddihljsj. Vrednišlvo nam naredi debelo črto za pregrajo, da od zgoraj ne bodo padale drohtino in smetile našo hišo, ktero si bomo po potrebi ustvarili veselo in resno. I,istok nam bodi kakor kramar na slovenskem soninji, naj donaša lepih igrač za veselje, in potrebnega blaga za rabo. V drobi/.i naj plačuje, kar je svojim bralcem dolžan, in S Časom se bode nabral kapital, za kteri mu bodo hvaležni. Široko je okrožje. Kjer so lotimo, najdemo dokaj praznega obdelovanja potrebnem polja, koder se ni nihče sejah ali vsaj nihče plel. Posamezni no morejo vsega. Naj se torej zbeni okrog ..Slov. naroda., vsi ki imajo vesolje do dola, ki imajo ljubezen do našega ljudstva. Namen naslednjih literarnih pisem hode kritičen pretres raznih prikazen na našem slovstvenem polji zadnje dobe, skromno kazalo naših po-manjkavosti in tako vodilo nn pota, ktera so nam pravo zde. Kritika teoaj! Vem, da so nekteri med nami, ki se te sovražnice malo- ali srednje-vrednega atvaijonja — (bolje kovanja, ponarejanja) hojo. Vem da jo 'bil j nekdaj hrup vstal, ko le vrli g. Levstik glas povzđigno] po poštenoj kritiki. Vem, da jo še denes navada vse hvaliti kar dobomo, zrnje in slamo; da razen izvrstnih „kritičnih pisem" g. Stritarja v Glasniku nismo imeli dozdaj še ne veliko več ko nič kritiko. Vendar to me ni privolo do pisanja o literarnosti našej. Nisem namenjen llagelaut postati, ki bi pri lastnih napakab može po družili bičal. Vem, da so vsi slovenski prijatli moji bralji po Adamu, in nobenega ne bom dolžil da je hudodejee. Tudi če bom preverjen da slovenski javni mir iu vkus kali, pogovarjala so bova z lopo besedo. Tako na priliko se mislim 7. „Andrejčekovim .Jožetom" ki v popotvanji „Slov. (ilosnika" bos hodi, da nam njegove noge smrde, iz neiztrobljene lule kadi, ktero mu jo bil nek berač ukral, z. lastnim izobraženim jezikom v svojih monologih malo pokolne i. t. d., prav lepo po narodno in prijateljsko pomeniti. In da nisem surov in neotesan kritikar, bom dokazal, kedar bom s slovenko pesnico k. P. govoril. Tačas bom svoje lase raz.čcsal, v zrkalo pogledal se, kakove rokovico nalek-nol prodno bom pero v roke vzel in takole kako začel: ,.Miljostljiva! Jaz imam mnogo govoriti z Vami o Vaših pesmih, ki sto je /zložili" iu nas Slovence osrečili ž njimi. Ues, milostljiva, hvaležni bi Vam morali biti me uboge sirote, da so ponižate jezik pisati, ki ga je pisal naš Proširen. Ali kar so tiče verzov Vaših, najljuboznjivoja, . . . ." Stoj! Donos že ne sinem vsega povedati. Kar modro zamolči, v tem 60 i kužo velik pisatelj in jaz — lintknr — naj velike posnemljem. 0m je lajn lepa vedel poredati o bratimtm, raajesnnosti med Nemci in Slovenci |)ro|)oro(l Slovencev. Potem načrtu lehko kakošen domoljub in pri-—. Saj sem si inidil. ljudje w si vendar povsod caki; govore kakor bi ro- jatelj slovenskega slovstva napravi pravila. Želim, da hi sloven- H« »dil, ".....• <*>veks k;" 'I1'1"11 ",,||<"11;. I1"'"'" ski rodoljubi v našem časniku n tej sproženi reči svoia mnenja mesto najde. — Gospod dr. Mulle s,, p- Itil opekel, ker je St0JO kandidaturo s trna pri poročal, da so ga pri mariborski volitvi bili cisto zapustili Slo- i/.rekli. .Meseca Maja bi se v Mariboru osnoval provizorni odbor, , pfl klerikalci, in to je ie lehko porabil njegov naslednik, kajti vdrl kteri bi do občnega shoda vodil opravila društva. Slovenski ro je le, da teh strun ni dobro napeti, .lasi bi bile prijetnise prebirati. - Kri- doljubi z ediujeniniL močmi bodeino dospeli do lepe svrlie in složnu gret se marsikaj godi, da pa spodnji Stajar /a svojih par poslancev, vensko ime osvetili pred učenim svetom. kteri so mu odnicnjeni po Sclinierlingovein volilnem redu, mora tako daleč segati je stvar, ki v naše .pulile*4 možgane nikakor noče. To se nam zdi ravno tako absurdno, kakor večkratno trdenje tukajšnjih nemških lil »en dre \ (lucus a mm lucendo) da je Štajersko skozi in skozi nemška dežela, kar je Iznahiti pripravilo tudi g. 0 Schmidta na tO, da grč kandidirat med nase [ljudstvo, žalibože prepleteno ravno po mestih in trgih s ptujiun elementi, ki PlaVr i iščejo Brečo povsod, le ne doma. Iz pod Učke. 8. n. Kadar človeka dolgčas tare. hodijo mu vsake vrste muhe v glavo, iu premda ni pevec, vendar kaže mu doiiiišlij.i niarsi- III »o Krniijcl Ilirci? V Trstu je na na svitlo prišla neka brošurica z naslovom: Dvie raz-Slovinski Sveti Jerolim u Kimu a Itioka"4 i „Drugo je Senj a drugo Segni*. Napisao in na BVietlo dao Dr. Ivan Crnčić. V modu prve razprave pripoveduje pisatelj za nas Slovence zanimive reči. L 1651 je namreč med brati, ki so oskrbujeva!! slovanski gostinjec kako lepo podobo, ki mu "sladi samotno uro; pa se tudi večkrat pripeli , da 1,11 r0raar8*° ,,is0 sv' Hi«f0uima v kimu. prepir nastal, kl eri ^ da SO prav za predramiv BO iz domišljije večkrat nehote izdihne. Tako doniišljeval sem si že jaz. večkrat Austrijo lepo cvetno ženo, blago mater, ki s darežljivo prav tisti Slovani, za ktero je to napravo ustanovil papež Miklavž. V.l. 1458 očivsi ga „ Dal mati cae sen Dliricae natfoni", in Sikst V. I. 1589 zborno roko daje svoji.,, ljubljenim otrokom vsakovrstne dare. Ker pa vsako reč crkevi *api«a*M »Nstionis fUiriacae seu aliaa etiam origenas (personas) ejus-raddodna preiSčem, inse Se le potem veselim, ko vidim, da je vse v lepem dem tamen lllvricae linguae et iđiomauV in zopet „Hospitale Kationi* Illy- redu. pogledal som enkrat tudi te dare. /a novo leto delila je mali pozla- Vzrok prepira poje lol ta le: Meseca julija posije zbor .Iva brata cene orehe, lil sicer .■sini enako; le jedcu je ostal brez dara, pa vendar l»il e že poprej sam v..- prejel, kakor zdaj vsi ti vkup. na Hrvaško iu Kranjsko milo darov prosit za ta gostinjec ter jima napiše 16 pisem na Hrvaške in Kranjske škofe iu poglavarje. Na Hrvaškem sta |e tlohre VOIJ0. Ivi Premda so bili orehi pozlačeni,' počeli so jih'vendar otroci precej odperati dobro sprejeta in dobila sta obilo darov. Ko sta pa prišla V glavno in gledati po jedrn, .leden vriska, drugi se sinoja. naj večjih pa žalostno «"•<•» Kranjsko, odkoder sta vedela, da so v „ilirskom' gostinjci, roma rje glavo pobesi, ker dobili so le pozlačene lupine! — Na to domislijo sem se spominjal onikrat, ko je predlagal nas državni poslanec g, dr. Vidulio državnemu zboru, naj se Pazenska gimnazija v talijansko preiiarrdi. Da sem zdihnol: „zlata ravnopravnost, kje si!" kdo bi se mi čudil? §. lit. temeljnih postav od 81. doc. (iT. I. se mi jo sukal kot vrtinec pred očmi, bolj podoben mntemat'čni piki kakor paragrafu. Taljanov še tretjina ni (posobllO . Če odštejemo one v Trstu, ki imajo svojo lastno tal jonsko gimnazijo), in vendar imajo gimnazijo v Kopru, vbogi Slavjani pak? /a nje jo §, HI. pozlačena lupina! - A narodnjaci, kje sto, da molčite? Ste zaspali, ali morda nikdar še budili niste?? 0 sl;» v jonski bratje, pri nas je mraz. strašno mraz, da je joj! Povsod piha le burokratični veder inerzleji od burje, tako, da iile.li iste svotjoniko, ki so vendar drugod mod austrijskiini Slovani prvi iu najkrepkej sprejemali, sta bo oboniola do Škofovega namestnika, do kapitula iu mestnega starešine; ali niso jima hoteli dovoliti niiloščinje prositi po Kranjskom češ da ona Krajina ni ilirska, ampak nemška iu oni da so Nemci ne Ilirci, iu tla svojih romarjev niso pošiljali v gostinjec sv. Hieroniina iu jih tudi ne bodo. Po večkrat ponovljeni prošnji so njima vendar dovolili, kakor beračema brez voditelja iti po Kranjskem milodarov pobirat. .,Na Kranjskem, pravita v svojem sporočilu, je bogatih most iu sel; pa po vseli farab smo komaj nabrali 130 škinl -še toliko ne kolikor sva za pot potrošila. Več ko č.tirdest boljših iu bogatejših far nama ni dalo uiti peneza'1. Ko se je vsled tega prepir vnel v Rimu, ali so Kranjci Ilirci ali ne, jo poslal zbor I pisma deželnemu zastopništvu Kranjskemu in tudi Koroškemu, proso, naj bi blagovolili izroči svoje mnenje O tej reči: ali so ti Kranjci Ilirci to jo Slovani ali podpor narodnosti. Peščica Taljanov si jo nabrala na tihem podpisov za P« NV|lll'i Teutom (utrinu ista provincia Carniolae sit Illyriea S6U Slavo- predlog Viduličev, Slavjani pa pri tem Se ušes ne dvigujejo; mar ni to. Bog :,n vero Germanica et Theutonica), inče so Ilirci in Slovani oba stana: gospoda in kmetje (utrius.pie ordinis lllvrieos et Slavos esse), da imajo še prijemati njihove romarje v svoj gostinjec, oni pa da ga imajo po svoji moči podpirati, da bode mogel izvrševati svojo težko pa dobro delo; če pa rečejo da niso, da bodo skrbeli za korist gostinjea. Uco so Nemci, naj V prihodnje svoje božjepotnike pošiljajo v ,.llo-.spitale Theutoiiiciinr in n.- ,. I liv i ioiuii". Na to so odgovorili v Ljubljeni, da jc slavna Kranjska domovina podložna samemu velikemu cesarju svojemu vojvodu iu knezu in da spada pod Nemce iu pod Rimsko cesarstvo kakoi tudi Stajarska In Koroška, dasiravno govori ljudstvo po slovensko (etiamsi pleha do lllirica linguo pavticipet). Prihodnič pa da bodo kranjski romarji že hodili v Tevtonki gostinjec in ne Ilirski. Vidi se tedaj da BO v Rimu praiali za narodnost Kranjcev, Ljubljanski „VelikonemoiM pa ao odgovo- so usmili!? Vendar človek Upa, dokler diha in miga, zato tudi mi upajmo, dokler imamo še; kaj sape! - Ako se nam bo spoluila ktera nada, z. veseljem se bom oglasil. —!— SI u v s I v o, Nasvet, kako bi &e slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji bolj pospeševala. (Spisa 1 Davorin Trstenjak.) Dasiravno slovensko slovstvo lepo pospešuje, vendar slovenski pisatelji nimajo še pravega literarnega središča. Za I rili, kam da pol iti čn o spadajo, Med udi bratovščine sv. Hieronima jih j tako fin o je treba literarnega društva in literarnega bflo tudi nekoliko iz slov. krajev. Te so ostali bratje začeli postrani gle- dati, in ko so namesto sveto liieroniniskega kanonika nekoga Kranjca .lain-šiča postaviti hoteli, so je zbor ustavil iu nastala je pravda, ktero je „Sveti: Kola-- 1maja 1054 rešila, izrekši, da .lainšič, ker nu zna slovanski, žo zavoljo tega ne more postati kanonik Bvetobieronimski, naj si bodo Kranjci Dirci glasila. Napravimo ga I Literarno slovensko društvo naj bi imelo svoj sede/, v Mariboru. Mariborska čitalnica ima prostorne sobane, v eni teh bi lehko bila pisarnica društva in pa arhiv in in zbirke. Kadar bi bila sobana prenapolnjena, bi Be že pretro- .,ij"llt. MgUper ,,„0 i>li nihil pro nune firmare voluerunt". Pa tudi to upra BOVnnc stvari poslale v dur ali za malo odškodnino jugoslovanski sanje je sv. Rota določila IG. decembra 1685 izrekii, da pravi Ilirci s< akademii. Društvo bi imelo svojega predsednika, kteri more tudi Dalmatinoi Hrvati Bosanci in Slavonci. Korošci Štajerci in Kranjci padi zunaj sedeža prebivati. I »opise in sprejeme slovstvenih stvari hi |»»o nikakor; in da samo pravi Ilirci sinejo v kapital zborin gosiinje,: llirskj oskrboval tajnik društva, kteri bi mogel v Mariboru svoje, stano vališče imeti. Literarno slovensko društvo bi obdelovalo vse vrsl< Kranjci BO tedaj zgubili pravdo, iu nekteri pravo Ilirski bratje (nekaj jih j« bilo za Kranjce) BO bili tega tako veseli, daso bilježniku one sod nije lOOškm. v zlatu podarili. Kranjcem odsihmal niso več dali med se. Iz te črtica človečje znanosti, razim bogoslovne; toraj zgodovino posvetno, jc- vidimo, kakoSna je bila naša gospoda v 17. stoletji iu kaka jo bila teda zikoslovje, botaniko, geologijo, zoologijo, mineralogijo i, t. d.; bi vzajemnost med Jugoslovani, retresovalo beletristične izdelke in podagogične predloge. Ka/.iui Tudi Valvasor pripoveduje to pravdo v IV. zv. str. 699. Iz. tam na predsednika, tajnika in blagajnika, bi društvo imelo na čelu ne- |ti^e?a ";l k*b°r ,sV' Umi1^ ™i se omenijo še t,, tele vrstice koliko odbornikov, in sicer bi se za odbornike mogli takošni raoži zebrati, kteri so strokovnjaki v eni ali drugi znanosti. Vsaki mesec ali četrt leta bi se shajal odbor in pomenkoval o društvenih zadevah. Za glasilo bi imelo društvo svoj periodičen letopis. Ce se nabere dosti gradiva, in ga ni moči vsega po letopisu objaviti bi se, kar je izvrstnega, odstopilo slovenski matici proti primerni odškodnini, da je ona na svitlo daje. Pristop k društvu je dovoljen vsakemu neporečenemu prijatelju slovenskega slovstva. Vsak ud bi doprinašal vsako leto 4 goldinarje prineska, s tim bi se plačevali različni stroški društva in tisk letopisa, kterega bi vsi udi zastonj dobivali. Društvo bi imelo vsako leto v Avgustu ali „Carnioleiisos jam hali.-nt. 1.1 n < 111 o 10 (iermani loemii iu eollegio Germa nico, nec dehent oxcludi ah llospitali (lennanieo, in OttO praosens reeipiun lur Stvrii et Carinthii et praesumitur in eo Euisso receptoa etiam Carniolen- ses ante.plani de a. Ki'J."> Minister eos inceperit admittere in llospitali Illy-rico por .1:010111. Nam dictaruin triuni p ro v i n e ia ru ni ost e 0111 m u 11 i s ratio et conditio, ita ut coraprehensn una intra regiones Germaniao comprehendantur aliae duae." \\i\7M novice. Ohsojenje „Novega l'ozoia". I. aprila se je obravnavala na Hiniaji tožba g. Kanonika dra. I.uka Petroviča iz. Zagreba proti o.lgovorneinu vred- Septenibru svoja popotna (\Vander) zbirališča, in sicer po vaihlniku ..Novega Pozora" radi žalenja poštenja. Toženec g, France Ptačovskv večih mestih ali tergih dož6*l, v kterih Slovenci stanujejo. V tih '' bil imenovanega prestopa dolžnega spoznan in obsojen na zapor 1; tednov. bi bil za ude dogovor o društvenih zadevah iu potem bi 86 bral ' ,đnem sr ^T10' đa mu /!'1,M'1" l5.° " ki,v"j" ,la I''1!"'1' .,D11i.,vi,,„.i ,,..!,,„ • • i ,,. , ,., .... 1. ... ., stroSke. RazSirjevanje obsojenega dopisa o prepovedano. \r«'dnik je vsakokrat nekteri izdelki slovenskih pisateljev ali po njih sami M, pritožbo _ ali po tajniku društva. K tem shodom hi se povabili raznu udt Vransko. Prihodnje dni pojdo posebna deputacija nas., srenje ''"H'1* ludi drugi neudi društva, kteri se zanimivajo za dušn inistru pravosodja prosit, noj bi se sodiuja ne premottila iz Vranskegi