-   172   -
Novičar iz mnogih krajev.
Komoranska terdnjava se še ni podala. Naša armada se tedej že močno pripravlja, jo s silo vzeti; okoli 70,000 mož, med kterimi je 18,000 Rusov, stoji krog* Komorna, — neizrečeno velike bombe, več sto lestvic (lojter) za naskok terdnjavniga zidovja in mnogo-verstno topniško orodje je pripravljeno za napad še nikdar premagane in za to terdovratne terdnjave, v kteri zdej zapovedujeta grof Pavel Esterh a ey in grof Oton Zi-chy. Ce je res, kar se je včeraj slišalo, de na svet miloserčniga Radeckiga se bo po izgledu Benetk tudi Komoranski armadi prizaneslo, če se dobro-voljno poda, je upati, de se bo brez vojske Komorn podvergel. — Dunajčanje slavniga Radeckiga na vse viže časte; v saboto je mestna srenja njemu na čast napravila krasno kosilo , h kterimu je prišlo čez 300 gostov, in ktero je okoli 7000 gold. veljalo.— 17. dan t. m. so pripeljali na Dunaj iz cesarske denarne kovač-nice v Krem niču na Ogerskim 12,000 cekinov in 50,000 dvajsetic. — 18 mescov je preteklo, kar iz te denarne kovačnice ni ne vinarja na Dunaj prišlo; to je tedej po 18 mescih perva šuma. Sčasama bo vender srebernina spet na dan prišla , ker se je tudi zaupanje do banknotov spet tako povzdignilo, de dvajsetice v primeri k banknotam zdej nimajo več višji cene , kakor 5 do 6 pri sto goldinarjih , in pričakuje se , de bojo ob kratkim dvajsetice in bankanoti spet popolnama enake cene. V Pragi se že vidi precej sreberniga denarja med ljudstvam. — Pretečeni teden so prišli iz Slovaš-kiga poslanci na Dunaj, Cesarja in ministre prosit, de naj se tudi S lova kij a od Ma d za rs ki g a loči in za samostalno kronovino postavi; iskreni rodoljubi H urban, S tur in Borik so sostavili v ta namen prošno pismo , čez ktero nekteri Dunajski časopisi zlo zabavljajo , nekteri ga pa hvalijo, ker eni hočejo, de naj Ogerska dežela nerazdeljena ostane kakor je bila, drugi pa, de naj se po različnosti narodov loči. Sliši se, de so se poslanci upa polni v domovino vernili in de eo silno veseli tudi zato bili, ker so Cesar in ministra Bach in Thun ž njimi po slovansko govorili. Dunajski časopi s ;,P r e s s eu svari časopi s „O s t - D e u t s c h e P o s t", de naj vender enkrat popusti sovražtvo in vedno natolcevanje zoper slovanstvo! — Papež so 4. dan t. m. zapustili Gaeto  in   se v Napolitansko mesto Portiči
podali, in primerilo   seje,   de  so  na  ravno  tistim mestu iz barke na deželo  stopili,  kjer je pred 19sto leti sv. Peter pervikrat  na Napolitansko zemljo stopil. Nič se še gotoviga ne ve, kako se bo štrena na Rimskim zmotala, ktero je Napoleon, predsednik Francoske republike,   s svojim poslednjim   razglašam tako zmešal, de je zdej s Papežem, s duhovni inzljudstvam navkriž.    Sliši  se,   de hočejo  Francozje  svojo armado, ki jo imajo na Rimskim, pomnožiti;   ravno to se tudi od avstrijanske armade sliši. — Na Nemškim se tudi klopčič spet  bolj zavija:   Prajs  hoče na vsako vižo s svojim trijednim kralestvam Nemčijo pod svojo oblast spraviti.  — Dr.  Rieger, Češki poslanec pri der-žavnim zboru, je zastran obdolženja, de se je v Parizu naklepam   za razdjanje   Avstrije pridružil,  po časopisih oznanil: de je vse to gerda laž,  in de je tisti protokol pri knezu Adamu Czartorviskimu, v kterim tudi njegovo ime podpisano stoji,   znaj d en a reč, zoper ktero bo opravičenje   pri sodbi terjal.   — Nekteri  Slovani na Dunaji so se z g. Šafarikam k banu Jelačiču podali, in mu potrebe in vošila slovanskih narodov razodeli. Ban je prijazno   odgovorjal  in vse   za našo srečo dobro govoril.    Bog  daj!   — Minister   kmetijstva   je ukazal, de  naj se skozi in   skozi  poleg   železne ceste drevesni plot zasadi, in v to zasajo naj se posebno murbne drevesa   (za povzdigo   židoreje) vzamejo.    To  je lepa in koristna naprava! — Minister uka misli  že to leto začetno realno šolo v češkim jeziku v Pragi napraviti. Tudi ta namen  je hvale vreden,  ker realne šole so za poduk mladih rokodelcov silno potrebne in zamorejo svoj namen le takrat doseči, če se poduk v takim jeziku daje, de tudi   prosto   ljudstvo   zamore   te šole obiskavati. —    Kolera   je   zdej   skorej   po   celi   Evropi;    posebno    hudo   razsaja   na   Francozkim.    V   Terstu je   umerlo   dosihmal   395   ljudi.   —   Na   Erdeijskim (Kronstadt, Hermanstadt) se je goveja kuga začela. Le ojstre postave zamorejo razširjenje te kužne bolezni   zatreti,   ktera  je na   Rus o vs ki m doma,  in se po živini,   ki jo   iz   teh   krajev   priženo,    v   naših   krajih vžge.    Pozebno pazljivi morajo tedej zdej   bi i ž ni kra-j i Erdeljskiga (jSiebenbiirgen) biti!