158
KNJIGA  BEVKOVIH NOVEL
če sta človeška širina in globina doživetja lastnosti, ki si jih najbolj želimo pri umetniškem delu, velja to za umetniško prozo morda še prav posebej. K temu bi prišteli še, seveda ne na zadnjem mestu, vprašanje pisateljeve etike. Kadar so vse te tri stvari tu in služijo umetniku kot podlaga za ustvarjanje, tedaj moramo' reči, da so dani pogilavitni pogoji za nastanek umetniškega dela.
Naj zabeležim na kratko izid Bevkove najnovejše knjige novel, ki je izšla v Kopru ter ji je pisatelj dal naslov »Krivi računi«.^ Bevkovo delo je tako obsežno*, obenem pa imamo o njem napisanih razmeroma tako malo ocen, da je pravzaprav^ čudno, kako se more to zgoditi pisatelju, ki se lahko ponaša s tolikim številom braleev, kot jih imajo morda samoi slo-venski klasiki. Njegovo literarno delo je večinoma posv-ečeno slovenskemu primorskemu človeku in tudi droibna knjižica devetih novel, »Krivi računi«, vnovič upodablja usode primorskih ljudi. Novele so nastale po vojni in obravnavajo motive iz internacije, iz partizanstva in iz časa neposredno' po vojni. Motive torej, ki na spilošno danes prevladujejo v slovenski literaturi in ki se jih Bevk kot najaktivnejši slovenski pripovednik seveda ne more in tudi noče izogniti.
Bevkovo pisanje je trdno zakoreninjeno v primorski zemlji; iz ljubezni do nje je ustvaril najlepša dela, trpel je za Primorsko' in se boril za njeno osvoboditev. Umljivo je, da v njeigovih delih odsvitajo dogodki v tej pokrajini vse 0'd časov izpred prve svetovne vojne do okupacije Primorske in od osvobodilne vojne do današnjega trenutka. Ce ne upoštevamo njegovih del za mladino, lahko zapišem, da je Bevkovo pisateljsko pero obravnavalo vsako od teh važnih obdobij zgodovine slovenskega Primorja. Na ta način so imstala številna dela, v katerih je pisatelj oživil ljudi in dobo, sredi katere je živel. Njegov veliki delež je, da je v slovenski literaturi prvi in najbolje upodobil živdjenjski boj primorskih Slovencev in Primorske sploh.
Kdor je trdno zrasel z nekim svetom, ta lahko piše o njem mnogo in na raznovrsten način, ne da bi se ponavljal. Čeprav se Bevk snovno in oblikovno drži utrjenih poti, se vzlic temu vživlja v svoj svet ta'ko', da ga vsebinsko in čustveno bogastvo njegovega dela vedno pripelje do' bralčevega srca. O tem nam zadosti priča priljubljenost njegovih  del med širokimi  plastmi.
Znano je, da so pisatelji popularni toliko bolj, kolikor več in znameni-tejših junakov so ustvarili. In kakšni so Bevkovi junaki? Ljudje, ki jih Bevk jemlje neposredno iz življenja, najsi bo to že preteklo ali sedanje, naši mali slovenski ljudje v borbi za kruh, za svobodo in nemaloikrat za golo življenje. Mogočni lik kaplana Cedermaca je morda najminuciozneje izdelan, vendar so tu še drugi, čisto brezimni junaki in junakinje. Njihove zgodbe povedo mnogo o novejši  zgodovini  slovenskega  naroda.
Oglejmo si kar Venčka Baruta, glavnO' osebo iz prve novele »Norišnica«, ki se godi nekje pod žgočim italijanskim soncem v internacijskem taborišču. Venček Barut, doma iz borne istrske vasice, sanja hudo bolan v internaciji o istrski pokrajini z njenimi bregovi in tokavami, skalami in gruščem, z njivicami, vinogradi, sadovnjaki in akacijami. Barut je postal učitelj, učiti je moral tuje otroke v tujem jeziku in se ni hotel ločiti od do'mačih bregov. To' je bil njegov zločin. Zato se je znašel v taborišču sredi malaričnih bolnikov in čudakov", ki so se v brezdelju med seboj ujedali kot psi. Venček Barut pa je mlad, življenja željan, a zaradi bolezni brez moči. Vsa novela je podobna projekciji na filmskem platnu. Pred seboj imamo za kratek hip bežne trenutke iz življenja različnih ljudi. In že so ti obrazi izbrisani, za njimi prihajajo ter izginjajo novi. Venček Barut in njegova premišljevanja in opažanja so pisatelju izhodišče za vso zgodbo, v kateri pravzaprav ni nič »dramatičnega« v tem smislu, da bi stali pred nami protagonisti s takimi in drugačnimi idejami.
^ France Bevk, Krivi računi. Novele. Koper 1956. Primo>rska založba Lipa. Strani 124, S".
159
Bevk si sploli rad izbere enega junaka in skozenj projicira zgodbo, situacijo in razplet. Tako je storil tudi z junakinjo v noveli »Težka pot«, Uršulo Žerjun. To je vdova z borno kmetijo, ena od mnogih slo\enskili mater, ki so v času osvobodilne vojne znale tenko prislulmiti dogodkoDi. Njen položaj je izjemno tragičen. Hčerko Malko ima poročeno v Gorici s policijskim brigadirjem in njena »težka pot« je pTavzaprav le pot k tej ličerki, ki naj bi pri njenem zetu kakorkoli posredovala za sina Zidorja, ki so ga Italijani zaprli, doma pa mu je ostala žena s tremi otroki. Preprosta kmečka ženska spozna na tem obisku, kako' gledajo ljudje im iste stvari z drugačnimi očmi, če so postavljeni na nasprotni breg. Novela »Težka pot« na preprost način, a silno neposredno prikaže dva svetova, ki se ne moreta zbližati.
V tretji noveli »Skok v temo« je spet glavni junak kmet, tokrat s samote pod Plešivcem. po imenu Nace Tušar, s štirinajstletnim sinom SilvestroMi. Zaprta sta v kleti zaradi suma, da sta sokriva smrti italijanskega oficirja. Ustreljena sta kot talca. Detajl iz naše osvobodilne vojne, zgoščeno krut in poln tesnobe.
Zanimiva je četrta novelica »Jošt pripoveduje«. Bivši hlapec, ki je na poti z močno partizansko patruljo skozi tolminske samote, je menil, da si bo njegov hribovski gospodar tudi »pred tO' nevihto našel zavetje«. In namesto na domačijo, kjer bi se najedel žgancev in mleka, naleti na pastirčka pred pogoriščem. Pastirček Tinče je sin njegovega bivšega gospodarja Jeklina. ki so ga okupatorji ubili. V Joštovih razmišljanjih (Prebujena duša se ne da več zlahka uspavati) so rmkazane socialne osnove osvobodilne borbe.
Peta novelica »Tovariš« pripoveduje o dveh partizanskih kurirjih in o občutku tovarištva, ki je bilo v trenutku nevarnosti močnejše od smrti. Tu se vrstijo lirični opisi kraške pokrajine, njenih bregov in vrtač.
Človek z »drugega brega« je Tonč Plečar v noveli »Krivi računi«. pO' kateri se zbirka imenuje. Kmet, ki se rad pravda in tožari, previden mož, zapreden v ozek krog svojih koristi, ki pa kljub temu konec vojne izgubi sina Roberta, svoje največje upanje. V tej noveli stoje člani iste družine na dveh različnih bregovih.
Zadnje tri novelice so iz dobe po vojni. V zgodbi »Pra^tca« govori pisatelj o slovenski ženi, ki se ni izgubila v morju tujstva in je z nepopisnim veseljem dočakala čas, ko ji najljubših pesmi ne bo več treba peti za zaprtimi okni. Predzadnja novela »Stcfa se vrača« spet govori o kmočkem zakonskem paru, ki se iz emigracije vrača — kot otrok svoje težke zemlje — nazaj domov. To je zgodba človeka, ki je živel pod fašizmom. Pisateljev poskus, da bi zagrabil sodoben problem z aktualno tematiko. Takole misli glavni junak: Ljudje čutijo, da se svet spreminja in da se temu ni mogoče upirati.
Zadnja črtica »Naše morje« je bolj liričen zapis o morju, ki je pisatelju potešilo prirojeno hrepenenje po širini.
Na začetku te beležke sem dejal, da si pri umetniškem delu želimo človeške širine, globokega doživetja in etične note. Vse to bo našel bralec v tej drobni knjižici. Zraven pa še to, kar pogrešamo marsikje: v Bevkovem delu živi mali človek. Nemara ponekod preglasi intimnejše tone preglasna dnevna govorica (predvsem v zadnjih treh novelah). Umljivo je, da v tako skromnem obsegu ni mogoče napisati neke epopeje o slovenski Primorski. Toda to tudi najbrž ni bil namen knjige, ki bo gotovo našla, kot druga Bevkova dela. zaslužen odmev pri bralcih.
160