OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
IJiTrSuJemo TsakoTTStnt tiskovine
OPRAVN
E QUA LI
neodvisen dnevnik ZA slovenske delavce
amerik«
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Prlsilng of All Kinds
LETO XXXVII.
bo odložen
9. avgusta — •ip senator Thomas Burke
soh	senat prihodnjo
oto odložil svoje seje. Senat lahko sklical pred volit-2. novembra, če bodo člani in	preiščejo metode
senatorja McCarthya, ®Vali ponovno zasedanje.
Q je pohitel z razpravami ^^ovem agrarnem zakonu, ko ški ^^deralne podpore ameri-Glavno vpraša-fed	pač to, ali naj bo ta
podpora določena, ka-Voi	določena ves čas po
ktn i-se je držala cena 9q	pridelkom na višini
bo t	paritete; ali pa naj
tor ^ P^'^oč odvisna od prilik, skratka spremenljiva. Ne gf^i za pridelke v strogem besede, marveč tudi na 2a mlečno industrijo.
lilj^^P^blikanski senatorji so si-^ to, da se danes popoldne ali
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK). AUGUST 10, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 151
ђа
Večer
izvrši končno glasova-
nje • y
tifv) stalne ali spremenljive kmetijstvu.
(ja naj bo federalna ameriškim kmetom
Podp,
^^enljiva ne pa čisto določe-sprejel z 49 proti 44
bil sklep spodnje ^'iški	zviša plača ame-
poštarjem za sedem od-^ bo razpravljal še stay.' 3® za to, da se plače po-zvišajo le za pet odstot-
Stavl^e
v Nemčiji
^^ineriško delavstvo bo zani-stavkajo tudi delavci v šče 2 Nemčiji. Povojno stali-je j^^^Pa^dnonemškega delavstva tudi delavstvo po-tie	obnovi države. Torej
sodelovanje s pfoduu obnavljajo. Glavno je in delo, zaposlitev.
Nemčija ima že tako Se -jg ^"dustrijski standard, da laii]^ ^^P^^i^onemško delavstvo teva , !^'^^tiralo po plačah. Zah-
Višje mezde.
kqy;^ ^^varskem so na stavki
4šte 1	kakih 200,000
Ve§ 7;^' ki zahtevajo 3.2 centa
Prip
na uro.
------Industrija je
Зепа dati le polovico. V iT
VefQj^ ^^burgu, v velikem se-Šest	pristanišču, je že
Cev, ^ stavki 15,000 delav-tu, p . zaposleni pri transporti in! ^^^'^ukciji plina in sploh ^javnih delih.
industrijsko ЈТЈгјц ^orurje je znano. V Po-^arji koplje tudi premog. Ru-v°' bodo enako šli Ca. če se jim ne zviša pla
AniEE IN BEVAN STA V MOSKVI DOBRODOŠLA! PRAVIJO SOVJETI
MOSKVA, 9. avgusta—Danes je prispela iz Londona v Moskvo britanska delavska delegacija, ki je namenjena v Peking, pa potuje preko Moskve. V delegaciji sta oba glavna voditelja angleške delavske stranke "Clement Attlee in znani levičar Aneurin Bevan. Poleg obeh voditeljev je še šest članov delavske stranke, ki sestavljajo delegacijo. Moskva je posvetila prihodu te britanske delavske delegacije veliko pozornost.
Delegacijo je hotel počastiti najprvo britanski poslanik v Moskvi William Hayter, ki je za dan prihoda hotel prirediti svečano večerjo na čast delegaciji.
Sovjetska vlada je zahtevala, da se britanska prireditev odloži za en dan, to pa radi tega, ker hoče biti prva sovjetska vlada, ki bo na dan prihoda počastila Angleže. To se je tudi zgodilo.
Delegacija britanskega delavstva ostane v Moskvi dva dni, nakar odpotuje v Peking na Kitajsko.
Prireditve sovjetske vlade so se udeležili funkcipnarji zunanjega ministrstva, med njimi Molo-tov in Višinski.
Clement Attlee je stavil predlog, da se mu dovoli razgovor s predsednikom sovjetske vlade z Georgijem Malenkovim. (K tej točki ena pripomba: V angleškem parlamentu delujete vlada in opozicija v mnogih pogledih zunanje politike pravzaprav skupno. Kar bo na dnevnem redu, obyestlpredsednik vlade, trenot-no Winston Churchill, voditelja opozicije, ki ima uradni naslov "Opozicija Njegovega Veličanstva." Če je šel Attlee v Moskvo, je o tej poti popreje govoril s predsednikom vlade Churchillom, ki je potovanje gotovo od svoje strani odobril. Želja Churchilla je bila, da se sestane z Malenkovim, prehitel ga bo, vsekakor vsaj formalno Attlee, kar pa bo govoril, bo govoril kot Anglež ali Churchill v drugi izdaji-)
K • /—-
v avtomobilu
Corp. v South ^1,000 H 1' ^ krizi. Zaposljuje
je šg ° delu in.mezdah, drugJ ^^IJavi. Uniji je stavi-^ Studebaker predlog, sami pristanejo na
Ifi ^
1	Of J
® okrog , "®baker je izkaza-
f orugo tromesecje ^lo obrat	da bi se
če delavstvo pri-^	i^ezd od 10 dc
Viii_	Chrysler
GANGSTER BIL ZAPRT PO NEDOLŽNEM?
CHICAGO, 9. avgusta—Zvezni sodnik Barnes je ukazal, da se spusti iz ječe gangster iz pro-hibicijske dobe Roger Touhy, ki je bil leta 1932 obsojen na 99 let ječe pod obtožbo, da je bil udeležen pri ugrabljenju konkurenta v butlegrski trgovini Maksa Factorja. Leta 1943 je Touhy in šest drugih kaznjencev vprizorilo nasilen izpad iz državne kaznilnice, nakar je bil ponovno obsojen in sicer na 199 let ječe. Sodnik Barnes je podal svoj odlok z izjavo, da je bil Touhy po krivem obsojen pri prvi obravnavi, kar je on sam trdil skozi 20 let, ko je nenehno vodil boj za svojo osvoboditev na državnih in zveznih sodiščih Zvezni pravdniki so izjavili, da bodo proti odločitvi sodnika vložili priziv.
OTROK NI BIL UGRABLJEN
BETHLEHEM, Pa., 8. avgusta —Albert Parker je delal v tovarni kot strojnik, ko je šla njegova žena na kupovanje. Odpeljala se je z avtomobilom, s seboj pa je vzela petletnega sinčka Brucea. Pustila ga je v vozu fcpečega.
Ko je mati nakupovala, se je avtomobilu približal tat in odpeljal avtomobil, ni pa opazil, da je v njem speči otrok. Ko je bil kakih 20 milj od Bethlehema, je opazil, kaj pelje s seboj, pustil avtomobil in izginil. Otrok je bil pogrešan tri dni in ko se je pc)-vrnil, je tožil, da je žejen, to je bilo vse. Zapuščeni avtomobil z otrokom je našla policija, ki je otroka vrnila zaskrbljenim staršem, ki so mislili, da je bil otrok ugrabljen.
UMOR RADI VERSKE BLAZNOSTI
DETROIT, 9. avgusta—Glenn Green, ki tehta 200 funtov, je smrtno pretepel svojo 70 let staro mater, o kateri je trdil, da je "obsedena od hudiča." Mati je umrla v bolnici za poškodbami, katere ji je prizadjal versko blazni sin, sina pa so oblasti začasno spravile na varno v oddelku iste bolnice, ki je rezerviran za umobolne.
GOREČ POLICAJ!
CHICAGO, 9. »avgusta—Jack Muller je čikaški policaj, ki slovi radi tega, ker je baje več avto-mobilistov aretiral radi prometnih kršitev kot kateri drugi član mestne policije. Včeraj je ustavil in izročil poziv za zagovor pred prometnim sodiščem ženi sodnika Emanuela Epsteina, ker da je vozila na napačni strani ulice. Z ženo v avtomobilu je bil tudi njen mož sodnik, ki je začel protestirati, nakar sta se možaka udarila, a brez kakih resnic posledic. Kdo bo v tej aferi končni zmagovalec, za enkrat še ni jasno.
da ne bo odpu-avci so to ponudbo od-
AFERA SHEPPARD V DRUGIH IZDAJAH
To pot je šlo /,a starejšo zakonsko dvojico, zopet pa iz zdravniških krogov. V kraju Netconft-, N. J., sta bila v družinskih sporih 59-letni zdravnik dr. Herbert Pontery iz Jersey City in njegova žena Ida Pontery, stara 57 let. Spor je bil še razširjen, ker je šlo enako za 24 letno hčer Doris Pontery.
V	poletni koči, kjer je bila družina Pontery na po-čitnicali, je žena in mati Ida Pontery streljala najpr\o na hčer Doris, na katero je oddala tri strele. Ena krogla je zadela na šop ključev, ki jih je imela Doris v žepu in se odbila. Druga je zadela Doris v roko, tretja je zgrešila.
Smrtonosni pa so bili streli, ki jih je Ida Pontery oddala na svojega moža Herberta. Tega je ubila. Ida Pontery stoji pod ol)tožbo umora in napada aa svojo hčer. Slučaj je hotel, da je bil dejanju priča neki pro-testanto\ski pastor, ki je iz kuhinje izletniške koče opazoval prizor.
■f
V	East St, Louis, 111., je 50 letni Homer Cox v sporu s svojo ženo. Žena je zahtevala razporoko. Homer se je zavedal, da je postavil družinski dom z lastnim denarjem, da ga je z lastnim denarjem tudi opremil s potrebnim pohištvom in sedaj naj gre iz t<^ga doma?
Homer Cox je vzel kramp in po hiši razbijal, kar mu je prišlo pod roke. Ko je prišla policija, ^e policijo opozoril na to, da "s svojimi stvarmi, katere je sam plačal, napravi kar hoče.' Povzročena škoda znaša več tisoč dolarjev. Policija je Homerja Coxa opozorila, da s svojim postopanjem vsaj kali—mir. Do streljanja ali smrti ni prišlo....
Balkanska vojaška zveza oživljena!
G rči j a, T určija, Jugoslavi ja-zavezniki!
VELIK DOGODEK, KI GA PODČRTAVA VES SVET
BLED, Jugoslavija, 9. avgusta—Danes se je podpisal vojaški dogovor med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Dogovor pomeni, da se tri imenovane države obvezujejo, da bodo v interesu lastne varnosti nastopile skupaj, če bi bila katera od zunaj od njih ogrožena in napadena.
Kakor vsak mednarodni dogo-*"
vor v državah, kjer vlada ustavno življenje, mora biti tudi ta dogovor odobren po zakonodajnih zbornicah. Ni dvoma, da bodo parlamenti v Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji ta dogovor odobrili.
Na Bledu se posvetujejo trije zunanji ministri omenjenih treh držav, kako zboljšati tudi druge gospodarske in politične razmere med tremi državami.
Draginja raste
2ivljenski stroški so se v Cle-velandu med marcem in junijem tekočega leta povišali za dva odstotka.
Redna seja
V sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v navadnih prostorih Slov. 9el. doma na Waterloo Rd. Vabi se članstvo, da se udeleži.
"PETORČKO" SO POKOPALI
da "g ""'" ^^rysier so ugoto-zeiq	podjetja na
So °
Posamezno delnico
P^^lle. Zapadle del-nr> ® 73 centov divi-
CALLANDER, Ont., 9. avgusta—Danes se je izvršil pokop Emilije Dionne na tukajšnjem krajevnem pokopališču. Grob sta izkopala dva člana od sorodstva. Emilija je hotela postati nuna in je pred mesecem vstopila kot novinka v red, pa je nenadoma umrla. Da je bila božjastna, o tem ni več dvoma.
Emilija leži v bližini grobov svojih štirih starih staršev. •
Posmrtni obredi so se izvršili v strogo tradicionalnem značaju
Najprvo so bili na vrsti člani družine Dionne, v prvi vrsti ostale štiri sestre umrle petorčke Nato je šele oče Dionne dovolil, da so prišli na vrsto tujci. Pogrebnih obredov se je udeležilo okrog dva tisoč pogrebcev.
Bolezen
V St. Luke's bolnišnici, soba št. 3028, se nahaja Mr. John Kovačič iz 1018 E. 71 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo čimprejšnjega okrevanja.
Nesreča na Grovewood
Na križišču Grovewood Ave. in E. 161 St. v Collinwoodu se je v nedeljo zvečer primerila avtomobilska kohzija, v kateri je bila ubita Mrs. Martha Wilkerson, stara 62 let, iz 1374 West Blvd. Policija trdi, da je kolizijo povzročil Henry Glivar, star 23 let, iz 845 E. 139 St., ker da je za-vozil na Grovewood Ave. iz stranske ulice, ne da bi svoj avto poprej ustavil.
Iz bolnišnice
Mrs. Christine Leslie, roj. Ко-min, se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 877 E. 73 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu, mi je pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Na počitnice
Mr. in Mrs. Marian Mihalje-vich, ki vodita potniško agencijo na 6424 St. Clair Ave., odpotujeta v sredo na tritedenske počitnice v San Francisco, Calif. Nazaj se vrneta 3. septembra, do katerega časa bo njun urad zaprt. Mrs. Mihaljevich je rodom iz San Francisca ter imata tam kot tudi v okolici Santa Clara doline mnogo poznanstva. Nastanila se bosta v hotelu St. Francis Drage. Prijatelji tamkaj, ki ju želijo obiskati, bodo dobrodošli!
Jugoslavija gre z Zapadom
Že v balkanskih vojskah pred prvo svetovno vojno je šlo za Balkansko zvezo. Zveza je bila naperjena zoper Turke, ki so takrat še gospodovali nad Balkanom. Pomoč tej balkanski zvezi je dala takratna carska Rusija. Po končani vojni na Balkanu je prišlo do spora med takratno Bolgarijo in Srbijo, nasprotstva med obema državama pa so se vlekla naprej in se vlečejo tudi še danes. Bolgarije v tej novi Balkanski zvezi ni. Zveza je in-direktno pravzaprav napei jena zoper njo kot državo satelitskega bloka. Sovjetska zveza, zoper katero je nova Balkanska zveza v prvi vrsti naperjena, se lahko posluži tudi enega od svojih satelitov, recimo tudi Bolgarije, da začne s provokacijami.
Govori se z izrazom NATO na Balkanu, ko gre za novo Balkansko zvezo. Turčija in Grčija sta članici Severno atlantske zveze (NATO). Jugoslavije ni pri tej zvezi. Tudi sedaj zatrjuje, da formalno k tej zvezi ne bo pristopila. Vendar pa je dejansko vezana na politiko NATO, ker gre na Balkanu za istimi cilji, kot gre na zapadu Evrope Severna atlantska zveza.
Jugoslavija ima pod orožjem 300,000 mož redne aktivne vojske. Razpolaga s 300 vojaškimi letali; vsa ta oborožena sila bo odslej na razpolago svobodoljubnemu svetu—zapadnemu bloku.
Zapadni zavezniki imajo važno oporišče v južnem delu Jugoslavije, znanim po samostojni republiki Macedoniji. V prvi sve tovni vojni so protinemški za vezniki napravili vdor v Srednjo Evropo iz grškega pristanišča Soluna in začeli z mnogo imeno vano Solunsko fronto. Ker je v smislu nove vojaške pogodbe to ozemlje hranjeno tako po Grčiji, kakor po Jugoslaviji, je, strateško vzeto, na razpolago tudi zapadnemu bloku s še večjim pov-darkom, da bo že hranjeno po domačih državah, če pride do napada od strani Sovjetske zveze.
S podpisom Balkanske vojaške zveze se nadalje naglasa, da je oslabljen položaj Sovjetske zveze v vzhodnem delu Evrope, čeprav so v sovjetskem bloku tudi države kot so Albanija, Romuni ja, Madžarska in Češkoslovaška še povdarja, da Sovjetska zveza na te države v vojaškem smishi ne more računati. Sovjetske čete se v teh državah nahajajo ne kot zavezniki, marveč v namenu, da vzdržijo socialni in državni red ki se je po sovjetskem vzgledu v teh državah uvedel po drugi sve
ZADNJE VESTI
Danes zvečer bo že hladneje. Temperatura dneva: najvišja 8S stopinj, zvečer pa bo padla na 55 stopinj. Sem in tja kaj dežja.
tovni vojni. V slučaju vojnega spopada more Moskva računati le na bolgarsko in na poljsko pomoč. Toda ^ Bolgarijo držijo v kleščah tri države članice nove balkanske zveze in je postala aktivna pomoč bolgarske vojske Sovjetski zvezi precej dvomljiva.
Jugoslavija in Italija
Gotovo je cilj zapadnega bloka, da sprijazni Jugoslavijo z Italijo, nakar bi imela tudi Italija ožje zveze z novim Balkanskim blokom. To vprašanje pa je v zvezi z mejnim vprašanjem, skratka s tržaškim vprašanjem. (Zadnje vesti navajajo, da gre za spor, komu naj pripade kraj Milje (Muggia), malim pristaniškim mestom med Koprom in Trstom, ki je sedaj pod upravo zone A." Zaledje mesteca je brez dvoma slovansko, pa tudi v mestecu samem se govori slovensko. Mi-je je važno za Trst kot neko da-jno zaledje.)
*
Nov blok na vidiku
WASHINGTON, 9. avgusta— General in podtajnik v državnem tajništvu Walter Bedell Smith, ki je bil na čelu ameriški delegaciji na konferenci v Ženevi, je v kongresu najavil, da bo okrog 1. septembra 1.1. podpisana posebna obrambna pogodba, v katero bodo stopile poleg držav južnovz-hodne Azije tudi Francija in Velika Britanija ter angleška domi-nijona Avstralija in Nova Ze-andija. Ta blok bi tvorile tele države; Velika Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Filipini, Thailand, Pakistan in Malaja. Indija bi kot nevtralna država, kakršni značaj zatrjuje neprestano predsednik vlade Nehru, ostala izven tega bloka. Enako bi ne bilo zraven Indonezije, bivše nizozemske kolonije ? središčem otoka Jave, ki je ena-to postala po drugi svetovni vojni samostojna.
Podtajnik Smith je na vprašanje, kako je to, da bo sedaj tudi Velika Britanija zraven pri tem obrambnem bloku, pojasnil, da sta na London pritiskale tako Avstralija, kakor Nova Zelandija, da pristopi k obrambnemu bloku. Sicer pa ima Velika Britanija na Malajskem polotoku svoje lastne državne interese in dr žavne koristi zahtevajo, da jih brani.
Državni podtajnik John Fos ter Dulles je celo mnenja, da bo spadalo v območje nove obram-bene zveze tudi vse v Indokini, česar nimajo komunisti v rokah. Z drugimi besedami, pokrajini Laos in Cambodia ter južni del pokrajine Vietnama.
V	četrtek bo odločeno ali je preiskava zoper zdravWka Shep-parda prinesla že toliko dokazov, da se stvar preda poroti za obtožbo. Na sodni jo so prenesli nekaj delov pohištva iz spalnice, kjer je bila dne 4. julija Marilyn Sheppard umorjena. To pa v namenu, da se dokaže, da kakega tujca, kakor to trdi zdra\mlk, takrat sploh ni bilo v hiši Sheppar-da.
Mestna občina Clevelanda hoče v proračimskem letu 1955-50 dobiti dva milijona dolarjev iz zemljiškega davka. Na vsakih $1,000 ocenjene vrednosti nepremičnine naj bi se plačalo 90c več davka. Javna razprava o tem predlogu je določena na 23. avgust.
Podjetje R.C.A. radio kopora-cije je sklenilo, da bo znižalo ceno novim televizijskim aparatom za prenos v barvali. Aparati z omrežjem velikosti 15 inčev, katerih cena je bila prvotno določena na $1,000, bodo sedaj le $495. Ta zadnja cena velja tudi Ш ti#te, W so se že pogodili za prvotno ceno $1,000.
Občina North Olmsted ima prvi smrtni slučaj cestno prometnih nesreč. Na Lorain Rd. je bil do smrti povožen upokojen tesar Joseph Clianas, star GG let, stanujoč v Lorainu. Povozil ga je tovorni avtomobil.
Država Thailand v vzhodni Aziji je predmet posebne ameriški pozornosti. Amerika bo tam na lastne stroške, ki so prora^u-nani na $6,000,000,000, gradila važno prometno cesto, dolgo 8,000 milj.
V	vodah med Kitajsko in For-moso je prišlo do spopadov. Kitajske nacionalistične bojne ladje so potopile osem motornih čolnov, ki so pripadali komunistični Kitajski. Poročilo pravi, da je šlo za pravo pomorsko bitko.
Iz Severne Koreje pa javljajo, da so komunisti začeli z obtožbami, da Amerika krši določbe o premirju na Koreji.
Odbor farme S.N.P.J.
Nocoj ob osmih se vrši sestanek Odbora farme S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Radi važnosti seje, na kateri se bo ukrepalo o vinski trgatvi, ki jo odbor priredi, se prosi vse zastopnike, da gotovo pridejo na . sejo.
DOLGO JE ČAKALA
WOODLAND, Cal., 8. avgusta —Ido Richardson je pred 34 leti zapustil njen mož Floyd. Rich-ardsova sta se poročila leta 1919 v Tacoma, Wash. Ida je čakala polnih 34 let, da se mož povrne. Končno se je čakanja naveličala in vložila tožbo za razporoko.
PODRAŽITEV MLEKA
YOUNGSTOWN, O., 8. avgusta—S prihodnjim torkom, dne 10. avgusta, stopi v veljavo nova cena mleku. Kvart mleka bo stal 21 centov, posneto mleko pa kvart 22 centov. Cene veljajo v prodaji na drobno.
ADLAI POČIVA
CHICAGO, 9. avgusta—Na svojo farmo v bližini Chicaga je prišel na oddih Adlai E. Stevenson, ki je pravkar končal turo v državah Severnega zapada, Ala-ske in Britanske Kolumbije v Kanadi, ki je trajala Šest tednov.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1 5312
Issued Every Day Kxcept Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________■___________________
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________
.$10.00 - 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske'države):
For One Year—(Za eno leto) __________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________
..$12.00 - 7.00 _ 4.50
Er,lured as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
IRAN ZAVEZNIK ZAPADA
(2)
Dogovor V Iranu, kako se bo skoriščal iranski petro-
je poleg gospodarskega, po našem men ju, izrazito mednarodnega političnega pomena.	,
Iran je novo ime za prejšnjo Perzijo. Je sosed Sovjetske zveze, Iraka, pa tudi Turčije. Na ta Iran, bivšo Perzijo so gledale velesile s strateškimi očmi. Tako bivša carska Rusija, kakor sedanja Sovjetska zveza; tako Velika Britanija, kakor Nemčija. Pred prvo svetovno vojno je šlo v tem Iranu za tekmovanje med Angleži in Rusi. Končno so se leta 1907 sporazumeli in so si razdelili svoje interesne sfere, da je bila sever Irana interesna sfera Rusov, jug pa Angležev. Med zadnjo svetovno vojno je imel Hitler strateški načrt, da preko Rusije in Kavkaza doseže Iran, s tem pa nadaljuje svoj pohod po Aziji.
Neposredno po vojni so bile v Iranu tudi sovjetske čete. Ker je Iran strateško važen tudi za Sovjete, so ti poskušali s taktiko, da se ne umaknejo iz Irana. Takratni ameriški predsednik Harry Truman jim je zagrozil, da bo uporabil silo in jih s silo nagnal nazaj v Sovjetsko zvezo, ako se prostovoljno ne umaknejo. Zadnje so tudi storili.
Iran je politično ena najbolj zaostalih dežel. Je tudi v piogramu Štirih točk, po katerem daje Amerika tehnično in gospodarsko pomoč zelo zaostalim krajem. Socialne prilike so obupne. Vprašanje agrarne reforme je na dnevnem redu, toda kdo bo zemljo dal in kda jo bo pravilno obdeloval? Skratka, gre za vlado v Teheranu, ki končno po svoje vlada v Iranu.
Zadnji upor bivšega predsednika vlada Mossadegha je znana stvar. Trenotno predseduje iranski vladi general Zahedi, orodje v rokah šaha Pahlevija.
Politično se tepejo za Iran tako Rusi, kakor Angleži, predvsem pa Amerikanci. Amerikanci so ponudili Mossa-deghu vojaško pomoč, katero je pa Mossadegh stalno odklanjal. Prejemal pa je gospodarsko pomoč kot tako. Vlada generala Zahedija je drugih misli. Z Ameriko se pogaja o skupni varnostni pogodbi, o ameriški vojaški pomoči Iranu, kar vse je dalo sovjetskemu poslaniku v Teheranu Anatoliu Lavrentijevu povod, da je opozoril iransko vlado na posledice, ki bi sledile, če bi Iran pristopil k zapadne-mu bloku. General Zahedi je poslaniku Lavrentijevu odgovoril, da bo Iran pristopil k vsakemu bloku, katerega bo smatral za sredstvo varnosti lastne države.
Pripomniti je, da obstoja med Turčijo in Pakistanom vojaška obrambena zveza. Zamisel te zveze je bila ameriška. Amerika oborožuje tudi obe državi. V Pakistanu si je izgovorila celo pravico do vojaških postojank. 2e ob priliki teh vojaših razgovorov se je izneslo, da naj bi kot tretja pogodbena stranka pristopila v skupno vojaško zveza tudi država Iran. Tako bi imeli vzdolž ruske južne državne meje vojaško trozvezo Turčije, Irana in Pakistana.
Treba je bilo odstraniti angloiranski petrolejski spor. To se je te dni zgodilo in vrata so odprta za nadaljna strogo politično vojaška pogajanja. Ali pa je Iran sam naklonjen ideji zapadnega bloka?
Takoj po podpisu "petrolejske pogodbe" se je oglasil general Zahedi in kot predsednik vlade dejal:
"Zadnji dogodki so nas opozorili na to, da gre za težko zmoto, če naj kdo misli, da bo v sedanjem mednarodnem sporu ostal sam zase ob strani in ne bo sledil svetovnim dogodkom. V teh dneh nobena država ne more živeti v izolaciji. Bili smo priča, kako napadalci lahko po svoji volji zasedajo nevtralne države. Moramo se pripraviti na morebitni napad in biti pripravljeni. Ko pa bo šlo za iransko zunanjepolitično orientacijo, se bo Iran nagnil med sedanjima dvema blokoma na tisto stran, ki je idejno in gospodarsko Iranu najbližja." Zahedi jo tudi naglasil, da ni v državnem življenju Irana v zvezi z njegovo zunanjepolitično orientacijo nobenih težav, ki bi se sedaj ne mogle odstraniti.
Petrolejski dogovor je iz besed iranske vlade prva stopnja na lestvi drugih strogo političnih dogovorov.
L. C.
Vincent Coff:
Sijajen uspeh Florence Siskovich
CLEVELAND, Ohio—Florence Siskovich je dosegla sijajen sprejem v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Ko je prispela z letalom v Zagreb iz Gradca, jo je uradno sprejel in pozdravil predsednik Hrvatske izseljenske matice Novak in nato tudi razkazal vse kulturne zanimivosti mesta.
Drugi dan je Siskovicheva pristala z letalom na ljubljanskem letališču, kjer jo je pričakovala uradna delegacija Slovenske izseljenske matice z predsednikom Seliškarjem in ostalo uradništvo matice. Navzoč je bil tudi Mirko Eržen in iz Maribora, stotnik-dirigent Pavle Brzu-Ija, kateri je pod vzel korake za aranžiranje prvega koncerta Si-skovičeve v Mariboru.
Delegacija ji je izročila šopek rdečih nageljnov, povitem z jugoslovansko trobojnico. Zvečer pa je bil v ta namen družabni večer v hotelu Slon. Navzoči so bili tudi časopisni novinarji in fotografi. V Ljubljani je ostala od 12. do 18. junija, nato pa jo je Mirko Eržen odpeljal z avtom v Maribor in še isti večer jo je peljal Pavle Brzulja v mariborsko opero, kjer je ta večer pel tenorist Jernej Plahuta glavno ulogo v Rigoletu. Na stanovanju je bila pri dirigentu Pavlu Br-zulija, imela je svojo sobo in tudi klavir.
Njen prvi koncert v Mariboru je bil predviden za 26. julija, ker pa je bila prehlajena, ni mogla študirati dva dni, medtem pa je dirigent preuredil tudi vso reklamo koncerta. Bila je v gledališču, kjer so igrali opereto "Tam na gorah," v opereti je pela glavno ulogo žena dirigenta Ladi. Dne 20. junija je Florence prisostvovala koncertu v mariborskem parku, katerega je podal orkester Jugoslovanske ljudske armade. Drugi dan pa je pričela sistematično z vajami za njen koncert. Ker je slučajno dirigent naš sorodnik, mi v privatnem pismu piše tole:
"Takoj od pričetka sem bil zadovoljen, slišal sem njeno odlično pevsko tehniko, precizno izvajanje ter odlično dinamiko. Da bi slovenske pesmi pravilno naštudirala, je bilo potrebno popraviti dikcije slovenskega teksta, zaradi tega smo dobili privatno profesorico petja, h kateri je Florence hodila dvakrat ali (Dalje na 3. strani)
Huda ura na Poljanah
CLEVELAND, Ohio — Mrs. Anne J. Ponikvar iz 18614 Cherokee Ave. je prejela od sorodnice Dragice Pograjc iz Poljan pri Žužemberku pismo in izrezek iz tamošnjega časopisa, ki opisuje kako so hudourniki pridrli in se razlili po vinogradih. Pismo se v izčrpku glasi:
"Draga naša Anica,
"Mislila sem Ti takoj odpisati na pismo pa smo imeli pretekli teden, 24. jun. zelo, zelo strašno noč. Ob pol eni uri ponoči nas je obiskala huda ura. Strašno je grmelo in bliskalo se, dež pa tako udri in padal do 4. ure, da še nikoli tako. Kar na hitro je pridrla voda iz ceste pred hišo in v štalo, da je bila naenkrat vsa v vodi.
"Ata in Franki sta šla hitro živino rešit iz stale, ki se je še malo videla iz vode. Voda je drla po vrtovih kakor Krka. Treskalo pa tako, da je kar cele plazove zemlje utrgalo in vleklo v Krko. Po bregovih se je utrgalo, in po travnikih posulo, po njivah je iz-ruvalo koruzo, krompir, pšenico in druge pridelke. S Kriške gore je privleklo strašno kamenje, drevje, zemljo in vse v Krko. V rebri, ki je bil prav lep prostor za kositi, je čez celo mejo utrgalo in vrglo na cesto, tako je bila cesta zaprta za ves promet.
"Zjutraj so naenkrat poklicali iz vseh vasi ljudi, da so prišli zemljo odmikat. Zelo veliko dela nam je napravilo in škoda je ve-velika v tem času. Voda v hišo k nam ni prišla, ampak pri Zadle-vih in Pogorinjih so pa imeli zelo veliko vode, skozi ena vrata notri in skozi druga ven. To se je vrtilo samo v Kriški gori in okoli. V Poljanah v Šmihelu pa ni bilo hudega. Ljudje pridejo iz vseh strani gledat na Poljane. Poslopje pa je ostalo nepoškodovano. Mi smo se pa zelo prestrašili, tako da nismo mogli par dni nič delat. Kamor pogledamo, povsod je vse izruvano in uničeno. Te strašne razvaline se več in več let ne bodo pozabile, pa kaj to, samo, da smo ostali vsi zdravi. Pričeli smo že kositi kolikor je še ostalo med kamenjem. Včeraj smo imeli dekleta, da smo oko-pali koruzo in nekaj ječmena smo že poželi."
Iz poročila, ki je bilo pismu priloženo, je razvidno, da take plohe in tako umazane Krke, v katero je odnašalo prst, Poljanci še sploh ne pomnijo.

Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
v Cain Parku v Cleveland Heightsu prireja skupina mladih fantov in deklet, organizirana v Cain Park Theatre, tekom poletja predstave s petjem iia prostem. Ta teden in do 14. avgusta se bo predstavljala igro "Wizard of Oz," ki je prirejena tako, da bo posebno privlačna za otroke. V tej skupini je tudi ne-
kaj naših mladih Slovencev, ki so se že nekajkiat odlikovali v petju. Med temi je James Tushar, katerega starši žive v Collin-woodu. V tej predstavi poje naslovno vlogo. Zgornja slika ga predstavlja v vlogi, ki jo igra, skupno z Kay Layden, ki ima žensko glavno vlogo.
V eni izmed zadnjih številk lista "The Christian Science Monitor" sem zapazil članek, ki me je takoj pritegnil, da ga pre-čitam. Boste vprašali: "Ja, kaj je pa bilo tako zanimivega v njem?" Najboljše bo, da vam prestavim vsaj glavne misli tistega članka, pa boste razumeli, zakaj je ta članek zanimiv. Piše rečeni list tako:
"Relativno majhna konvencija v Philadelphiji pred par tedni je vzbudila malo zanimanja v zunanjih vrstah organizacije same—a vendar nudi program 29. letnega zborovanja Ameriške socialistične stranke zanimive strani v nacionalni in delavski politiki zadnjih par desetletij.
"Socialistična konvencija za leto 1954 v Philadelphiji in sicer v Bellevue-Stratfort hotelu, je privabila samo 125 delegatov iz 12 držav, vštevši Frank P. Zeid-lerja, ki je za župana v Milwaukee, Wis. Udeležba je bila daleč najbolj majhna, kar jih je bilo v zadnjih letih. Komentar od strani veterana-socialista Norman Thoasa je bil tak, da je stranka prišla na najnižjo točko, v vseh 54 letih svojega življenja. Nikdar ni bila sicer važen faktor v nacionalnih volitvah. Izgubljala je svoj vpliv in moč, da je danes komaj senca brez vsake prave vrednosti.
"Ta fakt je v zvezi z nacionalnimi političnimi izpremembami, ki so se pričele v letih 1930. Poprej je imela socialistična stranka delavski razred in pa simpatične skupine. Tedaj, je dejal Mr. Thomas z otožnim glasom v reportu glede stanja stranke— je predsednik Roosevelt vzpre-jel toliko nujnih objektiv socialistične stranke za svoj program 'New Deal,' da je pobral ostrino socialističnih argumentov. Stranka je začela izgubljati tla—in to demokratom.
"Primeroma ta čas so se začele prebujati unije pod vplivom politike 'new deal-a.' Začele so postajati močnejše in bolj ambiciozne. Vedno bolj so opuščale sta-Ko politiko ter se vedno bolj približevale svojim ožjim zaveznikom — demokratom. Ameriška federacija dela *5e ustanovila nepristransko Labor League for Political Education in druga organizacija od CIO je organizirala P AC (Political Action Committee). Demokratično stranko pa so preosnovali tako, da je vzela V svoj program vse večje objekte socialistične stranke. Tako ni imela socialistična delavska stranka nobenega nadomestila.
"Mr. Thomas je seveda vse to opazil in sporočal tako na konvenciji. On je bil socialist-veteran, šestkrat imenovan za predsedniškega kandidata. Rekel je, da stranka ne more računati več na splošno delavsko podporo razven v nekaj raztresenih krajih. Zato naj se ne udeleži volitev za višja mesta, kakor je kongres.
"Delavec je postal danes tako močan, da vodi lahko sam svojo kampanjo. Zato se upira socialistični stranki, katero je poprej podpiral s terrt, da je pomagal pri volitvah za predsednika. Nevarnost je namreč ta, da bi se izgubili glasovi za kandidata, ki podpira delavski program.
"Mr. Thomas je priporočal, naj se v bodoče Ameriška socialistična stranka omeji na krajevne volitve. Zbere naj se ljudi, ki bodo podpirali strankin program za take kraje in pa za kongresialne distrikte v močno socialističnih krajih. Stranka naj omeji svoje delo na to, da se bo delalo za boljši sporazum sedanjih dveh strank. V preteklosti je imela socialistična stranka predsedniškega kandidata pri vseh volitvah, razven leta 1924, ko so ameriški socialisti podpirali senatorja Roberta M.
La Follette iz Wisconsina. Ta je bil kandidat stare progresivne stranke.
"Pri več skupinah se rabi izraz 'socialistično' v zvezi z organiziranim delom. Človek sliši govoriti postavim o socialističnem prepričanju Walter P. Reuther-ja, ki je predsednik od C.I.O., ki ima 1,500,000 članov, potem od United Automobile Workers ali pa mogoče od takih starih delavskih borcev kot je bil Emil Rieve, na Poljskem rojen predsednik od 'Textile Workers Union of America.' Koder so neposredni ekonomski problemi, tam je nekaj resnice v besedi 'delavec.' Demokrat je in socialisti imajo skoro enak program, kadar se gre za to, da se začne z odporom proti prihajajoči recesiji.
"S tem se neha vsaka podobnost. Ena stvar ostane pribita, da Mr. Thomas ne more govoriti več od delavske podpore.
"V Philadelphiji je Mr. Thomas priporočal vstop komunistične Kitajske v Združene narode iz razloga, ker se mu zdi to praktično. Pogoj bi pa bil, da se sklene z njimi strogo pogodbo, da se izključi vsak napad. Mr. Thomas je rekel delegatom, da ni nikogar, ki bi bolj strogo nasprotoval 'komunistični nevarnosti,' ampak zastran tega vseeno priporoča vstop v Združene narode. Rekel je, da je treba pogajati se s komunističnimi Kitajci tako, kakor se to dela z oslom. 'Vi lahko vzamete palico, kar pomeni vojno ali pa koren na niti. Če naša dežela neče rabiti palice, naj se pa vsaj poslu-ži korenja.'
"Take izjave in pa palice s tujimi državami, kakor zahtevajo socialisti, bo našla malo odmeva v organiziranem delavstvu. Pristaši bodo k večjem socialisti na skrajni levici, in pa komunistične skupine. So pa ne samo proti priznanju Kitajske, pač pa tudi proti vsaki trgovski zvezi. Mr. Thomas je dobil za svoje izjave strogo kritiko od delavskih skupin, ki sicer še drže prijateljske zveze z ameriško socialistično stranko, četudi ne podpirajo več s svojimi glasovi njih kandidate."
Tak je torej članek. Dasi či-tam vse mogoče liste in maga-cine, vendar ne najdem v njih kaj podobnega. Res, mogoče je to premalenkostno za širšo publiko, ne pa za nas. Mislim na vse mogoče stvari iz sedanjosti in preteklosti, a največkrat ne najdem odgovora na moja vprašanja. Stvar je namreč ta. Odkar je bil ustanovljen Proletarec, mislim da leta 1905, smo imeli ameriški Slovenci samo eno politično stranko, in sicer socialistično. Da povem bolj natančno, stranka naših socialistov je bila American Socialist party. To je bila stranka, ki je odgovarjala sodal-demokratični stranki Lieb-knechta, Adlerja in drugih. Stranka sama je imela svoje rojstvo in razvoj v Nemčiji, odkoder se je zanesla v Avstrijo in od tam v našo nekdanjo domovino. Njen glasnik med našim narodom je bil pokojni Etbin Kristan. Imeli pa smo v Ameriki poleg te še drugo, ki se ji je reklo Socialist Labor party. Ne vem, kako velika je bila, le to vem, da sta se ti dve stranki za žive in mrtve sovražili med sabo. V Ameriko so zanesli socialistično stranko razni strokovni delavci, kateri so se naselili največ po mestih, zlasti po Chicagu. In od tam je šlo vse, kar je bilo važnejšega za naš narod. Je šlo —pravim—a danes ne gre več. Socializem v Ameriki odnehuje in izgublja. Socialistična stranka je hirala dolga leta in da je ostala tako dolgo, kakor je sploh, se ima največ zahvaliti našim slovenskim socialistom, ki so največ dajali, da je stranka
sploh živela tako dolgo med nami.
Nekake stranke, četudi ne socialistične, so se začele malo prej kakor socialistična. Bila je prva stranka lista Amerikanski Slovenec, ki je predstavljala katoliško stranko. N ekaj let kas ne je je bil poklican, v življenje Glas Svobode, ki je predstavlja starokrajski liberalizem. Zače o se je medsebojno klanje, ki JG bilo dokaj strastno, posebno O" kler je vladal nekdanji G as Svobode. Strasti so divjale tako, da je prišlo do medsebojen tožb in zaporov. Jaz sem bil iz voljen leta 1907 za glavnega tajnika S.N.P.J. Imel sem dokaj težavno stališče v tistih^ Socialisti so imel dober člans i material med sabo. Nekateri iz med socialistov so bili dokaj na čitani in naravnost inteligentni-
Poznal sem tudi mateiial ^ kozvanih naprednjakov ali i ^ ralcev, ki so stali za Glas ^ ^о bode. Ti so zaostajali daleč z socialisti. Sploh so bili materia ,
ki se ni dal niti organizova i-
Zato sem se odločil, da bom po ^ piral socialiste, ki so bili vse o li mene, vedno pripravljeni, mi pomagajo na vse mogoče ^
čine. In verjemite mi,
da sem
rabil v tistih časih vse nase
sile,
ki so bile pripravljene gr^ ' ' kar smo začeli. V javnosti se
nes vpije o ustanovnikih— '
kakor da bi bila kaka zas
posameznika ali manjih skupi -,	„ ,	cN.P J-
da se je začelo življenje
bilo
Tisto pa pozabljajo, da je tedaj, ko se je ustanovila
S.N.P.J., že več ducatov p^po nih društev, ki niso rabila r gega, kakor glas od neko , " pridejo zraven.
I Ko je lansko leto ali
I dvemi leti padel Proletarec, s i slutil, da mora biti socialistic, I stranka jako slaba. Sploh ni i I o nji čuti niti toliko, ka danes. In še to od ljudi, ki me za resnico in pravico, bi bil slišal kak glas, pa bil že tak ali tak. A ni ga ^ No, danes je tukaj ta glas, mi potrjuje vse moje slu n Socializem umira v Ameri i-bomo mi narodno kmalu o tem ni nobenega dvoma, bo šlo tudi tako, drugače z ra^^ in moderno gibanje— cializem—tega nisem	gj
val. Imamo poleg Anglije držav, ki žive pod socialis i vlado in ki so vseskozi Švedska, Norveška, Finska, IJ ska, Švica—vse te dokazuj da je socializem zdravo	j.
katerega se od vseh strani de v svetovni mir in sporaz med vsemi narodi.
Meni je žal za socializem^^ Ameriki. Bil je sicer ozek zame, ampak jaz ^ strankar niti politik. Zato za ^ vam več, kakor navadno o° ^ A spomin na moje sodelovanj preteklosti mi je vselej drag, tudi ni bil vselej brez Marsikaj smo dosegli—četu i narod, dal
Ameriki,
nemala zasluga nasin^
vsega. Da je naš r eden med prvimi v
stov, ki so neumorno pomagali, da je šlo vse de o prej. Škoda je le da jih je liko odšlo v večnost, ko W vendar tako potrebovali-
•ial-
In še nekaj bi rad pov Da smo imeli med sabo tako lo medsebojnih bojev, j^
vsem zasluga socialistov, ^ mislim, ki so že odšli v Tako smo imeli desetletja c časopisje in publikacije,
snih nimamo danes več. C"' ^ je danes prazna kakor pus^ kar je sploh še ostalo dobri zmožnih, so vsi v .^gio Zato bi mislil človek, da i piav tisti, ki žele in delajo ^ to, da so SN.P.J. pren« ^ Cleveland, koder bo lahko še desetletja—ali pa je mogoče, dokler se del^^^^g živimi telesi. Kadar teh potem je delo—zastonj. Tor S.N.P.J. v Cleveland! __
Oglašajte v
Enakopravn
osti
ENAKOPRAVNOST
STRAN 8
spomini na potovanje v staro
domovino preteklo leto
Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliei, Illinois
Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji
(Nadaljevanje)
Pomlad se je pričela z majem °oilnem dežju, ki je bil pra-agoslov za po vetrovih iz-zemljo.
*'Pr
y av prisrčno pozdravljam tud"'	Ronalda, kakor
in ostale družine Va-
hčerk.
^ "Vaš prijatelj iz Gline." )> cl vsebina drugega pisma
Slovenije:
^'Jubljana, 31. maja 1954. teta:
P^ostite mi, ker sem malo 2 odgovorom. Prišlo je v J nerodnem času, ko sem
^asna Nbol imela
gled	dela doma in v
reč ^ Moja mama je nam-zbolela. Primorani Cq ^iii prepeljati v bolnišni-7ifi ^ j® že doma—samo pa-se mora na dijeti.
"Ргч«
jetn	se Vam zahvalju-
jela	katerega sem pre-
več	krasne obleke. Tisto
obleko, katero ste prilo-gg ' ^ t&ko krasno skrojena, da
post ^	prilaga moji
sgjjj^y^' V tisti večerni obleki s a na plesno veselico in Sern^ J občudovalo. Sklenila slik' -f B^Gm slikati v njej in ° Vam pošljem.
še	Šmarno goro ' letos
riig šla. Je tako slabo vre-Se v ^ ure sije sonce, človek ^^sel pripravi na sprehod, Se tj ^	prestopi prag—že
črni ^|P^^vlja kot divja jaga—
^iri	me pot nanese na
si^o spomnim dneva, ko las °	go. Lavšetovo—ki
Ostal'\ veselo sprejela in li tgg pevki, ki sta se mudi-šetov^^ Nej. Kako je ga. Lov-°*^ujala spomine na njen Гђјђ. Ameriki, Dalje se spo-obisk pri ga. Miri ko	znani pisateljici, ka-
ga	tudi ona vesela naše-
je g ter posebno še kako ti „ ^^sevala po svoji guverna-pri ■^^^"inškovi, ki stanuj "p/
v Jolietu.
to	potreba zaključiti
v pn^i Sedaj se odpravljam
v	le *e*vN	•	i
Ce Ve t smarnicam, ne vem, običg.^^' J® to, pri. nas je je med k rnesecu majniku, ki fi Bn"" "	posvečen Mate-
šftiar	večer v cerkvi
je, govor, nato pa litani— Ho qu. to še posebej sloves-leto	j® letos Marijino
гаЈђц^?^ ^oram hiteti, da ne
lep§g^^ ^^še prav posebno naj-So	^ upanju, da
km^l^	oglasite in da Vas
pozdravimo v svoji sredi. Dal-	"Vaša Malka."
slorif,^^ je oglasila druga s
^0 vsebino
pisma:
"Šent Vid, 24. maja 1954. "Draga teta:
"Že pred mesecem sem prejela Vaš paket, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. Ne vem, ako je še katera teta tako skrbna za svoje kot ste Vi. Prejela sem tudi 'Zakrajškovo Kuharsko knjigo,' katero ste mi poslali. Knjige sem bila zelo vesela, ker bom lahko marsikaj skuhala po teh receptih.
"Teta, se še kaj Spominjate, kako je bilo lansko leto lepo, ko ste se mudili v domovini in koliko zabave ste imeli v Šent Vidu? Letos je bolj deževno vreme, tako da so bile v Celju velike poplave. Češnje že obiramo. Povabimo Ronalda, da pride pomagat obirat.
"Drugi mesec praznujemo 50-letnico Vižmarskega obstoja gasilskega društva. Proslava bo vsa v narodnih nošah in veselica bo na istem mestu kot lansko leto, ko ste bili Vi navzoči. Dopoldne bo pa v Šent Vidu nova sveta maša, za kar se vsi pripravljamo. Menda bo tudi v jeseni zopet nova sveta maša. Pevske vaje imamo dvakrat na teden. Učimo se novo latinslpo sveto mašo in razne druge pesmi, med njimi tudi tisto Shubertovo 'Ave Maria' z sedmimi glasovi, ki je bila na plošči igrana takrat, ko ste Vi kazali filme v Ljubljani o porokah Vaših hčera, Olge in Mili.
"Poleg tega bo otvorjena razstava v Šent vidski šoli raznih obrtnikovih del. Posebno lepo bodo razstavili Šent vidski mizarji. Moj brat se Vam lepo zahvaljuje za britvice, ki mu zelo prav pridejo.
"Pošiljam Vam sliko, ko sva
SIJAJEN USPEH FLORENCE SISKOVICH
(Nadaljevanje s 2. strani)
trikrat na teden pred koncertom, zvečer pa smo skoro vsak dan šli z'njo v opero ali gledališče in pri tem pa smo posebno pazili, da bi se ne prehladila.
"Program smo imeli že naštu-diran, reklama je bila v polnem teku, vendar smo morali preložiti koncert na 30. junija—sredo, ko je bila zadnja predstava opere 'Rigoleto.'
"Pred samim koncertom je bila Florence zelo vesela in sigurna za svoj nastop, ravno tako jaz, ko sem imel vso priliko se z vajami spoznati, da bo to res koncert, na katerega bomo lahko ponosni vsi—Florence in ravno tako mi, ki smo imeli posla s koncertom.
"Mariborska publika jez veseljem sprejela vest o gostovanju naše rojakinje—ameriške Slovenke—in je do zadnjega kotička napolnila dvorano z 550 sedeži in hodniki, ker vsi niso mogli dobiti sedežev. Moj orkester je bil pomnožen s orkestraši mariborske opere. Med publiko so bili predstavniki civilne oblasti in visoki funkcionarji naše armade. Prisostvoval je tudi predstavnik Izseljeniške matice, kakor tudi vsi pevci in solisti mariborske opere. Ko se je Florence pokazala na odru, so jo pozdravili z dolgotrajnem aplavzom in željnim pričakovanjem, nato pa je nastal v dvorani globok molk, svečana tišina in pogledi publike so bili obrnjeni na oder.
"Kako je Florence pela, kakor tudi Plahuta, boš videl iz kritike, katero ti pošiljam, napisal jo je profesionalni kritik. Vendar moram reči tudi jaz svoje mnenje o umetniški vrednosti njenega glasu. Publika ji je dala svoje priznanje z močnim, aplavzom. Višek zadovoljstva pri publiki pa je bila arija 'Caro
sc s sestro slikali v Vaših ve-i Nome,' a posebno arijo iz 'Tra
černih oblekah, katere ste nam prinesli lansko leto ob času Vašega obiska.
"Draga teta, tisočkrat se Vam zahvaljujem še enkrat za vse poslano, enako mama.
"Prejmite prisrčne pozdrave od Vaše nepozabne in hvaležne
"Tiike."
(Dalje prihodnjič)
VIHAR POVZROČIL OBČUTNO ŠKODO
V dneh 5. in 6. maja je močan veter v okolici Kranja povzročil ogromno škodo. Podjetju LIP v Preddvoru je podrl sušilno lopo, delno uničil električno napeljavo in 10 m» smrekovih desk. Podjetje ima s tem 4 milijone škode. Tudi v drevesnici v Preddvoru je vihar povzročil več kot 50,000 din škode. Domu onemoglih 700,-000 din, polomil je ogromno sadnega drevja in prevrnil več desetin kozolcev.
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena 'Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
via te' in duet 'Don Pasquale,' katerega sta prekrasno pela s Plahutom. Po teh ariah sta morala oba po trikrat in štirikrat na oder, tako prisrčen je bil aplavz, da so nam vsem silile solze v oči. Bil je nebeško lep trenutek.
"Moje strokovno mnenje je bilo, ko sem prvič slišal Florence, da bomo napravili lep uspeh, kaj takega pa v resnici nisem pričakoval. Ponosen sem, da sem ravno jaz imel priliko dirigenta, nisem mislil, da bo dekle 20. let in to ameriška Slovenka, tako sigurno brez treme in daleč od svojih, prvič na tuji zemlji, dala tako lep umetniški užitek razvajeni mariborski publiki. Za vse to sem moral Florence posebno čestitati.
. "To, kar boš čital v priloženi kritiki našega ocenjevalca o koncertu, vedi, da je to malo z besedami prikazan uspeh, ker Mariborčani so navajeni na kva-
-OOOOOOOOOOOO^r
<
<
< <
( <
<
C C C C C O C C O C C C O O
litetne koncerte in so brez ozira zelo strogi kritiki, pa naj pride kdor koli iz Jugoslavije ali tujine. Radi tega vedi, da je ta kritika ena najboljših v tej koncertni sezoni v Mariboru. Naj omenim še to, da sva na koncertu dobila jaz in Plahuta lepe šopke, a Florence pa posebno veliko šopkov, med temi tudi venec od Izseljeniške matice, venec od Doma Jugoslovanske ljudske ar-mije in prekrasen album, v katerem je umetniško naslikan mariborski grad.
"Vse kritike, članke, oglase, spored in plakat v zvezi koncerta ter fotografične slike posnete na odru po koncertu (v posebnem pismu sem prejel sliko dirigenta Pavla Brzulja, Florence Siskovicheve z venci' in cvetjem in operni tenorist Jernej Plahu-lia, ter direktor mariborske opere J. Komar, ki je na klavirju spremljal Siskovichevo, druga slika, ko dirigent koncerta čestita Florence na uspehu.) Po koncertu smo imeli družabni večer, na katerem smo vzdignili čašo tudi na zdravje naših bratov in sestra ameriških Slovencev, naših izseljencev."
To je izčrpek iz privatnega pisma v zvezi s koncertom, katerega mi je pisal sorodnik Pavle Brzulja. Slučaj je ta, da je moja žena teta njegove žene.
Slovenski časopis "Večer" v Mariboru je priobčil po koncertu Florence Siskovicheve zelo laskavo pohvalo. V svojem članku je poudaril:
"Koncert naše rojakinje Florence Siskovičeve iz Clevelanda je vzbudil med poslušalci hvaležen val aplaza, ki ga je bil prav tako deležen tudi tenorist Jernej Plahuta kot njen pevski partner pod taktirko Pavla Br-zulje. Naša pevka je s svojim sigurnim nastopom in lepim glasom opravičila ves sloves, ki je prišel z njo od ameriških glasbenih kritikov."
, Naslednji dan je časopis poročal, da je bila zaključena koncertna sezona v Mariboru z njenim prijetnim nastopom.
Njen koncertni spored je bil sestavljen v dveh delih programa. V prvem je pela narodne in umetne pesmi s spremljanjem godbe. V drugem delu pa je pela razne arije iz "Rigoleta," "Lak-meja," "Don Pasquala" in "Tra-Via te."
"Mlada pevka je z občudovanja vredno tehniko odpela arije iz svetovnega repertorja na čist, nevsiljiv način. Lahko si predstavljamo njen razvoj čez nekaj let, če je že sedaj dosegla tako lepe uspehe," poudarja glasbeni kritik tamošnjega lista.
List je naglasil dejstvo, "da se Mariborčani imajo zahvaliti ta-mošnji koncertni posredovalni-
ci, ki je s pomočjo izredno delovnega in sposobnega vodje Ferda Filipiča pripravil v tej sezoni mnogo lepih in dostojnih umetniških presenečenj."
Iz vseh teh poročil je razvidno, da se je Florence Siskoviche-va prav dobro odrezala pri slovenski koncertni publiki v Mariboru. Vsi zavedni ameriški Slovenci smo lahko ponosni na njen sijajen uspeh v Sloveniji, v domovini svojih staršev. Koncert v Mariboru je bil šele dober začetek njene glasbene in pevske kariere.
Sorodnik mi piše, da se bi moral vršiti njen drugi koncert v Novem mestu, za katerega se zavzema bivši Clevelandčan Ludvik Medvešek, toda mariborska publika zahteva, da se Siskovichevo ponovno povabi v Maribor.
Izseljenska matica v Ljubljani pa sporoča, da bo Florence povabljena za nastop v Ljubljani dne 20. avgusta, ko bo pela na ljubljanski filharmoniji za Izseljensko matico.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
-K
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54
je 43 in 56 je 45, (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št, 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameri-
10:^__1 . ri/> _• Ч ^ nrr ^ Л
oiajuc. ______ ____
ško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 je
je 17.
AX1	tJ\J JC
in pol; 38 je 15; 39 je J.0 m p 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 pol in 43 je 17.
— - > « - JV/
je 15 in pol; '"in
Izreden dohodek
Delni ali polni čas Komercijalni in industrijiki
VENDING STROJI
dani na razpolago brez stroškov našim prodajalcem
•	Izkušnja ni potrebna
•	Nobeno prodajanje
•	Družba preskrbi določene kraje
•	Trenira se izbrano osebo
Da ste kvalificirani, morate imeti: Dobra priporočila o vašem
kreditu in značaju. Najmanj $600.00. da kupite blago.
Za osebni sestanek, pišite na
Coin Products Dispensers
429 N. VANDEVENTER St. Louis 8, Mo.
Javite tudi vašo telefonsko številko
PREPARE YOUR HOME AGAINST DISASTER!
HAS OrFICIAl DISASTER FIRST-AID SUP^tir«
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382

Zastopniki
Enakopravnosti •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ
17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue

HIŠE NAPRODAJ
GOSTILNA
s pivom in vino se proda.
Nahaja se na glavni cesti.
Ima C 2 in D 2 licenci. Cena z vso opremo $2,500
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
GOSTILNA NAPRODAJ
D 2 licenca in Beverage Store. Zelo dober promet. Cena zmerna. Vključena je tudi zaloga vredna $2,000 in 1950 Chevrolet Panel Truck. Blizu E. 173 St. in Lake Shore Blvd. Cena za hitro prodajo—samo $6,900.
Za podrobnosti se obrnite pa
STREKAL REALTY 405 E. 200 ST., IV 1-1100
Hiše naprodaj
Na BLISS AVE. — Za 4 družine, v najboljšem stanju. Klet pod vso hišo. Lepa lota, garaža za 2 avta. Cena.......$16,300.
V CoUinwoodu — Na TRAFAL-GER AVE. — HišjL za 2 družini, po 5 in 5 sob. Vse čisto znotraj in zunaj. Parna gor-kota. Fornez na plin. Garaža za 2 avta. Lepa lota. Cena..............$17,500.
Oglejte si zgornja zemljišča in dajte vašo ponudbo.
Za podrobnosti pokličite
KNIFIC REALTY
820 EAST 185th STREET IV 1-7540
o o
C
_ *,______^...... ' * :
. '.'. ^ "v. ШШШУ^Л. M	išll ш'. '



o.
'F COURSE you deserve to be your son's hero. Haven't you worked extra hard to provide for his physical needs, strained your memory to feed his enormous curiosity? Still, you wonder at times if you can ever be equal to the image you see reflected in hia eyes. You wonder if you can ever build enough security to justify the unqualified faith that lights hie face now.
Eight million Americans have discovered a plan that's helping them provide financial security for their families—educations for their children. It's the Payroll Savings Plan of investment in U. S. Savings Bonds. Here'e how it works. Decide what you want to save. The people in your pay office put that amount aside /or you each payday. When enough accumulates, they buy and turn over to you an interest-earning Series E Bond.
For your family's sake, sign up today fctf the Payroll Savings Plan.
Th* V. B. Gevtrnmtnt does nat pay for rti« advertising, Th* Trituury Dtpartment thanks, for thtir patrtotie donation, th* Adutrluing Council and
ENAKOPRAVNOST
STR AN 4
ENAKOPRAVNOST
%
■■.ZAfilTA VRAIA
SPISALA
'f	%
f " JULIJA BRAČIČ	i
f	t
F	?
t	Y
F	у.
Д Nadaljevanje)
A drugače je ostal Simon še zmeraj tak, kakršen je bil tisto jesen, ko se je poslavljal od gorice v Kameniku. Resda je bil dolg in preklast, a če si mu pogledal v mehke, sanjave oči na povsem dekliškem obrazu, si videl v njem otroka, ki sanja o strahovih in deveti deželi in dela klopotce s šestnajstimi kijci.
Zormanova hiša se je čudno izpraznila. Za Simonom je poiskal cesto v svet Viktor, najstarejši. Poklicali so ga k vojakom. Ni se vrnil prej, dokler ni lepega večera potrkal in vstopil — ves imeniten v modri obleki z zlatimi našivi.
"Hvala Bogu, da si le doma!" Obema hkrati se je izvil vzdih, očetu in materi. A sin je odmajal.
"Ne bodite hudi, ata in mama! Ne morem drugače. Nikoli ne bom Zormanov mladi gospodar; saj je za menoj še dovolj bratov. Morju sem se vdinjal in bom ostal pri njem. O praznikih vas bom obiskoval, če vam bo prav; tako lepo je, če moreš o praznikih takole domov, kjer te čakajo tvoji ljudje in so te veseli."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
PLEASE — Will you rent to a family of 3 NORMAL children, 1 well behaved dog and cat. To $100.
REpublic 7-4974
RESPONSIBLE Couple needs 2 bedroom 4 room unfurnished apartment. No children or pets. Good location. North preferred. To .$125.
Michigan 2-3575 Mr. Stettler 9 to 5
REAL ESTATE
ELGIN — Income property. 6 corner lots, 2 buildings; near Fox River.
Call-Elgin 4351-Y-3
IN BLUE DIAMOND resort area— 40 acres. Farm home, 25 acres under cultivation, on cross roads. Suitable for fishing and hunting lodge. $3,500.
Hinsdale 3542-Y-3
VICINITY BRAINARD — 2 flat frame, 6 rooms 1st, 5 rooms 2nd, Good tenants. Oil heat. 50 ft lot, beam. Yard for children. Near schools and Rock Island. Lower flat available , September 1st. Private owner sells reasonable. $15,900.
CEdarcrest 3-7213
PARK RIDGE — 108 N. Cumberland. 9 rooms, 6 down, 3 up, 4 lots. Gas hot water heat, automatic hot water; carpeting: full basement; 2 enclosed porches; fruit trees, etc. 2 blocks to town. Taxes $113 — $14,500.
TAlcott 3-2907
SMALL FARM — Near 127 on Archer Ave. Approximately 12VŽ acres rich land. Good water. 7 room house, barn, toolshed, chicken house, and other buildings. Fruit orchard and garden. Priced for quick sale to dlose estate. First $20,000 takes. Shown Sunday or call
Summit 3743
INCOME PROPERTY — 2 family flat, 4 room each, 2 bedrooms, hot water heat. Near school and transportation. Attached 2 car garage, by owner,
Ernest Laseman, 490 Park. Elgin
Phone 5462
Viktor je bil doma ves teden. Vse njive je obredel, kakor zajec se je podil po goščah in travnikih. Vsa dolina dol do potoka in vsi bregi Dolgega vrha so ga bili polni.
Potem se je zgodnjega jutra poslovil, vzel kovčeg in pomignil Jurčku, naj mu pomaga nesti na postajo.
Jurček. Ta živi potoček! Vedeli so starši in tudi Lucija je vedela: Že ko je bil Viktor doma, so bili tudi Jurčku šteti dnevi na Dolgem vrhu. Kar naprej je hotel biti poleg brata, neutrudno je poslušal njegovo pripovedovanje o daljnih mestih in širokih morjih; ki jim ne dogledaš kraja in ne izmeriš dna. Pri tem so se mu oči tako neučakano bleščale, da se mu je možati, preudarni brat nasmehnil:
"No, no, da se ne boš kam zaletel, s temi svojimi očmi!"
Še dvakrat je prišel Viktor domov, dvakrat mu je nesel Jurček kovčeg k vlaku. Tretjič je •odšel s kovčegom in vlakom še sam. On se ni poslavljal od doma z žalostnimi in vlažnimi očmi kakor Simon. Z enim skokom in veselim vriskom se je pognal ha blatni kolovoz. Noge so se mu globoko vdirale v razmočeno ilovico in vgreznine nog je sproti zalivala umazana voda, ki se je z njo škrofotal do vrh glave. A kaj mu to! Tam doli za leskov-jem je bela cesta, še dalje doli pa vlak, začetek vsega najlepšega in najboljšega.
Prav tisto leto, o kresu, je pobralo najmlajšega, Jožeka. Otroška bolezen, nihče je ni vzel tako zares, a po enem tednu je ležal mrliček sredi vrtnic in po-tonik.
In kakor da se Zormanova hiša ni še zadosti zredčila, je koj prvo zmladletje za tem odrinil še Franček. Dokončal je ljudsko šolo in vse njegove sanje so se ustavile: mizar. Oče ni hotel in ni mogel braniti in tako je odšel v Slovensko Bistrico v uk. Ob so-
Chicago, m.
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD STORE Priced to sell quickly. Good business. 4 rooms.
HEmlock 4-8844
For Lease —- GAS STATION — Southwest corner 16th and Indiana. Near loop. Truck stop and parking. Washing, greasing, repairs. Approximately $8,000 cash.
Phone Harry Klimek WEbster 9-3756
DINING ROOM AND COUNTER DRIVE-IN — 42 seats. Route 66. Living quarters, 400 x140; good going business; room for motels; $25,000 entire property.
Hinsdale 2770
JEWELRY, Greeting Cards, Gifts, Stationery — Fully stocked. New fixtures. Located in near North side hotel.
Before 12 — RAndolph 6-6125 DElaware 7-1836 after 12 noon ■dally.
Good Buy — ROOMING HOUSE N.W. 5 units. $4,000 income. Newly furnished. Automatic oil heat and hot water. Price $16,000,
ORchard 3-7475
GROCERY AND MEAT MARKET with living quarters and 5 room house with 2 car garage. Good going business. No competition within 3 blocks.
Virginia 7-8536
PETE'S PIZZERIA
"The best Pizza in town" Spaghetti — Ravioli Italian Sausage Sandwiches Orders to Take Out 1401 W. 69th. GRovehlll 6-9302
botah zvečer je prihajal domov, ko ni bilo daleč, in se ob ponedeljkih vračal.
Ob praznikih se je Zormanova hiša kar trla. Od vsepovsod so prihiteli otroci, sami doraščajoči fantje.
"Tako rasete, da vas kmalu ne bom mogla več spraviti vsfeh hkrati v izbo," se je srečna smehljala mati. In Lucija jim je stregla z vsemi mogočimi stvarmi. Ko pa je bila takb vesela tega direndaja v hiši, ob njem je pozabila na vse težave tedna.
Kajti takšno živo življenje je kipelo pri Zormanovih le ob nedeljah in praznikih. Ob delavnikih sta ostala pri hiši le Blažek, ki je še hodil v fari v šolo, in Mo-nika, ki se je razvila v cvetoče in postavno dekle. Prenekateri fant se je s hrepenečimi očmi oziral po rdečih pelargonijah in fuksijah na oknih, za katerimi se je točila dekletova mlada pesem. A Monika se je doslej vsem enako smehljala, starim in mladim, moškim in ženskam. In venomer je pela. Njenega srebrnega glasu so bile polne vse šupe, hlevi in kuhinja in domače pre-derje, pela je, koder koli je hodila in kar koli je delala. Bog si ga vedi, od kod je jemala toliko pesmi! Saj ni bil nobeden kdo ve kaj pevca, ne oče Jernej in ne mati Ana. Ta pa kakor bi s petjem hotela zakriti praznino, ki je nastala pri hiši, ko so fantje odšli.
Tudi Lucija n i nikoli pela. Vsaj Zormanovi niso pomnili tega. Toda ali se je nalezla Moni-kinih popevk, ali ji je bilo v teh dneh pred božičem, ko je spet pričakovala domov Simona in druge fante, res tako veselo pri duši: nekega večera se je vračala s praznim pomijnikom iz svinjaka in obstala na predeju. Zagledala se je tja v breg, kjer so se smreke skoraj do tal povešale pod težo mladega snega, in iz rdečih, polodprtih ustnic je iz-svaljkala pesem, resnično pesem:
"Dekle je po vodo šlo, "na visoke planine ..."
Odpela je dve kitici, nepremično zroč na breg. Uboge smreke, saj jih bo polomilo, najrajši bi jih odšla treat. Šele pri "visel je, oj visel je nageljček rdeči"
se je Lucija zdrznila. Ogledala se je na levo, ogledala na desno in prisluhnila v hišo, od koder je čula cingljajoči Monikin smeh:
"Ali jo slišite, našo teto! Poje!"
Kakor da je storila greh, se je Lucija po tiho zavlekla v kuhinjo, kjer je pričela nalašč glasno ropotati s pomijniki in vleči težke lončene piskre iz peči.
Dan pred božičem je bil siv in prazen. Ničesar ni bilo v zraku, ničesar na nebu. Takole proti večeru bo iz te sivine pričelo na-letavati in Lucija bo rekla kakor v nekdanjih dneh otrokom na peči:
"Angelci v nebesih si češejo lase in kosrpiči lete na zemljo."
V hiši je bilo kakor o vsakem božiču; tla bela in čista, da bi lahko jedel z njih, pajčevina iz kotov ometena, svete podobe obrisane, okna umita, celo zelene pečnice s svetim Florijanom in njegovo golido so se bleščale kakor nove. Vseokrog je dišalo po kruhu in poticah. Zdaj so čakali Zormanovi in bogkov kot le še onih, ki bodo prinesli v hišo šele pravi sveti večer; fantov. Ne, brez teh bi pri Zormanovih ne bilo božiča. Kako neki, samo Blažek in Monika in stara dva z Lucijo. Vsi vkup bi jokali. . V dolini je zapiskal vlak. Njegov vrisk je segel prek bregov prav na Dolgi vrh.
"Gredo."
Prišli so kakor v procesiji: Viktor, ki mu je že poganjal mah pod nosom in se je držal silo možato, Simon, dolgin v gosposki suknji in z nepogrešljivimi knjigami v torbi, Jurček z živim, bleščečim smehom in dro-bencljajočimi koraki, ki se jim je kar naprej mudilo, kakor da bi jim za prvim voglom nekaj lepega ubežalo; Franček je prišel iz Bistrice nekoliko pozneje, ko je bil najbliže.
Prenekatera ura je minila, preden se je ta živžav nagovoril in uredil toliko, da se je spravil k jaslicam v kot. Pri teh so hoteli imeti spet vsi prvo besedo.
"Kam tiščiš živinče, Simon? Saj ti bo zdrsnilo v grabo. Že res, da je osel, ampak nocoj ima glavno besedo," se je usajal Jurček.
"Vsako leto je bil prav na tem mestu."
"Pozabil si že od lani, fant; preveč tednov je bilo vmes."
"Če ni zate, delaj sam." Simon se je užaljeno umaknil k peči, ki je kar žehtela od gorkote. Usedel se je na klop in gledal brate pri delu.
Nič ni pravi nocoj, Simon; kaj neki mu je, je pb tiho ugibala Lucija.
"Kaj se sedaj držiš kot stro-jar, ki mu je voda odnesla kožo!" Jurček ga ni mogel pustiti v miru.
In res je Simona spet kar vrglo od peči.
"Ti stari koštruni so letos odslužili. Imamo cel trop novih ovčk, belih ko sneg, z dolgo kodrasto volno."
I7 kovčega je prav počasi vzel zavoj. Potem ga je od vezal in razpostavil svetle jagnjiče iz papirja in jih drugega za drugim poslal past na zeleno trato pred jaslice.
"Naše jaslice morajo biti kakor nikjer," je ponosno končal. Vrh griča je prilepil nad palmovo vejo še svetlo betlehemsko zvezdo, da bo svetila na temne poljane.
Viktor se je nehote vgriznil v ustnico. Resda je on prinesel materi židano ruto, očetu tobaka, Luciji nove molitvene bukvice, Moniki nogavice in Blažeku no-žič s tremi rezili, ampak ovčke in jaslice, ne, tega bi s6 ne bil domislil. Na kaj takega je mogel misliti samo Simon, dekliško sa-njavi študent.
"No, naj ima svoje veselje, jaz imam pa drugačnega," je nazadnje privoščil bratu.
Potem je prinesla mati iz kuhinje ognjiščno potico, veliko, okroglo, z zavihanimi vogali, dišeče rumeno od zapečene smetane vrh debele plasti nadeva.
"Ah ..." so vzdihnili otroci, čeprav že veliki fantje. Poželjivo so vsrkavali prijetno dražeči vonj. Take potice ne dobiš na vsem svetu!
Mati je razrezala potico na velike kose. Nocoj je mora vsem ostajati. Dve še čakata pokriti z belim prtom na klopi ob peči.
Oče Jernej je prinesel iz kleti polič najboljšega.
WARNING
RUSSIAN WAR PLANES IN A SINGLE RAID COULD ATTACK ALL OF THE MOST CRITICAL U. S. TARGETS LEAVING MILUONS WOUNDED OR DEAD
Lack of civilian volunteer plane spotters leaves vital observation posts vacant
The United States is faced with the ever-present danger that in the event World War III, Soviet Russia will strike our top cities with atomic weapons. At this very moment the Kremlin has nearly 1,000 long range bombers capable of striking almost any place in our country.
Our Air Force and Army Anti-Air-craft personnel are working 'round the clock to prepare themselves for their share of the Air Defense job, and they grow stronger every day. Our radar network is in constant operation to warn us of approaching danger, but our present radar is most effective only against high flying aircraft. Planes flying low could sneak under our radar and deal us a shocking blow.
Д8 a volunteer plane spotter in the Ground Observer Corps, your eyes and ears are needed to detect and report these low flying aircraft. Attack-ing planes must be detected and tracked to be destroyed. Join the more tl^n 300,000 of your fellow Americans who are now serving in the Ground Observer Corps. Won't you serve your country for two hours a week?
-4
«r
ГBENJAMIN W. CHIOIAW
GENERAL, USAF COMMANDER: AIR DEFENSE COMMAND

Keep your eye on the sky In the ^
Ground observer corps
'***'	or phone-Nome ond oddress of Civil Defenie Oirwtor-Tolephone Ne.j
.C*ntrtbuted OS o public senrice by'	^	—-
ENAKOPRAVNOST ^ZZ',
_L.ook Ut»t
"Srečen sveti večer nam Bog daj!"
Tedaj je vse od kraja objelo nekaj toplega nedopovedljivo dobrega, nekaj mehkega je pobožalo vsa srca. Ali je priplavalo izpod tiste podnebne sivine tam zunaj, ali je zanihalo na belih perutih Svetega Duha pod stropom, kdo bi mogel vedeti. Le tako jim je bilo v dušah, da bi se najrajši objemali in poljubljali.
Vsi hkrati so čutili, da jim je lepo in dobro, a nihče si ni upal tega izreči na glas, kakor bi se bal, da bi v tistem trenutku to lepo izginilo. Prisrčno so si gledali v oči in drug drugemu odkrivali mehko sveto noč. Še govorili so bolj po tiho.
Ob enajstih so se oglasili sosedovi, da bi šli skupaj k polnoč-nici. Fantje so nažgali plameni-ce, dekleta so stopila druga za drugo na ozko stezo, da jim je svetloba kazala stopinje, kajti noč je bila temna in brez zvezd.
Po vseh bregeh so prasnile luči. Živo migotanje se je zlivalo v dolino. Z Dolgega vrha, Razgor-ja, Žabljeka, Vrhol, Leviča in Brežnice so se stekali vsi plameni na skupno cesto, k cerkvi, ki je bila nocoj razsvetljena kakor pravljični grad.
Zormanovi so se pomešali med sosede in vaščane. Pot je bila spolzka, drselo je, ker je bil pred nekaj dnevi padel nov sneg na že zamrzla tla.
Lucija je hodila med sosedovimi ženskami.
"Ali že veš," je zaslišala Lešni-kovo Francko, ki se Je obrnila k tovarišici. "Zormanovemu Simonu je spodrsnilo. Nesreča bo."
"Beži no," se je začudila ženska. "In je padel?"
"Seveda."
"Ne bo učakal prihodnje pol-nočnice," -se je skoraj zasmejala Močnikova Zalka, ki so o njej govorili, da ima oko za Zorma-novega Viktorja.
"Lani si je odzvonila stara baba, letos mlad fant; tako smrt pobira in nič ne prebira,'^ se je ustila Zibnikarica, ki se brez nje ni smel v fari izreči noben amen.
Lucijo je na vso moč jezilo, da je mogel biti Simon tako neroden. Resda ni nič dala na bab jo vero, da bo čez leto zvonilo tistemu, ki je k polnočnici grede
padel, a vseeno ji le ni bilo. Zdaj bodo ljudje po vsej fari govorili, da se je letos ta nezgoda primerila Zormanovemu študentu, i" prerokovali na levo in desno, za dvajset let nazaj in prav toliko naprej.
Znova se je domislila, da se je zdel Simon ta večer nekolik" nenavaden. Zamišljen, celo žalosten. Videla ga je bila, kako se je skrivnostno smehljal nekam predse, koj zatem pa mu je pr® pregla oči temna senca.
"Naj mu bo kar koli že, neka] mu je," je presodila. Rada bi mu bila pomagala, a ni vedela kako.
Drugi dan je Lucija nenade jano stopila v kamro. Ob oknu je slonel Simon, poleg je bil na stolu odprt njegov kovčeg. Fan je držal v rokah neko	^
jo je božajoče ogledoval, a s i ni bila ne materina ne očetova.
Lucija je hotela tiho izginit'^ ker je Simon ni bil opazil, ko ] vstopila. A zdaj se je zdrznil, jo pogledal in se n smehnil njeni zadregi.
"Poglejte, teta!"
Še sam ji je gledal prek na roke in se pri tem smehljal. Lucija je sliko o in natanko ogledovala.
"Čedna je," je rekla nazad# Simon je pričakoval, da bo re še kaj več, kar koli Že, sa kakšno besedo naj bi še navr A Lucija je samo kratko vz nila:
"Tak to si si izbral."
bil
Tako žalosten, truden je njen glas, da se je fant zacu
"Saj ne vem, ali bo kaj ga," je rekel počasi,	^
bi sam skoraj vedel, da nič. Žareča rdečica nau je z obraz in vrat.
"Zakaj bi ne bilo?"
"Nihče ne ve, ali bomo ostali živi." In pri tem se je nasmehnil z belimi zobmi. ^
Lucija ni rekla nobene Ni mogla. V glavi ji je ' g|. tisoč vprašanj. Torej ^ g monom. Dekleta ima. иекши svetlimi očmi in jamicami cih. To je zdaj tisti Simon, bil rekel nekoč Luciji:
(Dalje prihodnjič)
PRI NAS VEDNO KAŽEMO SAMO NAJNOVEJŠE IN NAJB^ šE FILME, KAR PRIVABI VEDNO VELIKO STALNI" POSETNIKOV. TUDI VAS PRIJAZNO VABIMO NA POSEl-
RKO KEITH'S E. lOSth ST. THEATRE
E. 105 ST. in EUCLID AVE.
Naznanilo In zahvala
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnjj^^; in prijateljem tužno vest, da je po 12 tednov trajajoči bolezm naš nadvse ljubljeni nikdar pozabljeni soprog, oče in brat
MARTIN J. DULC
Blagopokojnik je previden s sv, zakramenti za umirajoce^^g dihnil svojo blago dušo dne 9. julija 1954. Pogreb se je vrMi 13. julija iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravi) j, maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi smo njegovo truplo izročili v naročje materi zemlji na pokop Calvary.	. j^e-
Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je služil v P'** lovni vojni.	hvali"*''
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zah ? Rev. Bazniku in Rev. Tomcu za obiske in tolažbo	in
njegovi bolezni, ter Rev. Bazniku, Rev. Tomcu, Rev,
Rev. A. A. Andrey za darovano pogrebno sv. mašo in vso i" v naši bridkosti.	.. Ici
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi sorodniki in prija'® ' ' so ozaljšali krsto pokojnika s krasnimi venci cvetja. , ge
Prisrčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. mase,
bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Bog plačaj vam "
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na ra*^ pa pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnika pokropit ko	„oji
mrtvaškemu odru; vsem, ki so ga spremili na njegovi zaonj na pokopališče, in pogrebcem, ki so nosili krsto.	vida
Lepa hvala tudi članicam Materinskega kluba sv. \ gprei' molitve in ganljivo petje pokojniku v slovo. Zahvalo mejo tudi člani društva Dvor Baraga št. 1317 Kat. --dnj" ter Lake Shore Post št. 273 American Legion za izkazano z«
čast in molitve «b krsti. Hvala tudi Zakrajškovemu pogreoi zavodu za vsestransko pomoč in najlepše urejen pogreb. дје-Bodi vsem, ki so stali ob strani, pokojnika obiskovan v gi govi bolezni in ga bodrili ter nam bili v pomoč na en način v bolezni in dneh smrti, izrečena naša najtoplejša * »jylje-
Predfragi soprog, oče in brat! V najlepših letih svojega ^ nja si se moral posloviti od svojih dragih, ki si jih tako iju v ki so Tebe ljubili. Prišel je angelj smrti in Te odvedel ® *8 nebeško kraljestvo, kjer se Tvoja duša raduje pri Stvarw vse, kar si dobrega storil. Z objokanimi očmi se ozirarno^P . jg da bi Te zopet zagledali, a Tebe, dragi, od nikoder ni, = д%г8' kruta, kar vzame, nič več nazaj ne da, a spomin na Te pa »
nimo v naših srcih dokler se zopet s Teboj ne snidemo na večnega miru in blaženstva.
Žalujoči ostali
FRANCES, soproga HERMAN in ROBERT, sinova FRANCES STERNISHA ш ROSE ROS»
sestri
Cleveland, Ohio, dne 10. avgusta 1954.