KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO STAVBNI RAZVOJ GRUBERJEVE PALAČE V LJUBLJANI JUŠA SERAJNIK-VAVKEN Gruberjeva palača, ena najlepših pozno- baročnih arhitektur v Ljubljani, je po svoji arhitektonski in likovni vrednosti tako po- membna, da zahteva pQsebno študijo. Zlasti je neznana njena siavhna zgodovina, ki ob- sega razjasnitev urbanistične lokacije, funk- cionalne zasnove stavbe s posebnim ozirom na določitev prvotnega jedra, faz gradnje in stilne opredelitve. Stavba leži v območju Stare Ljubljane v predelu Starega trga. Severna fasada je obr- njena proiti Levstikovemu trgu (bivši trg Sv. Jalkoba). Zahcclna fasada z glavnim vhodooa pa leži ob /vezdarski ulici (slika št. 1). Stav- ba ne stoji samostojno, na vzhodni strani se ji v enaki etažni višini priključuje poslopje tako imenovane »Virantove hiše«; ta je po- vezana v ostrem kotu z zgradbo, ki teče ob Rožni ulici in se s svojim južnim zaključkom ])onovno v ostrem kotu priključuje na pri- tlično poslopje delavniškili obratov iJoStne direkcije; ti leže ob Zvezdarski ulici in se naslanjajo na južni požarni zid Gruberjeve palače (slika št. 2). Gruberjeva stavba je dvonadstropna, na šentjakobski strani šestosna, proti Zvezdar- ski ulici pa štirinajstoisina z glavnim por- talem. Pritličje je rustikalno z vodoravno potekajočimi fugami in košarasto zaključe- nimi okni. V nadstropjih so okenske odprtine pravokotne; v L nadstropju poudarjene z nadstreški, ki se v sredi dvokapno zalomijo in pod odkapno polico v višini parapeta, s festoni, visečimi na obročih. V IL nadstropju so polkrožni nadstreški, namesto festonov pa je obešena draperija. Vzhodna dvoriščna fasada je sedemosna z enoosnim ostankom po priključku »Virantove hiše« zazidanega prvotnega rizalita (slika št. 3). Dekorativni elementi in forme oken na tej fasadi so enaki onim na zahodni in severni fasadi, razen košarasto zaključenih oken v II. nadstropju, na ostanku rizalita, ki ni zazidan s priključ- kom »Virantove hiše« (slika št. 3). Streha je dvokapna. Tlorisno sta Virantova in Gruber- jeva hiša povezani. VirantoTa hiša ima tro- ramno stopnišče, Gruberjeva pa ima dvoje stopnišč: štukirano eliptično, ki leži levo od vhodne veže in drugo troramno, ležeče v juž- nem delu stavbe. Prostori so nanizani ob dvoriščni in ob cestni strani, so prehodni in razen veže v pritličju ter komunikacijskega prehoda ob ovalnem stopnišču brez hodnikov. V I. nadstropju je ob cestni strani kapela. Kot že omenjeno, je bila stavbim zgodovina Gruberjeve palače nepojasnjena. Vrhovec jo omenja v opisu Ljubljane kot stavbo, ki je nastala po letu 1774 na pogorišču bivšega jezuitskega kolegija.' Radios, ki se je obšir- neje o njej razpisal,^ pravi, da je bila se- zidana v drugi polovici XVIII. stoletja med leti 1775 in 1782; kot mesto, kjer je bila se- zidana, prav tako postavlja pogorišče. Obe- ma se je kot tretji pridružil Fabjančič, ki prav tako smatra za čas nastanka dolx) po požaru. To je podkrepil s kupno pogodbo od 50. marca 1775, po kateri je »abbe Gabrijel Gruber kupil prostor, kjer je prej stalo se- menišče ter del samostanskega stavbišča in sezidal tam hišo za mehanične in hidravlične študije«.^ Vsi omenjeni avtorji so toTej vzeli kot letnico post quem leto 1774 in za mesto nastanka postavljali pogorišče. Ta misel se je ponavljala tudi v raznih Gruberjevih biogra- Sl. 1. Gruberjeva palača — zahodna fasada ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 2. Tloris stavbnega kompleksa med R(«iio in Zvozdarskjo ulico- ter Levstikovim trgom fijah.'' Ker stvari verjetno niso podrobno raz- iskovali in ker je znano, da je požar upepelil jezuitske stavbe, je bila misel, da je Gruber zidal na pogorišču, zelo privlačna. V zvezi s proučevanjem razvoja obrtnega šolstva v Ljubljani je Gruberjevo hišo omenil tudi Slokar,^ ki je prvi navedel leto 1773 kot leto začetka gradnje. S tem je izrekel dvom o zgoraj navedenih podatkih. Same stavbne zgodov-ine pa ni pojasnil niti proučeval. Ob naši proučitvi arhivalnih virov, pri- merjave načrtov mesta iz različnih obdobij, podrobnega študija stavbe in stilne analize smo prišli do novih zaključkov, ki pojasnju- jejo stavbno zgodovino in dajejo v še nere- šenih vprašanjih podlago za nadaljnje pro- učevanje. Te ugotovitve so: utrditev leta začetka gradnje, pojasnitev urbanističnih faktorjev, ki so vplivali na razvoj stavbe in izločitev prvotnega jedra stavbe. U RBAN ISTI CNI POLOZ A J Opis urbanistične situacije do začetka gradnje Ob proučevanju stavbne zgodovine Gru- berjeve palače nas v prvi vrsti zanima njena lokacija in iirbanistični »ambient« predela, seveda predvsem v času zidave. Tako skuša- mo ugotoviti najprej vse tiste urbanistične značilnosti, ki so vplivale najprej na zasnovo, nato na gradnjo in kot končni rezultat dale sedanjo podobo stavbe. To je tembolj upra- vičeno, ker vemo, da leži stavba na področju Stare Ljubljane in bi pomagala njena točna določitev odkriti ev. srednjeveške osnove, ki jih imajo z redkimi izjemami skoraj vse predpotresne stavbe v tem območju. Žal predel oziroma točneje trikot med Gor- njim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico ni raziskan in rekonstruiran do časa, ko more- mo iz ohranjenega in obstoječega slikovnega materiala (Pieroni, Valvasor) razbrati po- ložaj stavbnih kompleksov. Vemo namreč, da je celoten kompleks trikota po prihodu jezuitov 1596. leta in postavitvi samostana ter cerkve okoli leta 1600' spremenil svojo zunanjo podobo.' Ker pa proučevanje Gru- berjeve stavbe ni v neposredni zvezi z urba- nistično situacijo predela pred prihodom jezuitov ter nemajhen obseg problema, ki bi zahteval raziskavanjc zase, skušamo tu le v grobem podati stanje pred letom 1600, to je do prihoda jezuitov. Prostor v trikotniku naj bi bil pozidan** ob vseh treh komunikacijah z vencem hiš, ki so ležale v stavbni liniji; ta se nam je ohranila tudi v prikazih mesta (Pieroni, slika št. 4). Te linije so vijugaste, nastale iz počasne or- ganske rasti stavtb, a so se ohranile v skladu z izredno trdoživostjo meja stavbnih parcel- Predel med Rožno in Hrenovo ulico, ki je mlajša tvorba, se je moral nasloniti na nek stavbni kompleks v trikotu, ki je moral teči vzporedno še danes ohranjenemu kompleksu vzhodnO' od Rožne ulice. Poleg že omenjenega arhivalnega vira,^ ki nam govori o 30 hišah, stoječih na tem prostoru, lahko ugotovimo, da tudi sicer ni mogel obstajati trg in s tem nezazidano področje, ker je bila dragocenost mestnega oziroma tržnega prostora prevelika, da bi si ga moglo mesto privoščiti (če bi zanj imelo sploh kak večji pomen, zlasti še glede na obrobni položaj predela). Pieronijev načrt (slika št. 4), najstarejši znani talni načrt Ljubljane iz srede XVII. stoletja, nam kaže situacijo jezuitskega sa- mostana in novo zgrajeno cerkev. Sainostan je očitno naslonjen z zahodnim traktom na staro stavbno linijo. S pravokotno zasnovano obliko je nekako vsiljen v rahlo vijugasto raščeno stavbno linijo okolice. Skoraj zako- nita prilagodljivost stari parcelaciji tu od- SL 3. Gniiberjevia palača — vzhodna dvoriščna fasada 175] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pove, kar je razumljivo zaradi združene po- sesti, ki jo ima jezuitski red. Stierov načrt iz srede XVIT. stoletja nam o situaciji okoli cerkve sv. Jakoba ne pove dosti več. Kronološko sledi kot slikovna dokumen- tacija Valvasorjev grafični prikaz Ljubljane (slika št. 5), ki kaže ob cerkvi sv. Jakoba jezuitski samostan v risbi podan nekoliko pretirano, saj stavbna gmota poslopja očitno izstopa iz svoje okolice. Desno od jezuitskega samostana (t. j. proti jugu) je narisan vrt, omejen z zidom na zahodni in južni strani. Ob južni strani je tesno naslonjen na stavbo, ki je domnevno jezuitski seminar. To stavbo nakazuje Gruberjeva skica (slika št. 6), o kateri bomo obširneje razpravljali kasneje. Gruberjeva skica je nastala več kot 100 let po Valvasorjevem prikazu in ne bi bilo nuj- no, da bi prikazovala enak položaj kot Val- vasor ter isto stavbo. Da pa je bila stavba (ali vsaj njena lokacija), ki jo Valvasor kaže ob južnem delu zidu jezuitskega vrta, res seminar, lahko razberemo iz podatka, ki ga daje Fabjančičev rokop. zapisek'" o hišah na Virantovem vrtu in na podlagi katerega lah- ko rekonstruiramo položaj predela (skica št. 7). Iz primerjave med rekonstrukcijo in Val- vasorjevo risbo pa ugotovimo, da stavba št. 67 (ki je postala tako imenovani seminar, »das neu erbaute seminarium«, že leta 1632, torej pred Valvasorjevim prikazom) sovpada s hiišo, ki ima v Valvasorjevi skici povezavo s hodnikom z nasproti stoječo stavbo. Ker ime »das neu erbaute seminarium« kaže na obstoj že starejše, a po namenu enake stavbe in, ker je težko verjeti, da bi novi seminar imel povezavo s hišo, ki bi imela drug na- men, lahko označimo torej to nasproti nove- mu seminarju stoječo stavbo kot stari se- minar. Poslednjo situacijo obravnavanega pod- ročja pred zidavo Gruberjeve palače nam^ SI. 4. Pieronijev tloris Ljubljane, sred. XVII. stol. (MALj) kaže Vrhovčev načrt iz leta 1745 — rekon- strukcija. Očitno je narejen po Valvasorjevi predlogi. Ni dosleden in v predelu, ki nas zanima, tudi ne točen. POLOŽAJ OB ZAČETKU GRADNJE Po tem pregledu slikovnega materiala, ki obravnava čas pred zidavo Gruberjeve pa- lače, lahko preidemo na vprašanje, kje je stavba stala glede na stari seminar in kolegij. To vprašanje je toliko bolj upravičeno, ker smo z dokončno pojasnitvijo o začetku grad- nje Gruberjeve palače ugotovili, da je ta nastala v času, ko je jezuitski samostan še obstajal, to je pred velikim požarom 28. ju- nija 1774'! in ki je prizadel večji del hiš, med drugimi tudi samostan in oba semi- narja.'^ O začetku gradnje jasno govori dvorni dekret z dne 15. januarja 1773," s katerim se Gruberju odobri vsota 2.000 gld za začetek gradnje za hidravlično in mehanično šolo pod pogojem, da bo stavba v dveh letih do- končana in da se v primeru odkupa od kup- ne cene odbije vsota 2.000 gld. Ta pojasnitev je toliko bolj pomembna, ker se je do sedaj (Vrhovec, Radios, Fabjančič)'^ navajalo kot začetek gradnje leto 1774, to je čas po po- žaru. Drugi, še važnejši vir je komisijski pro- tokol z dne 12. junija 1773,'^ ki ni pomemben samo zato, ker nam pojasnjuje začetek grad- nje v letu 1773, temveč tudi s tem, da nam odkrije situacijo Gruberjeve palače z opisom in skromno črtno skico (slika št. 6). Iz skice in zapisnika je razvidno, da je Gruber zidal svojo palačo med kolegijem in seminarjem. Pri tej gradnji je stavbo pomaknil nekoliko ven iz linije obeh krajnih stavb. Mestni ma- gistrat je zato ukazal ustaviti gradnjo. Iz spora, ki je temu sledil med mestnim magi- stratom in jezuiti oziroma Gruberjem, je raz- vidno, da je magistrat motil ven štrleči zid, ker je s tem ulica postala preozka »in bi bilo zato ob mevarnosti požara težko priti zraven z brizgalnami in orodjem«, sosede pa je mo- tilo, ker je ulica postala pretemna. (Razume- ti moramo, da so bile ob začetku gradnje nasproti stoječe hiše.) Pri tem ga je najbolj motil zid oziroma vogal stavbe pri kolegiju, ki je gledal iz ravnine kolegijskega zidu v temelju za 9 col (približno 47 cm),'® medtem ko ga zid pri seminarju, ki je molel ven le za 3 cole (15,5 cm), ni motil. Gruber je od- govoril, da bi moralo biti magistratu, ki je gradnjo oviral in končno ustavil, znano, da »je gradnja dovoljena od najvišje oblasti in od deželnega mesta in se je tudi polaganje 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 3. Valvasor: Sv. Jakoba cerkev in jezuitski kolegij ; ok. 1660 (po knjigi Stele, Valvasorjeva Ljubljana) j temeljnega kamna izvršilo z vsemi potreb- nimi navadnimi javnimi ceremonijami«. Prav tako je obrazložil položaj glede na širino ulice s tem, ko navaja, »da gleda temelj nove stavbe pri kolegiju res 9 col ven«, toda od tega se zasujejo 3 cole (15,6 cm), kar pomeni odstavek, ki ga ima peta temelja in ki pride pod pločnik. Pri seminarju je situacija še ugodnejša, saj gleda temelj ven le 3 cole (15,6 cm) in se od tega zasuje 1 cola (5,2 cm). Tako gleda stavba v severnem delu pri kole- giju ven samo 6 col (31,2 cm), toda še to le v višini podzidka, ki je eno in pol cole iz- bočen od ostalega zidu. Sam pravi, da pri- laga obširen načrt in navaja tudi širino ulice: pri kolegiju 3 klaftre 24 col in pri seminarju: 3 klaftre 15 col. To se popolnoma sklada s skico, ki je sicer brez naslova, in ni nobenega dvoma, da je pripadala omenjenemu proto- kolarnemu zapisniku. Skica je izrisana na 30 X 40 cm velikem formatu, črtno in dvobarvno: »črna črta je od podzidka poslopja, rdeča je od temelja, ki pride pod pločnik. Poslopje je nazaj po- tegnjeno od podzidka 2 in V2 cole«." Opis je Gruber zaključil z izjavo, »da cesta ni bila skoraj nič zožena, sicer pa bi moral v na- sprotnem primeru spremeniti načrt poslopja in mu dati zaokroženo obliko«. t Zakaj je Gruber zidal svojo stavbo izven linije kolegija in seminarja, je težko pojas- niti. Verjetno tega ni napravil iz arhitek- tonsko-kompozicijskih razlogov. Možno je, da je bil glavni razlog za to stari vrtni zid, ki se tudi omenja v zapisniku in ki je molel ven za 10 col. Ta zid magistrata ni motil, ker najbrž ni bil visok, prav tako ne sosede, ker ni zmanjševal svetlobe nasproti stoječim stavbam. Gruber je verjetno v sklada s čim I30IJŠ0 in večjo izrabo talne površine silil ven na cesto in se tako postavil v linijo prejšnjega vrtnega zidu. O s'premembi na- črta po zaokroženi obliki, ki naj bi jo stavba dobila, če bi se odrekel ven štrlečim vogalom ua obeh. straneh, moremo sklepati, da so te- melji in zidovi že stali in da bi bila možna korektura le v tem delu. Stavba je bila ver- jetno v času spora že tako daleč zgrajena, da se ni postavila zahteva, da se v celoti po- makne bolj noter (proti vrtu) in tudi Gruber ne govori o tej zahtevi. Kljub najdbi zgoraj opisanega komisijske- ga protokola in pripadajoče črtne skice, ki tako z vso gotovostjo pojasnjujeta situacijo Gruberjeve palače, moremo priti do istega oziroma zelo podobnega zaključka tudi s pri- merjavo načrtov Pieronija, Valvasorja oz. Vrhovca, z načrti (slike št. 4, 8, 9), ki že po- dajajo Gruberjevo palačo. Vemo, da so načrti Pieronija, Stiera ali Vrhovca delani precej netočno in bi odpo- vedalo vsako preračunavanje v merilu, ker niti razmerja niti objekti niso zanesljivo po- dani. Kljub temu pa se zdi, da odnosi dolo- čenih stavbnih kompleksov niso docela na- pačno podani, zlasti če gre za orientacijo po tistih gradbenih elementih, katerih obstoj moremo ugotoviti še danes. V našem primeru gre za naključje primerjave južnega zuna- njega zidu jezuitskega samostana z obzid- jem na drugi strani Ljubljanice ležečega me- sta. Podaljšek linije obzidja čez Ljubljanico se dobro pokriva z zunanjim južnim robom SI, 6. Gruberjeva situacijska skica mehaničnega ia hidravličnega šolskega poslopja iz I. 1773 (DAS) 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO samostana po Pieronijevem. Stierovem ali i Vrhovčevem načrtu in zdi se, da tega merilec kljub enostavnosti primerjave ni mogel za- nemariti. Pogled na sodoben načrt ali načrt iz druge četrtine XIX. stoletja, ko je poda-; Janje načrtov postalo nedvomno točno, nam j odkrije vpadanje severnega zunanjega dela S SL 7. Rekonstrukcija hiš ob Zvezdarski ulici po Fabjančiču in Valvasorju. Gruberjev vrt, nastal iz pogorišča šestih hiš (št. 66, 57, 68, 69, 70, 71). Hiša št. 57 že leta 1652 seminar. Hiša išt. 72, podrta 1. 1898, mejna hiša Gruberjevega vrta. Gruberjeve palače v to podaljšano črto mest- nega obzidja. Lahko napravimo zaključek, da je Gruber gradil tik ob jezuitskem samo- stanu. To je bilo pomembneje, ker tako za- vrača vsako misel, da je Gruberjeva palača zidana na eventualnih osnovah jezuitskega samostana glede na možnost, da bi po požaru Gruber mogel načrt nekoliko spremeniti in del tega samostana vključiti v svojo stavbo. Gruberjeva hiša je bila stavba v vrsti, v skladu z lokacijo med strnjeno obcestno zi- davo in morda tudi s poudarkom funkcio- nalne povezave objektov jezuitskega reda in s tem šol, ki so jih v času zasnove in začetka gradnje jezuiti vodili. SPREMEMBE OKOLJA PO ZGRADITVI GRUBERJEVE PALACE Po Že omenjenem velikem požaru 28. ju- nija 1774'" je bilo neposredno prizadeto oko- lje Gruberjeve hiše. Porušen je bil kolegij, prostor je ostal nezazidan in s tem dal osnovo današnjemu Levstikovemu trgu. Gru- ber je kupil pogorišče nasproti stoječih šestih hiš in ga spremenil v vrt. Iz Gruberjevega^ poročila deželni vladi z dne 12. junija 1773 razberemo, da je tu hotel postaviti erarično ladjedelnico, očitno pa zaradi denarnih ovir tega ni mogel uresničiti. Na pogorišču je imel spravljen les in ladje.Ob prodaji pogori- šča Hrenu je v pogodbi z dne 31. decembra 1783^' zahteval, »da ne sme kupec ali njegov, naslednik graditi, temveč sme prostor upora- biti le za vrt«. To utemeljuje s tem, da se ne bi jemal mehanični hiši razgled in prost zrak. Vprašanje, ali je pogorel tudi stari seminar, pa puščamo odprto; nanj se bomo povrnili ob pretresu gradnje Gruberjeve palače. Preokret v urbanističnem razvoju in po- novno propadanje starega »ambienta« v tem delu pomeni izgradnja lesenega mostu čez Ljubljanico (nekoliko severneje od današ- njega), ki je zahteval tudi porušitev stavbe v strnjenem, a z nastankom Gruberjevega vrta že okrnjenim kompleksom hiš ob Ljub- ljanici. Tako je nastala ozka Trubarjeva ulica kot prehod na Levstikov trg. V 40 letih XIX. stoletja^^ se je na vzhodno fasado v severnem delu Gruberjeve hiše na- slonila stavba, ki jo je zidal Virant in je bila s pročeljem obrnjena proti Levstikovemu trgu. Zaradi lažjega priključka stavbe, tako formalnega kot konstruktivnega, pa je v širini treh okenskih osi povzela isto fasadno obdelavo kakor Gruberjeva palača, tako da je danes stilno enotnih šest okenskih osi na severni fasadi. 178 /ČASOPIS ZA SLOVENSKO KI! A J E V N O Z C O D O V I N O KRONIK A Načrt Blaznikove tiskarne iz leta 1850 do 1860 kaže, da je še pred tem časom nastala tudi stavba vzdolž Rožne ulice (slika št. 9). S tem se je strnil trikot, ki ga oklepajo Zvez- darska in Rožna ulica ter Levstikov trg. Situacija se ni bistveno spremenila vse do potresa 1895. leta, ko je padel ostanek hiš na južni strani Trubarjeve ulice, ki se je s tem razširila. Cez Ljubljanico je bil zgrajen nov zidan most, ki stoji na istem mestu še danes. Prav tako je ohranjen še del vrtne ograje, zgrajene leta 1900^^ g secesijsko orna- mentiranimi vogalnimi zidanimi stebri (slika št. 1). RAZVOJ STAVBE S POSEBNIM OZIROM NA FUNKCIJO PROSTOROV Ker je situacija ob začetku gradnje pojas- njena in prav tako leto začetka, lahko pre- idemo na tloris stavbe same in pregledamo vse tiste momente, ki so sestavljali program in odrejali funkcionalno zasnovo tlorisa. Stavba je bila, koit že povedano^, zgrajena za mehanične in hidravlične študije. O tem namenu poroča Gruber tudi sam deželni vladi dne 4. aprila 1783.^'' V zvezi s progra- mom, ki pa je hkrati že dejanski opis obsto- ječih prostorov, nam poroča Gruber v isti listini. Odstavek navajamo v prevodu: »Da bi hiša služila tem namenom, so bili pred- lagani naslednji glavni deli: 1. učilnica, v kateri bi se hranili modeli za mehaniko in jjoljedelstvo in v kateri naj bi bil pouk mehanike in poljedelstva, 2. prostorna dvorana za shranjevanje zelo dragocene obilice knjig iz mehanične in po- ljedelske stroke, 3. dvorana, v kateri bi se mogle razvrstiti rudninske in druge prirodoslovne zbirke, 4. zopet dvorana, v kateri se namesti zbir- ka ladijskih modelov, ki je v naših deželah gotovo edina, 5. fizikalna dvorana za vse fizikalne po- skuse, 6. dvorana za učilnico zidarjev, tesarjev in risarjev, da bi mogli nemoteno izvrševati svoje praktične naloge, 7. astronomska opazovalnica in velika terasa. , Da bi pa bili tudi strokovni učitelji pri roki, je nadalje predlagal: 1. stanovanje za profesorja mehanike in ravnatelja brodarstva, obsegajoče 4 prostore, 2. stanovanje profesorja risarske, zidarske in tesarske šole, obsegajoče dva prostora, 3. stanovanje profesorja poljedelstva, ob- segajoče 2 prostora. SI. 8. Ljubljana, načrt iz leta 1808 (DAS) 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 4. stanovanje profesorja fizike in matema- iike, obsegajoče 2 prostora, 5. stanovanje za enega pomočnika, obse- gajoče 2 prostora.« V zvezi s tem nas predvsem zanima vpra- šanje, kateri prostori v Gruberjevi stavbi so ustrezali zgoraj opisanim namenom. Za po- jasnitev tega vprašanja pa moramo še enkrat oljnoviti predstavo o obsegu Gruberjeve pa- lače. Ce primerjamo število prostorov, ki jili na- vaja Gruber — teh je v celoti v I. in II. nad- stropju 18 —, s številom prostorov, ki nam jih podaja načrt Gruberjeve palače (slika št. 10), lahko ugotovimo, da se njihovo število ne sklada, ker je prostorov na načrtu več, kot jih navaja Gruber. To je prva misel, ki podaja možnost, da je bila Gruberjeva stav- ba prvotno manjša. Za pojasnitev poglejmo še enkrat Gruber- jevo črtno skico (slika št. 6), ki jo podaja v merilu in nam daje možnost izmeritve. Po preračunu je Gruberjeva stavba dolga 18 dun. klafter in 5 čevljev,^^ j^^j, jj. približno 36,70 m, to je za celih 10,40 m krajša od do- sedanjega obsega pojma Gruberjeve palače. Dolžina po Gruberjevi skici izmerjene hiše se sklada z obsegom hiše do notranjega zidu ob triramnem stopnišču v južnem delu stavbe, t. j. namesto 14-osne, le 11-osna stavba. Prva ugotovitev bi tako bila, da je bila prvotna Gruberjeva palača le U-osna. Ob- staja še možnost, da je stavba v Gruberje- vem času imela dve fazi. Slednje ni verjetno, ker se število sob po Gruberjevem opisu uje- ma le s številom sob v zmanjšanem obsegti poslopja. (Gruber navaja 18 prostorov, mi pa smo jih našteli samo 17, a smo pri tem iz- vzeli oba komunikacijska prostora ob elip- tičnem stopnišču in dve prav tako ob stop- nišču v osi glavnega vhoda ležeči sobi. Tako SI. 9. Načrt iz let 1850—1860 (DAS); tisk Blasnikove tiskarne je še vedno podana možnost, da je eden od teh štirih prostorov služil za namene, ki jih opisuje Gruber.) Ker je Gruberjevo poročilo iz leta 1783, t. j. poldrugo leto pred njegovim odhodom, je težko verjetno, da bi v tem krat- kem času do odhoda, potem ko je bil že v težkih finančnih zadregah^' in je skušal hišo celo prodati,^' še razširjal zgradbo. Ugotovitev jedra stavbe, ki je tako cddno samo Gruberjevo delo, potrjuje še precej drugih razlogov. Najvažnejše je pri tem dej- stvo, da ima jedro izrazito težnjo po sime- triji, kar se kaže predvsem v formiranju vhodne veže in močno prostorsko poudarje- nem rizalitu ter v okenski razvrstitvi, ki je izrazito simetrična (si. št. 12). Y zvezi s sime- trijo naj tu še omenimo abnormaliteto, ki je v poševno izvedenem zidu v severozahodnem vogalu, ki pa je pojasnjena z naslonom na jezuitski kolegij. Ugotovitev simetrične tvor- be je toliko pomebnejša, ker je to ena izmed stilnih značilnosti baročne arhitekture in tako ponovno izključuje vsak dvom, da je stavba racionalna tvorba, ki bi nastala na kakršnih koli obstoječih stavbnih osnovah. Pri pregledu podstrešja je bila odkrita na zunanji strani južnega zunanjega zidu prvot- nega jedra fugirano ometana stena, ki kaže popolnoma isto obdelavo kot pritlična etaža (glej sliko št. U); navedeno dejstvo potrjuje na eni strani pravilnost ugotovitve o jedru stavbe, po drugi strani pa s fugirano obdelavo kaže na to, da je bil zid b:ez odprtin in zato požarni. Pri pregledu prostorov smo ugotovili, da sobe izven jedra Gruberjeve stavbe nimajo štuka. Kaže se tudi razlika v stropni kon- strukciji, kjer je v prvem in drugem nad- stropju v sobah poleg stopnišča (št. 51, slika št. 10), raven strop, da si so vsi drugi prastori v isti etaži oWkani. Podobno razliko naredi- ta tudi prostora v priključku v skrajni južni .sobi v prizidku, ki sta v nasprotju z ravnimi strcpovi v prvi etaži obokana (slika št. 10, št. 57). Podani razlogi nedvomno govore o prvot- nem jedrti s simetričnim racionalno zasno- vanim tlorisom, ki je dobil v kasnejših 30 letih (t. j. do francoske dobe) svoj južni pri- ključek s stopniščem. Edini razlog, ki govori proti dokazani gradnji v dveh etapah, so vrata v I. nad- stropju v sobi poleg kapele; ta vodijo v so- sednjo sobo, ki je že v priključku. Vratna krila so izvedena kakor v drugih Gruberje- vih prostorih in imajo nad vrati štukiran motiv s školjčno oblikovano kartušo. To si pojasnimo z možnostjo, da so bila vrata in štukaturni okvir zgrajena kasneje, to je v časti povezave na prizidek. 180 ČASOPTS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko smo tako izluščili prvotno jedro, se lahiko povrnemo h Gruberjevmu opisu pro- storov in skušamo ugotoviti, kje so ti pro- stori bili, in pri tem rekonstruiTamo, kakšne spremembe so nastale v stavbi posebno še g-lede na priključek v južnem delu. Iz Gruberjevega opisa smo razbrali, kakš- nim namenom so služili prostori v njegovi stavbi, sedaj si o'glejrao še prostore v današ- nji zgradbi, da bo namenska rekonstrukcija lažja. Pritličje: V osi stavbe je vhodna veža, široka 5,15 m in dolga 15,50 m. Kot prostor poteka skozi vso širimo poslopja in tako tvoiri prehod na dvoriščno stran. Levo od vhoda leži ovabio stopnišče, dostopno po prehodu iz vhodne veže. Iz te vodijo na levi in desni strani vrata v prostore. Leva polo- vica: poleg omenjenega ovalnega stopnišča ima še dva večja prostora; eden je podolgo- vat 10 X 3,15 m in ima na daljši stranici tri okna. Dvoje oken je zazidanih, eno pa je predelano v vrata, ki tvorijo prehod v pro- stor Virantovega priključka. Drug večji pro- stor 6,15 X 7,70 leži v severozahodnem vo- galu in je očitno predelan iz dveh prostorov; ima pet oken. Poleg ovalnega stopnišča je prostor nepravilne oblike in predstavlja ne- kakšen komunikacijski hodnik. Tik ob vhod- ni veži sta še dva manjša, danes straniščna prostora. Desno od vhodne veže se nizajo ob obcestni strani trije prostori: 3,5 X 3,30, 5,10X4,82 m in 4,82 X 5,85 m — današnje hišnikovo stanovanje. Iz vhodne veže je do- stopen kletmi proistor, velik približno 5 X 9 m. Ob dvoriščni strani je večji prostoT 9,15 X X 5,40 an, ki je dostopen iz vhodne veže preko manjšega prostora 5,40 X 2,95 ra. V teh prostorih je danes internat. Med inter- iuitom in hišnikovim stanovanjem omenimo še prostor 2,50 X 2,50 m, ki je prvotno služil za kurjenje peči. Soba ob dvorišču ima pri- ključene sanitarije. Stropovi so obokani. Ker Gruber omenja v pritličju le delavnico klju- čavničarjev in mizarjev ter skladišča za shranjevanje velike navigacijske opreme in orodja, lahko sklepamo, da so bili za te pro- store dodeljeni večji prostori, stanovanja poslov pa so bila v manjših. Ker ni navedel števila posameznih prostorov, ki služijo za te namene, rekonstrukcijo tako opuščamo. I. nadstropje. V osi stavbe poleg glavnega stopnišča je prostor 5,80 X 4 m, ki pomeni prehod v druge prostore. V osi stavbe v ri- zalitu je dvoranski prostor 8,75 X 9,90 m. Od treh prvotnih oken sta dve predelani v vrata, ki tvorijo prehod v Virantov stavbni priključek. Ob notranjem zidu ima dve polkrožni niši. Levo od osrednje osi imamo tri sobe. Prva podolgovata ob dvoriščni stra- ni je velika 3,40 X 10 m s tremi zazidanimi okni. Vogalna soba 3,80 X 6,50 in manjša 5,10 X 2,20 ležita tik ob stopnišču. Vsi trije prostoTi oklepajo manjši prostor, ki je slu- žil za kurjenje peči v teh sobah. Komunika- oijski prostor ob stopnišču je nepravilne oblike in prostorsko prehaja v stopniiščni prostor. Desno od osrednje osi je pet pro- storov: ob zahodni strani, t. j. ob cestni, so po vrsti nanizani trije 6,10 X 4,50 m, drugi 2,20 X 3,40 m (kapela), tretji 5,10X5,40 m. Na dvoriščni strani sta dva prostora. Prvi 5,75 X 5,40 m, drugi 5 X 4m. Ob bivšem po-' žarnem zidu so sanitarije s komunikacijskim prehodom v južni priključek stavbe, t. j. na triramno stopnišče. Teh pet prostorov oklepa podobno kot v levi stavbni polovici prostor, od koder se kurijo peči. Nadstropje zaseda v celoti Državni arhiv Slovenije. Stropovi so zrcalni in razen dveh štukirani.^^ 11. nadstropje. V tlorisu je popolnoma isto, le da je prostor nad kapelo in sosednjo sobo združen. Stropi sO' obokani in štukirani ra- zen v rizalitu. Zaradi lažje orientacije bomo označevali prostore v stavbi s številkami, ki so razvidne iz načrtov (slika št. 10, št. 13). Izhodišče za primerjavo oziroma namensko rekoinistrukci- jo je dvoje stvari. 1. Kapela, zaradi katere lahko sklepamo, da so štirje prostori, t. j. »stanovanje za pro- fesorja mehanike in ravnatelja brodarstva«, Gruberja bili v tem delu. Možno je, da so to bili prostori št. 54, 55 (t. j. kapela), 66 in 60. 2. Presoja velikosti prostorov po namenu in povezavi ali podobnim strokam namenje- nih prostoi'ov. Gruber omenja kot prvo učilnico, kjer bi bil pouk inehanike in poljedelstva in kjer je hranil modele za ti dve stroki. Ker so za po- uk gotovo potrebovali največji prostor, bi bil to lahko le v rizalitu v 1. ali 11. nadstropju. Ker je bil Gruber profesor mehanike, donnue- vamo, da so učilnice in prostori mehanične SI. 10. Gruberjova palača, tloris I. nadstropja 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLO V EN S KO KRAJEVNO Z GODOV IN O in hidravlične stroke bili v isti etaži kot nje- govo stanovanje. Ta učilnica bi spadala po- tem v prvo nadstropje (soba št. 49). Knjižnica mehanske in poljedelske stroke je spadala seveda v isto etažo, prav tako soba za ladijske modele (Gruber je bil rav- natelj brodarstva). To bi mogli biti sobi št. 61 in 52. Ker pa je bila učilnica za mehaniko kot knjižnica namenjena tudi študiju polje- delstva, menimo, da je bilo stanovanje profe- sorja poljedelstva, obsegajoče dva prostora v isti etaži in to v sobi 53 in 52. Drugo nadstropje. Največji prostor v riza- litu naj bi bil za učilnico tesarjev, zidarjev in risarjev. Stanovanja profesorja risarske, zi- darske in tesarske šole bi moglo biti nad enako velikim stanovanjem L nadstropja (v sobah št. 52 in 53). Preostane nadalje fizikal- na dvorana, ki bi bila lahko soba št. 77 (enak tloris kot soba št. 51 v I. nadstr.,) soba za rudninske in druge zbirke pa v pro- storu (isti tloris kot soba št. 61). Stanovanje profesorja fizike in matematike ter enega pomočnika pa nad enako velikim prostorom v I. nadstropju (soba št. 60, 55 in 56, 54). Preostane nam še astronomska opazoval- nica in velika terasa. Astronomska opazoval- nica ni mogla biti drugje kot kje na strehi; drugo pa je vprašanje terase, o kateri pa ni nobenega sledu. Misel, da bi mogla biti taka terasa v višini drugega nadstropja nad juž- nim priključkom, je malo verjetna zaradi številnih dokazov (fugiran zid na zunanji strani na podstrehi), ki govore o tem, da je priključek nastal po Gruberjevem odhodu. Pogost motiv na številnih baročnih in poznobaročnih arhitekturah je poudarjanje srednjega dela stavbe. Ta se pogosto zaklju- čuje s teraso ali dvignjenim imdstropjem v srednjem delu ali pa ima okrašen zatrep (Giebel). Možno je, da je tudi Gruberjeva hiša imela tak terasast zaključek nad riza- SL 11. Gruberjeva ipalača, podstrešje, fugiran omet na stopniščni strani južnega zidu, jugovzhodni del SI. 12. Načrt Gruberjeve palače iz francoiske dobe (1809—18)5, DAS) Mtom; to bi tudi ustrezalo Gruberjevemu opisu te terase, ki jo je označil kot »veliko«. Potem ko smo zavrnili možnost, da bi bila taka terasa na priključku, nam ostane tak velik prostor edino nad rizalitoan. Tu bi bilo treba pojasniti tudi vprašanje dostopa na teraso in astronomsko opazoval- nico, oziroma na podstrešje, posebno ko ve- mo, da ovalne stopnice vodijo le do drugega nadstropja. Kje naj bi bil tak dostop, oziroma stop- nišče? Stopnice moremo iskati samo v pre- delu, ki kaže prezidave, nikakor pa ne v so- bah, ker so se te po svojem videzu ohranile do danes (štuk) in niso doživele prezidav. Že na prvi pogled nam tloris (sbka št. 10) kaže v južnem delu večje spremembe, kar je postalo zlasti očitno z napravo sanitarij in komunikacije, ki povezuje prvotno Gruber- jevo zasnovo s prizidkom. Prav v tem pre- delu opažamo v stropu in stenah vseh etaž cilindrično formo. Menimo, da bi bile lahko v tem delu okrogle stopnice, ki so skozi vse etaže vodile na podstrešje. Tako domnevo okroglega stopnišča v kotu sta\"be podkrep- ljujejo še naslednji razlogi: Baročni tloris pozna kot eno od svojih zna- čilnosti okrogla stopnišča, ki so bila izključ- no samo funkoionalna, to je predvsem oskr- bovahia. V številnih primerih nastopajo take cilindrične stopnice v vogalih stavb ali ste- čiščih zidov. Naš primer v tem pogledu ni izjema, in ustreza opisanemu baročnemu stopnišču. Položaj južnega kurilnega pro- stora in hodnika pred njim kaže, da je tu moralo biti stopnišče in s tem oskrbovalna zveza s pritličjem, ker bi v nasprotnem pri- meru imel zelo neugodno zvezo preko oval- nega stopnišča in drugih prostorov. Pomislek, ki govori proti, je to, da so stop- nice izstopale na podstrešju v najnižjem delu 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA strehe, kar pa je mogoče pojasniti s tem, da je streha imela drugo obliko kot današnja. To okroglo stopnišče je bilo gotovo opušče- no v času južnega priključka, ki je izobliko- val lastno troramno stopnišče, povezano s podstrešjem. Ko smo tako končali obenem z namensko rekonstrukcijo tudi stavbno zgodovino L faze, t. j. do leta 1777 (Stele: Nastanek Kremser- Schmidtovih slik v kapeli^*), lahko preidemo na umetnostnozgodovinsko manj pomembne doziidave stavbnih priključkov. Nepojasnjena ostane v L stavbni fazi raz- poka v severnozahodnem vogalu, ki deloma kaže na priključitev nekega zidu. Stvar je toliko' bolj zanimiva, ker obdrži stavba sime- trijo le do mesta, ki jo kaže razpoka in tudi dolžina do razpoke se ujema z Gruberjevo črtno skico. < SI. 15. Ponazaritov faz gradnje Gruberjev in VirantO'Ve stavbe Druga faza. Ze ob določitvi jedra stavbe smo spoznali južni priključek. Ugotovimo lahko še to, da je nastal med letom 1783, t. j. med časom Gruberjevega poročila, ki ga še ne obravnava, in tlorisom iz francoske dobe, ker je že spojen s stavbo. Možno je, da je na- stal v času francoske okupacije (1809 do 1813) in da je nastal načrt v zvezi z gradbe- nimi deli. To bi podkrepljeval načrt Ljub- ljane (slika št. 8) iz leta 1808, na katerem je Gruberjeva palača izrisana še koi simetrična. S tem priključkom sta se zahodna in vzhod- na fasada podaljšali za tri okenske osi, ki so se s svojim dekorjem popolnoma podredile drugim oknom. Tretja faza. Priključitev Virantove hiše. Ker za Virantov priključek v 40 letih XIX. stol. "ne poznamo arhivalnega gradiva razen letnice začetka gradnje, t. j. 1842, podajamo tu le tiste možne variante za priključek, ki jih razberemo iz tlorisa in fasadne obdelave. Prva možnost: Na vzhodno fasado obsto- ječe Gruberjeve hiše naj bi se prizidal pri- ključek v širini treh osi. Ta priključek naj bi dal z obstoječo Gruberjevo fasado današnji videz severne fasade. Na priključek bi se prizidala Virantova hiša z drugo fasadno obdelavo in regularnim tlorisom. Ta mož- nost pa popolnoma odpade, ker višine tal v Gruberjevi stavbi in priključku niso enake. Druga možnost: Faze so šle v obratnem redu. Najprej naj bi bila postavljena Viran- tova hiša, kasneje — v kratkem časovnem razmaku — naj bi bil vmesni prostor »za- plombiran«. Ta varianta je bolj sprejemljiva posebno glede na različne višine tal. Tretja možnost: Enkratna izgradnja pri- ključka (to je vsa Virantova hiša). Ločitev v fasadi in sitrehah bi nastala izključno iz kompozicijskih razlogov (težak videz dveh hiš, ki sta pod isto neprekinjeno streho). Ker vsi trije piEimeri podajajo na precej soroden način kopiranje oziroma dopolnitev Gruberjeve fasade s tremi osmi, je iz urbani- stičnih razlogov najbolj sprejemljiva zadnja, t.j. tretja možnost, da je ves priključek na- stal naenkrat, pa čeprav v različnih fasad- nih obdelavah. Ob koncu lahko dodamo še spremembe v namenu stavbe. Prvotnemu namenu, t. j. obrtni šoli, poslopje ni dolgo služilo.^" Po Gruberjevem odhodu je bilo prodano na dražbi ter ostalo v privatni posesti do leta 1880. Prostori so služili za stanovanja, 1778; leta. kot govori vir,'" pa so bili tu nastanjeni oficirji. Po 1880. letu je stavbo kupila Kranj- ska hranilnica. V času njenega lastništva je bila v Gruberjevi hiši umetna tkalnica gobe- linov,äi ki so^ se tudi razstavljali,'^ v pritlič- ju pa prodajalna in kavarna.'^ Po I. svetovni vojni je prišla stavba v posest Poštne direk- cije, ki je sobe preuredila v poslovne pro- store. Po II. svetovni vojni je Gruberjeva hiša v državni lasti, prostore pa si delita Poštna direkcija in Državni arhiv Slovenije. Zaradi boljšega razumevanja Gruberjeve, dejavnosti dodajamo koit dopolnilo teksta j njegov življenjepis. ' 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Gabrijel Gruber S. J. je bil rojen na Duna- ju 6. maja 1740. Sorodnik Janez Gruber je bil misijonar v Mongoliji in to je verjetno privlačilo Gabrijela, da je izbral isti poklic. Kot 15-letein je vstopil v jezuitski red in bil v njem do razpusta leta 1773. leoiloškc štu- dije je končal v Gradcu, filologijo pa je študiral na Dunaju, kjer je tudi poučeval latinščino na orientalski akademiji. Z Duna- ja je odšel v Judenburg ter od tod po enem letu v Ljubljano, kjer je bil določen za pro- fesorja mehanike na pobudo od 1. 1767 delu- joče »Kranjske družbe za poljedelstvo in ko- ristne umetnosti«.''' Gruber je prispel v Ljubljano 3. junija 1768.^5 Za svojo nalogo je nabavil potrebne knjige o hiidravlični arhitekturi, o tesarstvu, o graditvi mlinov in mostov, o urarski umet- nosti in o vodogradnjah. Kupil je razne merilne instrumente, mikrometrično šestilo, stružnico in preizkusno tehtnico. Začel je predavati 8. aprila 1769. Pouk je bil ob ne- deljah in praznikih.'' Učil je rokodelce, za- poslene v stavbarstvu, mehaniko, risanje, zemljemerstvo in hidravliko do svojega od- hoda iz Ljubljane." Poleg poučevanja je vodil gradnjo ljubljanskega kanala.'^ Spomladi 1773. leta je začel graditi stavbo za hidravlično in mehansko šolo." V ta na- men in ker je potreboval opeko za gradnjo kanala, si je 1774 zgradil opekarno na Pru- lah, ki pa je po 1777. letu prenehala z obra- tovanjem.'"' V zvezi s poukom hidravlike je najel izdelovalca ladij, »ki je napravil raz- lične vzorce ladij«.^' Po razpustu jezuitskega roda jeseni 1773 je Gruber ostal v Ljid>ljani. Ker je bil gmoitno dobro situiran — po raz- pustu reda je lahko imel lastno premoženje —, si je kupil parcelo pod Rožnikom,''^ kjer si je zgradil vilo.^' V zvezi z gradnjo prekopa je postal rav- natelj brodarstva in 1.1775 c. kr. svetnik.^^ Zaradi naraščajočih nasprotstev, ki so pred- vsem izhajala iz denarnih težav, je bil 1777. leta odstavljen od vodstva pri gradnji pre- kopa; delo je nadaljeval Vincenoij Struppi in ga leta 1782 dokončal.^' Leto njegovega odhoda iz Ljubljane ni toč- no znano. Vrhovec navaja leto 1783,^' Blei- weis in Slokar leto 1784,^' Steska »ne pred letom 1787«.^8 Verjetno pa je bilo to leta 1785, sredi januarja, kot je ugotovil V. Kopatin iz zapiskov »Historiae annuae«.'" Ta čas bi bil podkrepljen s Steskovim poročilom.*^ Po letu 1777 je vedno bolj lezel v dolgove, ki so na- stali zaradi denarnih potreb ob zidavi hiše. Po odhodu je bilo njegovo premoženje oce- njeno na 17.798 gold in prodano na dražbi.^' Iz Ljubljane je odšel v Rusiijo, kjer jezuit- ski red ni bil razpuščen. To je bila zasluga škofa v Vilni, ki je bil obenem apostolski delegat za Rusijo. Ta je prepovedal v Rusiji razglasiti papežev dekret. Verjetno se je tu Gruber dalje časa zadržal ter mnogo gradil, saj se označuje Vilno kot »Gruberjevo me- sto«.^" Iz Vilna je odšel v Mohilevo, kjer je poučeval mehaniko, od 1. 1786 pa v Polocku matematiko, fiziko in arhitekturo, kjer je bil prav tako delaven kot v Ljubljani. L. 1802 je bil izvoljen za generala jezuitov, živečih v Rusiji; po 1. 1804 so mu bili podložni še jezuiti v Neapeljskem kraljestvu, Angliji, Ameriki in Irski. Umrl je v Petrogradu ob požaru 1. 1805.'^ OPOMBE DAS = Državni arliiv Slovenije MA = Mestni arhiv SBL = Slovenski biografski leksikon /. Vrhovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach, 1886, str. 55. — 3. Radics: Alte Häuser in Laibaeh I., 1908. — 3. Fab- jančič: Knjiga hiš L 1940-45, str. 319, rkp MA. — 4. Glonar, SBL Gruber Gabrijel, str. 268—269. — V. Steska: Pater G. Gruber, Izvestja Muz. društva za Kranjsko, XV. zv. 1 in 2, str. 41. — V. Kopatin: S. J. G. Gruber in njegov prekop; Kronika islov. mest I. 1954, str. 8 in 9. — 5. Slokar: Zgo- dovina obrt. šolstva v Lj. do 1. 1860, rkp str. 5—7, MA. — 6. Kos, M.: Srednjeveška Ljubljana, str. 9. — 7. Fabjapnčič: Knjiga ljublj. hiš I. rkp MA, str. 515: »Jezuiti so kupili 50 hiš in jih dali podreti«. Te hiše so stale vzdolž Rožne ulice (severo-zah. stran) ter na Sv. Jakoba trgu. — 8. Fab- jančič: Knjiga Jjublj. hiš I., jeznit-ske stavbe na Sv. Jakoba trgu, str. 515, rkp MA. — 9. FabjanČič: prav tam. — 10. Fabjančič: Knjiga ljublj. hiš I, str. 526; Virantov vrt, rkp MA, III. hiša (r. 251, h. 68 — t. h. d. do 1665 2 gld. nato 4 gld) 1652—1775 novo semenišče i(Das neu erbaute semina- riiim- so Jakob Lichtenberger gewest); Op. V urbarju 1752-55: >N. Das Seminarium Soc. Jesu von 2 heysern danon in das Seminarium verbaut worden«. Str. 550 Tik Virantovega vrta: r. 2155; h. 72; 141 — t. h. d. 5, od 1676. 1599 Gregor Motz . . . Hišo so 1. 1898 podrli. DAS: Extract: Iz rektificiranega davčnega urbarja mesta Ljubljane. Hiše, ki jih je dal Abbe G. Gruber po požaru leta 1774 .porušiti. Navaja se višina davka za te hišo: No 66 — Seminarij S; J; od ene hi.Še — 3 gld. 52 krajcar. No 67 — Seminarij S; J; dve hiši, kate- rih ena je bila No 68 — vzidana v seminar (deren eines in das Seminarium verbaut worden) U gld 2 kr. No 69 Gregor Wcischel ena hiša 5 gld 55 kr. No 70 Tomaž Finsterwakler ena hiša 4 gld, No 71 Joh. Felix Kapus, župnik 12 gld, skupaj 40 gld. — 11. Fabjančič: Ljubljanski sodniki in žu- pani, III. knj., str. 712. Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje 1957, str. 142, — 12. Vrhovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach 1886, str. 54. — 13. DAS: Konvolut 455. — 14. Vr- hovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach 1886, str. 54. Ra- dios; Alte Häuser in Laibaeh I. 1908, str. .14 sL, Fabjančič: Knjiga ljublj. hiš I, Jezuitske stavbe na Sv. Jakobu trgu, rkp MA, str. 515). — 15. Prezidijalni spisi, konvolut 455. — 16. 1 klaftra (dunajska) 1,89648 m = 6 čevljev, 1 čevelj = 0,516081 m = 6 col, 1 cola = 5,2 om. — 17. Origin, tekst: Die schwar- ze linie ist Ton Zokl des Gebäudes die Rothe linie ist vom Grund der unter das Pflaster komt das Gebäu selbst wird noch durchaus von Zokl um 1 Vs Zol zurückgezogen. — 18. DAS. Prezidijalni spisi, konvolut 455. — 19. Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje, str. ,142. — 20. MA: Fase 74, str. 146—147. Prepis ipogodbe med Gruberjem in Hrenom. — 21. MA: prav tam. — 22. MA: Codex XX./2 Verzeichniss der Gewcrbsleute. — 23. MA: Fa.sc. 1510, št. 15560, stavbno do- voljenje za 2,90 ni visoko ograjo v Trubarjevi ulici, — 2i. DAS: Prezidijalni spisi, konvolut 455, Gruberjevo poročilo deželni vladi z dne 4. aprilu 1785, — 25. gT. opombo 16. — 26. Slokar: Zgodovina obrt. šolstva y Ljubljani. Rkp MA, str. 7. >Juliia meseca 1779 se je zadolžil pri Janezu Gottlie- l>en grofu Stampferju za 14.000 gld .proti 4''/o obrestovan ju. Od Antona pl. Raaba si jo 20. jnl. 1785 izposodil 10.000 gld, ki se jih je obvezal vrniti s 4Vo obrestmi v 2 letih. Dne 2. jan. 1784 je dobil od Franca Zoisa posojilo v znesku 1150 gld. Dolgova! je tudi 481 gld. državni to'varni porce- lana na Dunaju in 545 gld fiskusu«. — 27. DAS Prezidialni spisi, konvolut 455, Grub, poročilo deželni vladi z dne 4. apr. 1785; Gruber ponuja hišo za 40.000 gld. — 28. Stele: M. J. Kremser-iSchmidt v Sloveniji, -Ljubljana 1957, str. 14. >. . . Slike v Gruberjevi kapelici niso datirane, vendar je gotovo, da so nastale vsaj 1778, nikakor pa ne pred letom 1777.< — 29. Slokar: Zgodovina obrt. šolstva v Lj. Rkp MA, str. 3—7. — 30. MA: Fasc 89 Registratura 1, seznam hiš J 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA v Lj. z dne 10. [II. 1798. — 3/. Radics: Alte Häuser in Lai- bacli I. 1908, str. U si. — 72. Prav tam. — 33. Radics: Alte Häuser in Laibach I. 1908; Vrhovnik: Gosrtilne v stari Ljub- ljani 1926; Fase 32, popis prebivalstva 1890 in 1900. — 34. V. Stoska: Pater Gabrijel Gruber: Izvestja muzojskejra dru- štva za Kranjsko, XV. zv. 1 in 2, str. 4.1—46. V. Kopatin: S. J. G. Gruber S. J. in njegov prekoro. Kronika .slovenskih mest L 1934, str. 8 in 9. Glonar: Gruber Gabrijel, SBL I. knjiga, str. 268 in 269. — 35. Diarium coli. S. J. labaccn- sis 1631—1792: 3. VI, 176S: P. G. Gruber mechanic exp. pri- mus profesor La-baci hodie advenit. — 36. Iv. Slokar: Zgo- dovina obrtnega šolstva v Ljubljani .do 1. 1860; rkp MA, .str. 3—7. — 37. Prav taim. — 3S. Glonar: Gruber Gabrijel, SBL I. knjiga, str. 268 in 259. — 39. DAS: Prezidialni spisi, konvaiut 455; Gruberjevo poročilo z dne 4. aprila 1785. — 40. Iv. Slokar: Ljubljanske opekarne, str. 14, rkp MA. - 41. V. Steska: P. Gabrijel Gruber, Izvestja muzejsKega dru- štva za Kranjsko XV. zvezek 1 in 2, str. 41—46. — 42. Iv. Slokar: Zgodovina obrtnega šolstva, str. 3—7, rkp MA. — 41. Glonar: Gruber Gabrijel, SBL I, .str. 268 in 369. — 44. Mittheilungen des Musealvereins für Krain 1896, 96. — 43. Glonar: Gruber Gabrijel, .SBL I, istr. 268 in 269, — 46. Vr- hovec: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauotstadt Laibach. Lai- bach 1886, Str. 35. — 47. Bleiweis: Mittheilnngen dos Museal Vereines für Kirain 1855; iSlokar: Zgod. obrt. šolstva, .str. 5—7, rkp MA. — 48. V. Steska,: Pater G. Gruber, Izvestja inuz. društva za .Kranjsko, letnik XV, zv. 1 in 2, str. 41—4.'). — 49. V. Kopatin: S. J. G. Gruber in njegov prekop; Kro- nika slovensk/Ui mest I; istr. 8 in 9. — 50. Ustno prof. Mole. — 5/. SBL, str. 258^259. 185