List 36. rr v • lecaj LIV. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 7. septembra 1896. fs: « Politiški oddelek. Ideja Baš narodna stranka je vedno zagovarjala tako šolo. Naj bode popolno vseučilišče, ali ne, ali naj se jej pridele tudi tehnični ali kmetijski oddelki, to naj bi se odločilo po potrebi. Zjedinjena Slovenija. Potem pa moramo gledati, da upravno kolikor je o zjedinjeni Slovenije se je že bila zares mogoče, ločimo slovenske kraje od nemških in italijan- mej Slovenci nekoliko pozabila. Nekateri je že morda 4 m zares zmatrajo za utopijo. Posebno mej narodom se za skih. Delovati je treba, za razdelitev okrájev po narod nosti, za razdelitev deželnih šolskih svetov i drugačno to idejo poslednji čas ni dosti dělalo. Na političnih razdelitev okrožnih sodišč. Delati je treba na to, da se v shodih se govori le o drugih vprašanjih, najbolje se pre- Ljubljani osnuje višje deželno sodišče ali pa tržaško pre- mleva naš domači prepir. Podobno je, kakor mej narodom zares zgubljali. se ideali mesti v Ljubljano se temu podrede primorska V; ■ l ' kranjska zborna sodišča ter celjsko okrožno sodišče. Kako Zadnje dni se je pa vendar začelo nekoliko govo- naj bi se uredile razmere na Koroškem, je treba tudi riti in pisati o zjedinjeni Sloveniji. Dne 16. avgusta je premisliti. Morda bi bilo tudi umestno, da se za slo bil shod krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani, kateri venski del dežele osnuje posebno okrožno sodišče. se je tudi izrekel za zjedinjeno Slovenijo. Kakšne vred- Vse- nosti je ta izjava, bode še le bodočnost pokazala. Tako si korak za korakom približali zjedinjeni Sloveniji. Omeniti pa moramo, da je jedenkrát v Avstriji kako je pa bilo popolnoma neopravičeno očitanje narodni se gojila neka misel, ki bi bila mogla tudi pogladiti pot stranki, da je na zjedinjeno Slovenijo popolnoma poza- zjedinjeni Sloveniji. Pri nas na Slovenskem niso imeli bila. Narodna stranka se je gotovo vedno toliko zanimala pojma za njo. Nekateri Nemci so se nauduševali za to za zjedinjenje Slovencev, kakor katoliška. Izrekla se je da se Avstrija po narodnosti razdeli v kantone ali de î pri vsaki priliki za zjedinjenje Slovencev, za vseučilišče, partemente. S tem bi se bil naredil konec sedanjim zgo ki naj se osnuje za vse slovenske pokrajine. Katoliška dovinskim kronovinam. Nemci so to zaradi tega želeli stranka je pa bila na katoliškem shodu zjedinjeno Slo- da spravijo češko državno pravo s sveta. Temu se je se i venijo in slovensko vseučilišče popolnoma prezrla. Vese- veda tedaj posebno upiralo zgodovinsko plemstvo. Če lilo bi nas, ako je sedaj zares tako naudušena za zjedi- vsak departement bil dobil precej obširno samoupravo njenje Slovencev in ne uporablja tega samo za sredstvo kakor jo imajo švicarski kantoni, bi se posamične narod- » proti narodni stranki. nosti bolje razvijale. Posebno bi bilo dobro če se bilo Tudi tržaška „Edinost" se je zadnje dni oglasila tudi dovolilo, da bi kantoni smeli stopiti v zvezo v osnovo za zjedinjeno Slovenijo. Očitala je nam celo, da premalo visocih šol ali drugih važnejših naprav. Tako bi gotovo gojimo to idejo mej narodom i da torej nas mogel bili slovenski kantoni ali departementi se v več ozirih naj ti odločilni trenotek nepripravljen. Zato pa mislimo, zvezali in tako bi bila se iz tega razvila zjedinjena Slo da tudi ne bode napačno, če mi po vemo svoje misli. venija, kateri naj bi se bil le še imenoval cesarski na Zjedinjena Slovenija se ne bode dala doseći kar čez mestnik ali guverner. Sedaj je ta ideja močno pozabíjena tem oziru se in treba bode do nje priti po drugi poti. Stvar je važna noč. Treba je zanjo pripravljati poti. pa nekaj že storilo. Osnovalo se je več društev, ki imajo in dobro je, če jo premišljujejo naši politični krogi. za svoj delokrog vso Slovenijo Priznati moramo, da je stvar težavna, kajti ne bo Nadalje bode pa nam treba delati, da dobimo ve- demo zadeli le na upor Nemcev, temveč tudi na upor liko šolo, katera naj bode namenjena za vse Slovence. Čehov. Naj se zjedinjena Slovenija snuje kakor koli, za- 354 deti se bode treba ob zgodo vinski nastale individualnosti, tem, da sta si gospodarja dveh velikih evropskih držav podaU Temu se bodo upirali Ćehi. ki sto i e na z^odovinskem prijateljski roki, utrđil se je močno toli zaželeni trajni evropski Í5 « -m stališču češkega prava. Če se bode južni del države mir v blagor narodov. urejal po narodnosti, gotovo Nemci ne bodo dovolili, da bi se severni ne. Rusija. Zadel je mogočno Rusijo hul udarec Njen dne minister unanjih del, knez Lobanov je nagloma umri 29. avgusta. Spremljal je carja na Dunaj. Na povratku z Ker pa pri sedanjih razmerah potrebujemo pomoči Dunaja v Kijev dohitela ga je smrt. Skušenega voditelja Čfchov v našem političnem delovanju, moramo biti jako unanie politike bo Rusija močno pogrešala. Pa tudi miroljubni • " • ^ i 1 • w • t t i • • • * a -m mr w * a previdni pri svojem delovanju za zjedinjeno Slovenijo. Kak nepreviđen korak utegne od nas odtujiti Čehe m zjedinjene Slovenije pa ne pridobili To tudi ostali Evropi, posebno Avstriji ga je škoda. Mož je po inten- cijah svojega gospodarja carja Nikolaja bil vesten varuli evropskega miru Pri srcu bila mu je sreČa narodov in zato je vedno délai za mirovne in prijateljske odnošaje mej vele uzrok, da kranjska narodna stranka ne rine povsod na vlastmi, zlasti je bil naklonjen Avstriji, Lobanov je imel 71 let. dnevni red zjedinjene Slovenije. Treba je delovati za to idejo sedaj v tem, sedaj v onem oziru in vedno tako, kakor zahtevajo politične razmere v naši državni polovici. Glavna stvar je, da se mej narodom vedno neti narodna zavest. Če se bodo Slovenci narodno zavedali, bodo tudi se pognali za njih politično zjedinjenje, kadar pride pravi čas. brtnija. Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. Politični pregled. (Dalje.) Prostori pri tleh ali pod cestnim nivelom. Volitve na Koroškem so se za koroŠke Slovence precej ugodno vrše V pliberškem volilnem okraju so voljeni skoro v vseh občinah slovenski volilni možje. Slovenci so celo nekaj občin pridobili. Manj ugodno se pa vrše volitve za nemške konservativce Vidi se, da so njih nade, da bodo imeli veČino v kmetski skupini, bile precej preoptimistične. Volitve na Štajerskem. — Prvotne volitve za deželni zbor so se že tudi pricele, a vendar se še ne more nič reci, kakšen bode kje končni izid volitev. Slovenci bodo pač zma-gali v kmetskih občinah s svojimi kandidati. Najhujši volilni boj bode v graški okolici, kjer bi narodni Nemci radi vrgli 42 V novih hišah morajo tla vseh pritličnih pro storov, pod katerimi ni kleti, ležati najmenj 0 30 m » ona pritličnih prostorov, pod katerimi so kleti, pa najmenj 015 m nad cestnim ali dvoriškim nivelom, v poplavnem ozemlju se morajo pa postaviti primerno više. Stanovanja in delarne pod tem nivelom se morejo dopuščati samo tedaj, če so v svetlem najmenj 3'15 m visoke, popolnoma suhe in zračne in če stanovanja z naj- polovico svetle profilske višine, delarne z najmenj menj konservativnega kmeta Kalteneggerja. Kakor je pa čuti, nimajo 1*50 m mole nad cestni ali dvoriški nivel. dosti upanja, da bi dosegli svoj namen. Njih kandidat Morre tudi ni tako vpliven, kakor so mislili. Delajo pa na to, da bi pripravili konservativce, da postaviio kacega druzega kandidata. V tem slučaju bi narodni Nemci v tem okraju kar popustili volilni boj. Dr. Lueger je bil povabljen v Budjevice, da bode v tamošnjem društvu krščanskosocijalnih delavcev imel govor. To 9 9 9 m so izvedeli budjeviški Nemci, ki so največ liberalci in so že pripravmmi, morajo Dvorišče nasproti oknom takšnih stanovanj ne sme biti menj nego 6 m široko. pokriti i Hlevi in svisli. 43. Hlevi in svisli morajo biti proti ognju varno če so pa napravljeni pod prostori za stanovanje oblokani. Ventilacija v hlevu biti na kolodvoru s pereatklici pozdravili vodjo dunajskih krščan- mora biti napravljena tako, da duh od hleva ni nadležen skih socijalistov. Ko se je peljal v mesto, klicali so mu : te bodi, farški hlapec, zapeljivec naroda" in pluvali mu ri Sram pred nobenemu delu stanovanja. voz Da ga niso varovali Čehi, bi se dr. Luegerju bilo slabo Okna proti cesti se smejo narediti samo tedaj » godilo. Na shod so prišli največ Čehi, Nemci so le zunaj raz- kadar je njih zaklep neprodušen in trajen. Pri hlevih sajali. Nekaj se jih je bilo pač splazilo v dvorano, in bi bili skrbeti tudi za to, da se tekočine primerno zbirajo in radi s kričanjem govornika prisilili, da utihne. Nič ni poma- izpraznujejo ali neškodljivo odvajajo. galo, da je zagotavljal, da krščanski socijalisti se ne izneve-rijo nemštvu. Ko je dr. Lueger spoznal položaj, je svoj govor zasukal in bil jako laskav Čehom. Izrazil je nado, da bodo Svinjaki se v notranjem okraju praviloma ne smejo graditi. Čehi in krščanski socijalisti še dobri zavezniki Banket, nameraval prirediti njemu na čast, se je moral opustiti. se Rusija in Avstrija. Sprejem ruske carske dvojice upe in vrtne hišice. 44. Dopuščeno je na dvorišču napravljati odprte v cesarskem Dunaju je bil presrčen. Cesar in cesarica ter člani cesarske hiše so preljubeznjivo sprejeli carja in carico. Zaostalo tudi ni dunajsko prebivalstvo. Posetu carske dvojice pripisujejo vsi listi veliko politično važnost. Posebno poudar- jajo zelo okolišČino, da je car obiskal najprve našega cesarja. šupe na lesenih stebrih brez stropa » če so proti ognju Car namerava obiskati tudi nemškega cesarja in hoče iti tudi na Francosko, pa odločil se je, da mej vsemi najprve poseti našega cesarja Vez, ki je spajala že dlje časa Avstrijo in Ru- sijo, pa se le zadnja leta ni javno manifestovala, utrdila in popolnila se je zelo s sestankom obeh mogočnih vladarjev. varno pokrite. Na meji proti sosednemu zemljišču morajo dobiti poseben požarni zid. Prostor med vnanjimi stebri ne sme biti opažen. Praviloma ni dopuščeno zidati lope ali šupe s tak-šnimi opaženimi vmesnimi prostori in brez ^strehe varne proti ognju in to sme dopustiti oblastvo samo izjemoma ob nujni potrebi in samo na določen čas. Takšna poslopja, ki služijo za spravljanje večjih 355 množin krme, se smejo napravljati samo v imanjem okraji stopnicah, ki drže v klet in pod streho, a ne v stáno in v osamljeni legi. Vrtne hišice se smejo tedaj, kadar nimajo kurišč vanja, imeti po 0 25 m širok nastop in višino do 0 20 m. Pri zavitih glavnih stopnicah (polžastih stopnicah) napravljati iz samega lesa. 45. Vodnjaki in vodovod. vsako poslopje, ki je določeno za stanovanje ali redni pomudek ljudij ter leži v okoliši|mestnega vodovoda, se mora napeljati voda iz tega. Izjema je dopuščena tedaj, kadar bi se dala voda napeljati samo z neprimerno velikimi stroški. V takšnih slučajih se sme dopustiti, da se naredi vodnjak. Vodnjaki pa so vezani na pogoj, da se morajo na-rejati najmanj 6 m oddaljeni od greznic in gnojišč in da je možno po kakovosti zemlje priti do vode, primerne zdravstvenim zahtevam. Vodnjak mora biti do tište plasti, ki daje vodo, ne-premočno obzidan in zid mora sezati najmenj 0*15 m nad dvoriški nivel, da zadržuje, da se odvišna voda in po-mije ne iztekajo v vodnjak. Vsak vodnjak mora biti pokrit z zadosti močnim kamenom, ter imeti luknjo, da se more vodnjak pre- zrakovati. Stopnice, hodniki in vrhna svetlišča. najmenj 0*28 m in na ko- mora znašati širina koničnih stopinj, merjena v razdalji 0 45 m od stopniškega zidu, ničnih koncih najmenj 0*13 m. Uporabi jati lesene nosilne konstrukcijske dele pri prostonosnih stopnicah, lesene blazine pri stopniških pro- storih i. dr. t. stv. je prepovedano. Postranske stopnice za zvezo posameznih prostoro v do katerih se more priti tudi po glavnih stopnicah, niso podvržene tukaj omenjenim predpisom. Kadar naj bi se stopnice razsvetlile z vrhno svet-lobo, tedaj mora vrhno svetlišče na vseh straneh stati na zidu ter njegovo ogrodje mora biti docela narejeno iz železa. Vrhna svetlišča v razsvetljavo drugih prostorov v poslopji morajo biti narejena tako, da niso v nobeni zaradi ognja nevarni zvezi s podstrešjem. Hodniki v notranjem poslopji, ki posredujejo pravilno zvezo stanovanj z glavnimi stopnicami, morajo biti vsaj tako široki, kakor stopnice, in v kolikor služijo kot podaljšek stopnic ali v obče kot glavne zveze, biti oblo- kani ali imeti drugačen proti ognju varen strop, pod 46. Vsaka hiša mora biti narejena tako, da se čemer se razume spodaj stukaturan, zgoraj pa s pomôstom lahko pride izpod podstrešja in iz vseh stanovanj po (tlakom) pokrit strop iz tramov ali stropnikov. ognja varnih stopnicah do hišnega uhoda, oziroma pod milo nebo in v klet. Viseči hodniki, ki posredujejo redno zvezo med stanovanji in glavnimi stopnicami, morajo biti najmenj Zategadelj je, kadar je poslopje razsežno, narediti 1*30 m široki ter, kadar so leseni, ležati na železnih ali temu primerno tudi po več proti ognju varnih stopnic kamenitih blazinah, spodaj biti stukaturani zgoraj pa Pri podstrešnih stopnicah morajo podstrešje proti imeti proti ognju varen pomôst (tlak). Isti morajo imeti ognju varna vrata ločiti od podzidja. Krila pri stopnicah železno, najmenj 1 m visoko ograjo, smejo pa biti vrhu Vzi- tega zaprti z lesenimi stěnami, v katere so vdelana okenca. Praviloma je stopnice napraviti znotraj stavbinskega objekta in samo izjemoma se sme dopustiti, da se z se smejo samo v podzemlju in v kleti preoblokati. dane stopnje se ne smejo staviti istočasno pri zidanju stopniških zidov. Dopuščene so nasledne stopniške konstrukcije ozirom na krajne razmere napravijo zunaj njega i Vretenaste stopnice s polnim vretenastim zidom, odprte stopnice na traverzah; stopnice na stebrih s traverzami, prostonosne stopnice. Zidovje, ki obdaja stopnice mora biti pri vseh prostonosnih stopnicah najmenj 0*45 m močno in stopnje morajo biti najmenj za 0*23 m zazidane. Stavbinsko oblastvo pa ima pri takém zidovju v vsakem posameznem (Dalje sledi.) ^íl&ífeíiiřiftřítfítífcí^ftííXř^^ fa&it&jti »"ti *& M Kmetijstvo. : S» i........................................ Apno gnoj. če Apno se lahko rabi v sledečih svojih oblikah za treba predpisati debelosti gnoj: 1. žgano apno v kosih, 2. žgano na zraku razpalo . odpadki iz to varn, morajo biti najmenj 1-30 m v apno, apneni pepel iz apnenca, 4. apnenske prsti, 5. mavec. slučaju vestno presoditi nad 0 45 m. Glavne stopnice svetlem široke ter na vseh prostih mestih imeti iz ognje-varnega gradiva ograjo, ki mora, merjena pravokotno od stopničnega nastopa na smer ograjnega hrbtišča, biti naj- apnenca, ter je vsak apnenec z nekaterimi drugimi snovmi 95 o/ o 1. Žgano apno v kosih ima navadno v sebi 85 do Popolnoma samega apna pa ne dobimo iz apna menj 0.85 m visoka. Pri prostonosnih stopnicah je ograjo napraviti tako pomešan. Kosi apna se z vodo namočijo in tako v prah i ugaše Prah se potem pomeša s prstjo. Tako gnojenje da se ne more raz njih zdrkniti. Pri podstrešnih stop- je dobro za debelo težko zemljo. Ne povekša nicah zadostuje širina 10 m Stopnje pri stopnicah ne smejo biti 0-28 m široke in ne nad 0*16 m visoke, smejo pa pri meterskih centov apna menj nego njene apnene množine, ki je potrebna za rast raslin, temveč tudi zrahlja zemljo. Za hektar porabi se dvanajst do 20 356 Apno se v kmetijske namene na razne načine gasi, ker mora postati prah, ne pa sprejenljiva masa. Zato se bida, Brat moj v Kristusu, prijor samostana La Ra spregovoril je Talavera z oštrim glasom, ne sme tako z vodo politi, kakor kadar se misli rabiti me prosi, da bi govoril za vas pri njiju veličanstvih za zidanje. Najbolje je, če se dene vkupe in posuje s No, žal, jaz kaj podobnega storiti ne morem. prstjo. Polagamo se toliko navzame pod prstjo vlage > da Mari morem jaz sedaj vznemirjati kralja in kraljico, ki razpade. More se tudi apno politi z vodo, ali se pa v sedaj napenjata vse sile, da uničita hudobne Mavre, košari za malo časa pomoči vodo. Če se pa misli apno rabiti za deteljo, lucerno itd. Mulo in Mohameda, Boabdilja? Mari je mogoče, da bi v takem času mogel odvračati kraljevo zanimanje in se mora poprej dalje časa pustiti na zraku, da se na- prositi sredstev za usresničenje načrtov neznanega vzame ogljikove kisline. Žgano apno zabranjuje narejanje mornarja, — načrtov, ki so poleg tega še jako sum- gomoljev, ko vsprejemljejo dušik- Razpalo apno iz apnenca ljivi in fantastični.. ima v sebi 50 do 60 0 0 apna Rabi se kakor gori ome Ko so pa vendar osnovani na istinitih dej- njego apno . Iz raznih tovarn se tudi dobi mnogo apnenih odpadkov. To apno se pa mora rabiti z večjo previdno- stjo. Pusti naj se poprej nekaj časa ležati na zraku. sebi ima večkrat škodljivo žvepleno sokislino in žveplene kovine. • . ' . Apnena prst se rabi, kakor gre za obširna zbolj- šanja zemlje. S tem se zboljša ilovnata težka prst. . Mavec pa dandanes nima več pravega pomena kot gnoj. Pri vsakem apnenem gnojenju je pa treba še dobro z drugim gnojem gnojiti. Samo apneno gnojenje dosti ne koristi. stvih rekel je dostojno Kolumb. Jaz zmatram za istino, odgovoril je kraljičin duhovnik, — kar se vjema s svetim pismom, in nikakor ne morem priznati za resnico fantastičnih načrtov, ki naravnost nasprotujejo krščanskim ver-skim resnicam ! Nasprotujejo krščanskim resnicam?! klical je Kolumb, in uprl v patra svoje blesteče Vi se hudo motite v tem slučaju. Moji načrti morijo na razširjenje krščanstva mej neverniki in bla-ginjo cerkve in zatorej ne morejo nasprotovati sve-temu pismu, tej opori vsakega kristijana! za-oči. li fi: Poučni in zabavni del. I Krištof Kolumb. Odločnost in globoko prepričanje, ki ste zveneli v Kolumbovih besedah, sta porazili patra. Se jedenkrát je rado vedno ogledal Kolumba in njegovo slabo obleko, potem pa suho rekel; Jaz se ne morem smatrati za nezmotljivega. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) ne morem čitati v srcu člověka, v kolikor se vjemajo (Dalje.) Osmo poglavje. besede njegove z mišljenjem srca, jaz stvar pre- puščam sveti sinodi, ki bo začela svoje delo v slavo Senca in svetloba in rešenje države. Jedino, kar morem reči, je, gospod, priporočilnima pismoma od vojvode Medine Celi-ja ministru financ in od prijorja kraljičinemu duhovniku je Kolumb srečno přišel v Kordovo, kjer je kraljevska dvojica bila v vojnem taboru. Srce je velikemu Genučanu jako bilo, ko je šel izročiti priporočevalno prijorjevo pismo kraljičinemu duhovniku Ferdinandu de Talavera. Slišal je že, da je kraljičen duhovnik kaj malenkosten člověk, in ni prijatelj smelemu vzletu mislij, kateri je bil pripravljen izročiti slednjega svobodnomislečega inkvizaciji, — da sedaj ni pravi čas, da bi vznemirjali veličan-stvi s takimi načrti, kakor je vaš. Počakajte ugod-nejšega časa! Vi vsaj ne hočete prečastiti oče, zaklical Kolumb z dostojnostjo, katera ga ni nikdar zapustila, — odvrniti njiju veličanstvi od presojevanja mojih načrtov? Jaz jih že gojim 18 let in zdaj naj še čakam na nedoločen čas. Patrovo čelo se je zmračilo. . Povedal sem že vam, kako mislim, in če ki se je bila resno vpeljala v Spaniji. Ne brez te- tudi nerad razžalim svojega tovariša prijorja samo-žav je dosegel, da ga je duhovnik vsprejel, in napo- stana Rabida, vendar bodete morali počakati. . . Sedaj sled je bil pred Tala ver o, ki ga od glave do nog. Vi imate pismo do mene? pazno ogledaval so na vrsti važnejše stvari, katerih ni mogoče odri vati. Pridite drugi pot in tedaj bodemo videli, kaj vprašal ga je bode mogoče storiti. nepnjazno duhovnik. Bi ga ne bili mogli dati komu mojih ljudij. Jaz se torej ne morem zanašati na vašo daljšo podporo in moram prepustiti nebesom, da raz- Meni je na tem, da pismo izročim osebno vnamejo plamen te resnice, ki je zvišje položena v vam, prečastiti oče, pa tudi te zemljevide in zapiske. mojo dušo. Dajte semkaj. temi besedami se je Kolumb poklonil duhov- Duhovnik je razpečatil pismo in je čital sem- niku in pripravil se na odhod. Pater je začuđeno tertj a mračno pogledujoč Kolumba stoječega pred gledal za njim. Tako samozavest pri taki revni njim. Naposled je pismo bilo do konca prečitano obleki!... To je čudno nepojasnjivo. % 357 Um se je zmešal temu Genučanu od ved- nesel te črteže s pismom rabidskega prijorja, v ka nega premišljevanja o jednem in istem predmetu, w terem me poslednji prosi, naj sporočim te domišljije mrmral je menih, kimajoč z glavo Zmešalo se njega veličanstvu. mu je od domišljije, in smatra se za orodje božje pre- Kakšne domišljije so pa to vidnasti ! Hočem li o njem poročati kralju in kraljici ? nadškof, ki se je jel za stvar zanimati vprašal je To je vprašanje!... Ne, ni treba.. . Počakam naj, da pade Granada in jaz postanem granadski nadškof... Tedaj bode še le čas pečati se z zemljepisnimi hipo-tezami Genučanovimi in mojega tovanša rabidskega prijorja !.. .. Samogovor patrov je pretrgal prihod jednega samostanskih slug. Njega kneževska milost, nadškof toledski, Peter Gonzales de Mendoza je ravno kar prestopil prag samostana. Nadškof toledski ! To je imeniten gost, treba ga je brez odlašanja vsprejeti. Pater še ni mogel oditi iz sobe, ko se vrata roko odpro in notri pride postaven mož v oklepu in orožju, kar je jako nasprotovalo z rudečo obleko prelátovo. Smelo in ponosno je šel toledski nadškof Njiju veličanstvi hoče obogatiti še z jednim kraljestvom. Kraljestvom ? ! Vi govorite v ugankah. To je fantazija Genučana, kateri se imenuje sam Kolumb. Misleč, da je zemlja okrogla, hoče jo obiti od zapada proti vzhodu. On se nadeja, da tako najde krajši pot v Indijo in v neomejenem morju neznane nam dežele in otoke z neizmernimi zakladi. Vse obeta prinesti v dar kroni kastilski in aragonski, ako njiju veličanstvi dasta sredstev, da se izvrši ekspedicija za njegova odkritja. To je jako lepo ! Vojna je izpraznila kraljevsko blagajnico. Tako odkritje bi proslavilo njiju veličanstvi in napolnilo državno blagajnico! Seveda, če se načrti Genučanovi posrečijo, pn- pot. Vidite, kraljičinemu duhovniku, kateri si je prizadeval jazno ga vsprejeti. Vaša světlost, skazali ste mi preveliko čast... začel je Talavera nizko se klanjajoč. Pustiva ljubeznjivosti za drugi da sem zamenjal škofovsko palico s kopijem in kot priprost vitez přišel v Loho za kraljem, da dobim njim slavno zmago križa nad polumesecem. Mavriška Loha je pala in nadejamo se bolje, kakor koli, da vzamemo Granado. rekel je kraljičini duhovnik. Toda njegova teorija nasprotuje naukom svetih cerkvenih očetov in zato bi bilo dobro, da se poprej predloži v pregled duhov-skemu sodišču najsvetejše inkvizicije in se še potem sporoči kralju in kraljici... sta se nadškof in kraljičin duhovnik pogo- Ko po var jala mej seboj, je Kolumb potrtim srcem šel ulicah; zatopljen v misli, ni se nič menil, kaj je okrog njega, kar ga nakrat pokliče znani glas: Gospod Kolumb, ste vi? Loha li je v naših rokah? Da, vzeli smo jo. Žal, da smo jedva odpraz j gospod Dijego! Vi ste se torej srečno ře- šili napada Mavrov? novali zmago, kar pride novica, da se spuntala pod vodstvom grofa Lemosa. Galicija To je jako žalostna novica. Da vsled vaše prebrisanosti in pogumnosti! gospa Beatrisa? Ona se je tudi rešila in iz vsega srca želi Seveda. Čuditi se moramo, s kako odloč- nostjo kraljeva dvojica zasleduje svoje smotre. Nedajoč videti vas. Je si odpočitka, kralj in kraljica hitita povsod tja kjer gospa Beatrisa sedaj v Kordovi? Žal, da je ni. Kraljica potuje jutri v Sala je treba njiju prisotnosti. Dokler kralj ostane v Lohi, manko in gospa Beatrisa je odšla.s kraljevsko nadzor-misli kraljica potovati v Salamanko, da bode osebno nico markizo Mojo, da vse pripravita za njen prihod. vodila oboroževanje vojske za pomirjenje Galicije. Vi jo bodete spremljali kot duhovnik in jaz vam moram odkritosrčno povedati, da . přijela Roka nadškofova je mej razgovorom Pa povejte, gospod Kolumb, kako ste se rešili, in kako da vas najdem v Kordovi. Kako sem se řešil, gospod Dijego ? To bi bilo pripovedovati, a v Kordovo sem přišel poga- dolgo zemljevid Kolumbov, priložen pismu rabidskega njat se za uresničenje svojih načrtov, kar pa žal prijorja, duhovniku. Ej, katerega je pustil Kolumb pri kraljičinem slabo kaže. In Kolumb je v kratkih besedah opisal svoje pretrgal svoj govor, — kako umeten neuspehe in žalostni uspeh obiska pri kraljičinem načrt zemlje v podobi dveh polukrogel. Jakoumetno! duhovniku. Jaz bi ne bil mislil, da se vi zanimate za zemljepisje In to pismo vojvode Medine Ćelija, bode in pripadate k privržencem nove hipoteze, ki naravnost najbrže imela ravno tak uspeh. nasprotuje naukom sv. Laktancija. vaša světlost, kako m orete o meni To pismo je adresovano na ministra financ kaj Alonza de Kvintanilja. tacega misliti Kako zvezo more imeti Ferdinand Kaj je pa zaradi tega? de Talavera z domišljijami nekega sanjača, ki je pri Mari ste pozabili, da ste z nevarnostjo za 358 lastno življenje branili pred razbojniki njegovega Iju-bega sina Ferdinanda? Ne boj se, pretrgal mu je besedo Dijego in dal mu v roko zlat denar. Midva prevzameva Mari je bil Ferdinand sin iinančnega ministra ? vso odgovornost ! Seveda, gospod Kolumb. Pogled zlata je imel mogočen vpliv. Sluga se je To so tako žalostni spomini, da mi gotovo globoko přiklonil in šel naprej kazoč pot. Kmalu so ne zagotove prijaznega vsprejema. Vi se motite, gospod! Kolikor jaz vem, se vas starec s hvaležnostjo spominja in sedaj, ko izro-čite to pismo, in Beatrisa porabi za vas ves svoj upliv, bode vaš uspeh zagotovljen. Zato pa treba iti v Salamanko, kjer sta sedaj Kvintilija in Beatrisa Hoćete iti z menoj ?... Po jednotedenski poti sta Dijego in Kolumb prišla v Salamanko. Prvi je takoj představil potnika Kvintanilji, kateri ga je zares vsprejel z očetovsko prijaznostjo ... Kar morem jaz storiti v vašo korist, storil prišli v lep park. Še jedenkrát te zahvalim, zaklical je Dijego. Sedaj sama naj deva pot in poiščeva Beatriso. Kakor vam ugodno gospoda, samo potegnite se zame, ko bi markiza de Moja se kaj name ježila. Le brez skrbi bodi, ničesa se ti ni treba bati! rekel je Dijego. Sluga je odšel. Sedaj je šio za to, da najdeta gospo Beatriso v tem laberintu stezic. Pojdi va najprej, gospod Kolumb, zanašajoč se na svojo srečno zvezdo. Prešla sta nekoliko drevoredov pa brez bodem vse mu je goreče zatrjeval minister. sta Samo malo morate počakati. Kralj in kraljica tako preobložena z različnimi poročili in predlogi, da bi vsprejela vaše náčrte le z nezaupanjem. Ne obu-pajte, gospod! Kralj Ferdinand je dober poznavalec ljudij in bode dobro presodil vas in vaše náčrte. Čio- žila. To se bode čudila! uspeha in hotela sta se že vrniti, kar je Kolumb za- gledal neko damo sedečo na klopi v nekem prečnem drevoredu. Poglej te, Dijego, ondu sedi neka dama. Ona je. Približajva se jej, ne da bi kaj opa- vek, ki postavi v nevarnost življenje za koga dru-zega, kakor ste vi storili za mojega sina, se ne bode je Kolumb. bavil s sanjarijami, — kralj to razume in bode ocenil Beatrisa bi se utegnila prestrašiti, rekel ona ne spada mej bojazljivce! Poj diva ) vaše zasluge. Blagorodni gospod, vi me zmešate z neza služenimi pohvalami. Ne, gospod, jaz ne govorim praznih fraz Vi pojdiva ! Kolumb je šel za Dijegom. Beatrisa je zamišljeno sedela v senci palm. Lahko jutranjo obleko zapeta prav do grla, malomarno ogrnen v dragoceno kožuho- ostanete pri meni in se podrobno dogovoriva o vsem. vino obšit plašč sta še očitneje kazala njeno lepoto. Kolumb je vsprejel gostoljubni predlog s srčno Lepe črne kite, ki so se vile izpod pokrivala in me- hvaležnostjo. lanholičen pogled njenih velikih očij so spominjali No, gospod, zaklical je Dijego, ko sta bila na Matere Božje italijanskih mojstrov. Presenećena sama v jako lepi sobi, katero so odkazali Kolumbu v Kolumb in njegov potnik sta se ustavila ... hiši Alonza de Kvintanilja, mari nisem imel prav? Mari Alonzo ni istiniti vitez? Da ga blagoslovi presveta Devica! hočem vas zahvaliti za vašo dobroto do mene? Kako Mene zahvaliti, gospod? Zakaj pa? Uslugo za uslugo! Pa hiti va k gospej Beatrisi; kako bode vesela, videti vas nepoškodovanega in zdravega ! V tem je pa Beatrisa, ne meneč, da jo kdo opa-zuje, raztreseno črtala s tanko palčico nekake podobe po pesku. Nakrat je pala nekoga senca na stezo, katero je solnce obsevalo, Beatrisa je hitro privzdignila glavo in opazila oba tovariša. ! — se jej je izvil glasen glas iz prsi. Krištof Kolumb je nehote se zganil. Jeli prav slišal? Odpravila sta se, in kmalu sta prišla do biva- Ne, ne! • • Dijego je pa presenećen gledal na svojo lišća markize Moje. Morava li videti gospo Beatriso? Dijego de Arana jednega služabnika. sorodnico, katero je pri nepričakovanem pojavenju Ko-vprašal lumba povedala svojo tajnost, in sedaj stala mirno, in kakor bi se sramovala oči pověsila na zemljo. Gospa Beatrisa sprehaja se po vrtu in takoj jej sporočim o prihodu gospodov ... In služabnik se je hotel oddaljiti. Naposled je premagala svojo bojazljivost in trdno pogledala Kolumba in se veselo nasmejala. Gospod Kolumb, zaklicala je ljubeznjivo, Počakaj, dragi moj f zaklical je Dijego za oprostite moje čudno vedenje in pripišite je začudenju, • • Midva sva dobra gospejina znanca, celo so- ko sta tako nepričakovano prišla ! To je gotovo si iz- njim. rodnika in če nama pokažeš pot, hočeva presenetiti mislil moj bratranec, ki je prijatelj vseh mogočih gospo s svojim prihodom. Sluga se je obotavljal presenečenj. Oprostite, oprostite, mojo nerodnost, od- Bojim se, da bi se gospa ne ježila, — opomnil govoril je Dijego, ki je bil v zadregi, jaz sam je. Gospođa naj rajši... ćutim. .. 359 Dobro, dobro, je smejajoč se pretrgala obleka ni mogla vzbujati velikega spoštvanja do njegova opravičevanja; ko smo dobili našega rešitelja, njega, a ozirajoč se na njegovo vedenje, je prijazno ne smemo biti prestrogi. Kolumb je silno razburjen vedno molčal, a ni obrnil oči od Beatrise. mu prikimala z glavo. Vi gospod, vedno lahko računate za našo Se ko se je poslednja obr- hvaležnost. Obrnite se k mojemu dvorniku, on pora- nila naravnost k njemu, mogel je spregovoriti čuna z vami. Povejte hitro hitro kako se je vam posre čilo. rešiti se zaklicala je Le vprašajte, gospa Beatrisa odgovoril je Teta, markiza, trgal jej besedo. zaklical je Dijego in pre- Gospa markiza de Moja! je prestrašeno Kolumb. Povedati vam hočem vse, kar se vam zdi zaklicala Beatrisa. vredno zanimanja One, gospod, povejte sami podrobno vse. Jaz hočem vedeti vse , . . vse! Vse? ponovil je tiho Kolumb, ki ni mogel obrniti svojih oči od Beatrise. Vpokojite se otroci? opazila je markiza. Gospodu je potrebna hvaležnost bolje gmotna, nego samo besede. Ni li tako gospod? Seveda gospa markiza bi imela popolnoma prav, ko bi imela opraviti s človekom, katere se ceni Ta bister pogled je zopet vzbudil rudečico na po denarjih, odgovoril je Kolumb z dostojnostjo. Opro- Beatrisinih licih in ona je v zadregi pověsila oči. To je zapazil Dijego, a ni bil niti ljubosumen štite, imam malo časa in zatorej se poslavljam. Hladno se je poklonil markizi, potem se je pa katerega je niti jezen na Genučana, pripeljal. . . Povejte gospej vaše dogodke! pretrgal neprijetno molčanje. sam semkaj obrnil k Beatrisi. — Oprostite, blagorodna gospa, če sem jaz dal je rezko povod, da so vas karali. Nadejam se, da mi ohranite prijazen spomin, če tudi morda ne prestopim več Kolumb se je naposled premagal in začel je go- praga te hiše. .. reče in naudušeno pripovedovati. Ko je končal, je Ne govoriti tako, gospod Kolumb! prosila Beatrisa, ki ga je poslušala z velikim zanimanjem, je Beatrisa. Teta ni vedela obrnila se k njemu z novim vprašanjem, prizadevajoč še izvedeti vse podrobnosti njegovih prizadevanj uresničenje načrtov svojih. za Da je Alonzo de Kvintanilja vam odprl svojo hišo, in to je seveda velik korak k uspehu, a vsa naša prizadevanja bodo vendar zaman, ako ne prema-gamo kraljičinega duhovnika Ferdinanda de Talavero. r> Mi ne zmagamo!" jajoč z glavo, morete ničesa storiti. zaklical je Dijego zrna-Pa vi, gospa Beatrisa, gotovo ne Tako mislite, gospod Dijego? Morda se pa Do globočine srca vznemirjeni Kolumb je v tem (Dalje sledi.) že šel k izhodu parka. ........................................... Novice. «a .................................»...........................................................•>•»■...........; & Obcni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda (Dalje.) Blagajnik gospod Koblar je pa porocal o denarnern stanjn društva. Dohodkov je družba imela 21.951 gld. 40 kr Do- motite ? ... spada brez jeze. neski podružnic so znašali 6991 gld. 64 kr., pokroviteljnina 1858 gld. 63 kr., podpora kranjskega dež zbora 1000 gld., vsakem slučaju se ne spodobi plemeniti podpora obcinskega sveta ljubljanskega 500 gld., darila 22 slovenskih posojilnic 728 gld. 42 kr., dar prijateljice koroških Slovencev 4000 gld., darovi za družbo sploh 1138 gld. 63 kr., darovi za velikovško šolo 11.599 gld. 79 kr. Časniki so nabrali 3788 gld. 20 kr., nabiralniki so dali 163 gld. 2 kr., še nespodobneje je, da blagorodna dama Mohorjani so dali 19 gld. 5 kr., volila znašajo 295 gld. 92 kr. kastilski dami mešati v take stvari, katerih rešitev razsodbi učenjakov, Je opazil Dijego ne vsprejema posete kavalirjev brez nadzornice! klical je za hrbtom star ženski glas. za- Oh, teta markiza! rekel je Dijego, ki je stopil obresti od naložene glavnice znašajo 209 gld. 42 kr., za prodane knjige se je dobilo 79 gld. 35 kr., razni dohodki znašajo 19 gld. 30 kr. Stroški so značali 32.908 gld. 17 kr. Za šolo na Tržaškem se starki in jej poljubil roko. Vi, draga teta, v Gorici in okolici 3100 izdalo 6235 gld. 42 kr, za šole gld , za šolski vrtec v Mariboru bodete pač oprostili, da sem se predrznil proti vsem 743 gld. 51 kr., za šolski vrtec v Celju 456 gld. 52 kr., pravilom dostojnosti. semkaj pripeljati gospoda Kolumba, ki je nam rešil življenje? Beatrisa ne zasluži očitanja, jaz sam sem kriv in pripravljen sem pretr-peti zasluženo kazen. No, dobro, Dijego, — odgovorila je markiza in biralnike, poštnino itd. 596 gld. 52 kr. Primanjkljaja je za šolstvo na Koroškem 170 gld., za šolstvo na Štajerskem 209 gld., na Kranjskem 100 gld., za šolsko poslopje v Trstu 8044 gld., 76 kr., za šolsko poslopje v Velikovcu 12.077 gld. 30 kr., za knjige 441 gld. 62 kr., za „Vestnik* 361 gld , za razne tiskovine 127 gld , nagrade 240 gldi, stroški za na- omehčal se je njen nevoljni obraz. Vsekako bi bilo bolje, ko bi ne rušili zakonov svetovne spodob- nosti. Oh, to je gospod Kolumb? družba imela 10.951 gld: 73 kr. Blagajnik g. Koblar je na to nadaljeval: Ako primer- jamo dohodke 1895. leta z onimi prejšnih let, radostno opazimo, da celo v potresnem letu požrtvovalnost Slovencev za Radovedno je pogledala Kolumba; revna njegova plemenito brambo narodne stvari ni opešala, ampak nadkrilila % 360 vse naše nade. Letošnje blagajnikovo poroôilo • je tedaj še si je stekel največ zaslug načelnik gasilcev radovljiških gosp. jako ugodno, dasiravno je v njem govorjenje o primanjkljaju. Hugon Roblek, v priznanje če